A '¦•¦s 7L- ^Li PROSTORSKE MOŽNOSTI RAZVOJA BEŽIGRADA ,i.-r •- .V t-^.-: vS ,>r ¦«. ¦>T *?# "—Kf^-------- BS204 zazidljive površine po GUP-u predlagane nove površine sportne in rekreacijske površine ¦flSfrj centralno pokopališče ^fet^ gozdne površine mestna obvoznica 13 aedflnjega načtna gradnje na eril srant le moCno eicsplo. atiranih sosesk (7 obveztiimi p + 4 in več etaž z visoki-mi bloki in srolpnicami). na drugi strani pa naselij — otmoCij — aglomeracij saraostojnih enodruHnskih hlS na parceJah cca 400—450 mJ. Potrebna so družbeno organizirano grajena, a bolj raznoljka naselja, ki bodo vključevala raznovTstne tipe staflovanjsfcih zgrtidb in stanovanj zs raznovrstne potre-be in možnosti prebivalcev, Treba bo pričeti graditl tudi jffeprostejSe, po dimenzijah manjše in nižje stanovanj-ske zgradbe; gradtti gosto-nizko (torej vrs&e, verižne «li druge htže, ki bolj racionalno izrabljajo aemlJiSCe), upoštevati v večj] meri potrebe starfh, jnralidnib, otrok ipd. Sam proces planir-inja, projektiranja in graditve bo treba bolje organieirati in močneje upoštevati vidike so-cialnega, oblikovnega, estetskega itd. snačaja in ne le ^iehnifinega in kratkoro&nega ekonomskega tcena m1 sta-jjiovanjta in niegova kvaliteta danes nlsta pravilno urav-'notefena). 2- 7. Poseben problean so vs\ spremljajoei objekti, rla-•M Sole. vrtci, dnižbenl centri \er oskrbovalni ln šDortni oemtri, kl jih gradimo z velilco zaniudo. V urbanistižne in sazfdatoe programe so slcer tl ijefcti vkljueeni, vendar Je to premalo:. njihovo sofiasno r Eidnjo s stanovanji ,|e treba zagotoviti v organizlnHj-skem, finančnem in Cascmiem pogledu. Ker so tl objefe. ti dragi, moramo skrbeti, da bomo z njimi ZBdostill po-tjebarn Čim večjega števik. prebivalatva. Njihcrra pravil-1» lokacija je torej nadvse pn-merobna. Vzroki za nspalna naseljan niso v zazfdalnili nfiCrtih, ampak v neurejen! finanCni konstnikciji, saj z izgradnjo stanovanj oe gremo v sotesno izgradnjo spremljajočfh objefctov. r PROBLEMATIKA UREJANJA ZEMUIŠC *. 1 ZemljiSča so .56 urej^ta taJcole: Vsi strošSd v zvesi s pripravo semVišt so se tinan-drali iz sredstev prispevka k strc^kom zs urp.tanje rran-ljiSč, ki ga plačujejo tavestitorji. 3.3 Indivfdualne komnnalnc naprave: Vse sekundarne komitnaiTie naprave se linancirajo (a sredster prisp&fka k stroškom 2*1 urejanie zemijišč, Jd ga plačujejo investLtorji. V preteklih letlh so komunal-ne deJcnme orgaiuzaicije zgrajene srfaindame komunalne naprave sprejele v svoja osno^-na sredstva z obrezo vra-Canja kredita na 10—30 let (teldonslco omrež}e. elektro amrežje, kan*U2aci.ia tn vodovod). Sele zadnja lcta da]e banka kredite konn-tnalniTn delovnim organizacijam za te napra-TO, vendar le za usmerjene soseske tako. da se stroSki urejanja zemljšč zmanjžajo do 10 odstotkov, Viri in primamo omrežje vTofievoda in pUnovodia sc tinan-cirajo v obliki prfspcrka, ta" ga plafiujejo investitorji in Je v manjSi men iz drapih sredstev. Prjnaamo ornrežle sa kanalizacijo in vodovod so se v pretektih letih fi-nancirali is lastnih sreostev komunalnih delovnih orga-nizactj in dru^Lb virov ter niso obremenjevali investl-torjev, zadnje č*se pa se tuili a temi stro&ki obreme-njuje inTestitorie. Pnuiarno omrežje elektroomrež.ia je S3ektro Liubljana financiralo iz lastnih sredstev. Zadnje čaše pa so možnosti Elektro L}ubljana msniSe. talco da morajo investitorji prispevati tudi del sredstev sa iz-gradnjo i^^zdeUMih tTanslormatorslrih postaj. 3.3 Kolekthne komunaine naprave: Vse kolektfvne teomunalne naprave r novih sosas. kah se v celoti flnancirajo iz sredstev prispev3ta k stroft-kom za tirejanje zanljiič, ki ga plačujejo investitorji, Namenska sredstva ob&ne se uporabljajo Samo z« fapadnjo komunainih naprav v obstojefih nsseliih. to-nj aa pokrivanje komunalnega deficita- 3.4 Dogradftev tn vseljevanje stsnormnj r kompktoo bomtmalnn oprpmo: C« irftmo staaiovanja vseOjevati istoeasno s kom-pletno ZTiiianjo uerditvijo tdostopne poti, cestna razsvet-Ijava, zelemce in igriSča). bi bilo potrebno: — krepiti llnanciranje opremljanja zemljlM m pmvo-fiasno ragotovtti finančna sredsva; — z gradnjo stanovanj se ne snte pričeti, dofclar ul-so zgrajena wse tiste komurtftlTie naprave, ki jih je mož-no a«radM pred prifietkom gradnje stanovanfskih objek-tov; — gradbena podjetja morejo svojo tehnologijo to ter-minske plane priJagoditj tako, da zgradj,io v5e fciste dele »t-anovanjskega objekta, fa so ninaj. prej tn s tem omo-goči,)o vzporedno gradnjo komiinialnih naprav ln zunanje ureditve takso. da se objekt dogradl lstočasno t zuna-njo ureditvljo; — pri sestavi terminskih pianov Je upoStevati grad-b«io sezono za tzvajanje 8unanie ureditve le v fiasu od 1. 3. do I. 11. v letai; — za tak pristop k stanovanjsid tegradnii je potreb. no izdeLati detajlne terminske plane, katere mora spo-Storott vsak udeleženec pri stanovanjski gradnji. 3.5 Po predlc^u dogovora o financiranju komunaMh deia™osti &e opredeljujejo načela, iz katerih bodo občin-slce skupšflne izhajale pri dolrsčanju davčne poliMke f letu 1977 tako, da ne bodo več financii^Je kom. dejav-nostt. temve^ ]e treba ta del spJošn^ porabc vkljuftitl t model tinaarriranja komunalnih interesnih skupnosti. USMER.IENA STANOVANJSKA GRADNJA V BS-3 Poročilo se nanaša na tistl del problematike, Id ob-CinsM skupščini še ni bila pcsredovana. 4.1 Težave in Eadržki ix lete 1975, W so bili pijpd-vserft posiedica neure.fcnih pogodbenih odnosov udeleim-cev izgradnjc, so bili odpra^ljenJ po sprejet>u samo-upravnega sporaznima o izgradnji v BS-3. Zataknilo &e je pri podaljSkih stanovanj v Ietu 1976, vendar pa sedaj proda,!-! teb t«če nemoteno. 4.3 Knpacitete izvajalcsv W bile lahko veije kot se-daj, 6e bi biii izpolnjeni pogoji, kot so: prlpravijena vsa inv€«tici,isko tehnlfina dokumentaciJE 5 potrjentoil tssA-dalnimi nafrti: pripravljena finančna konstnikcij^ z vfie-mi skterji in potrjena prodaina cena fm-*l: ure.ieno ?*m-liiftče a vsemi komtinalniTni napravami. Kliuto razreSe-nim težavsm pa je GIPO^ kasnil z rokl. 4.3 DosedJsaje tokuSnie isvajalcev p« gradnji so v glavnem sledefie: a) Predvsera u«ouv1,iajo, da Je prt izvajanju na-j-manj problemov, Ce sodeluiejo vsi deja-vnikl, kl kakor. kolf lahko pplirajo na Jconfino podobo soseske od urtffl-nist.a. projektant«, tehmoToga, klimatologa. spomeniSk^a varstva, seizmologa itd. b> lz teJi ugotovitev siedi, da ,io mijno sprotno pre-TCrjanje ekonomskih vrednosti v posameznih fa^*h prl-prave dokumentacije in sprotno ugotavljanje cenc, Jd je v iončnl fazt odločujrxS fakt-or. c> Torej bi moraia biti pred prLčef,toDin gradnje pc*r-j«ia in druitoeno vertficirana cena, kar je bistvftii pred-pogo] za normalno bwajanje del. doeoem s predhodno komunatao oprcmljenostjo. i. i TehnoJoške iaikiiSnje GIPOSSA ga uvprjajo v pre-pri&nj«, da sta teftnologiji tunelsklh (Tpažer in težka montaia enakmTedni. če je vse ostalo pripravljeno po vnaprej določanlh prograrnih. Oba sisteoia, kl ae irenut-no uporabljata, nista pokazaia bLstvenih predosti. Za vse sisteftie pcskušajo najti zadovoljivejše reSitve od tretje gradbene taze naprej, t. j. za zakljuena dela, 4.5 Gradtjišče BSJ kljub zagotoviJom o racianaltio-sti ni enotno organiziraoo, sai se n« gradi po enotnem rtsternu. Gradbena podjetji imajo kapacitete razdeljene vseporaod, sato ni mogoča tntenzivna iigradnja. 4.6 Giede pripomb fe^trftclj**ih slnžb v zvesi s po* hodi in svetlo višino kopalnie v BS^ j« bllo SkJenjeno, da so strokovne slažbo (itfbanist, projektant, terajalee, nadzor^ dolžrne 7-agotovttt tafco Izgradnjo wsesfce,^tel bo v skladu z vsemi obstojeSmi predpisi to zahtevaml po-S6meznth inišpekcij. .- 4.7 Staninvest mora prlpraviti podatke o atrokovni usposobljenosti nadaorne stuifbe ter porofiilo o njenem delu. ¦ ... - 4.8 izvTgeno je Wlo atestiranje fasadoih elementov. Atesti so pozitivni glede .na inžčenje fasade, g&nincija fasfenih elementov je 25 3et. : 4,9 Fasadni elementi imajo prefcratko garancLisko do-tx> (25 let — glade na celotno araortlzacijsfco dobo ¦ ob-jekta — 100 let). zato Je vpra&anje, od kod se bodo za-gotovila sredstva za obnovitev po tem fiasu; iaguba na tehnifini vrednosti bo nnmreč imela za posledico tudi probterae v zvezi s termifino vrednostjo elementov; Itsgradnja trgovtn: 4. 10 ABC' Pamurka zagotavlja v sfcoipnifiah izgradnjo trgovin ter izgradnjo kompletnega trgovskega in gosEin-skega dela centra v BS-3; kot infcerescnt se j&vljajo tudi LiubljansUe mlefcvme. .... . ..- . 2e sedaj je naseljenih 400'stanovanj, io leta, 1980 pa je plantrana gradnja 2700 ¦ stanovanj. Ker ima ABC lasaia srecistva že Bag-otovljena, sc .z jigradnjo trgovia v tej sc«fs!vi laliko prifine leta 1977. . .. ..... 4.U GIPOSS je zadolžen, As izpelje afceiio _ip> iz-gradnjo Joult4jrnega centra in da organlzira izffadnjo vseh ostalih spremijajoSfli objelotov in Sole. ¦ Giposs je sprejel oMeeo, da v <^cvlru gradn}e so-seske BS-3 zgradi m apremj {brez zngonslclh stroškov) prostore za potrebe VVZ prerividene v stolpnicah - E In F pod sledediini pogojd: - — da zgradi in opremi prostore VVZ po določlllh, ki veljajo za gr^lnjo VVZ In sarnoprippevlta I. v Ljub-l}ani, — da se Gipossu tafcoj .prenakažejo sredspva v višinl 1,850000,00 din, fcatere je SIS za otroSko varstvo že plaČaJ, ... — SIS zfe otrcSTco vnrstvo mora podati Izjaro o vl-Stoi njegove ud^leabe v letu 1977 s tetn, da ta prls^je-TOk ne more biti atžjl od 1,000.000,00 dfaarjCT.' USMERJENA STANOVANJŠKA GRADNJA V BS-7 5.1 Gradnja naselja Je v zadnjt, V. etapl realizaclje, gradl pa se Se tud1 oto-og 20 štanovaiii vH- zaz!da1nl etapl- . i . • ¦ Od celotne spseske BS-7 je "potrBbno icaielati fiafirtc zia realizacijo zazidalne zasnove le '5e za paš ob T!t.ovl cesti, namenjen za poslovno dejavnost (po p^votjiem programu: blagcrnia hjfia, trgovfne, dnjžlieni center, ga-ražna hiža, ev. tud: samski hotel). Za ta del IMOS že prtpravlja prograin. 5.2 Stanovanjska gradnja: Z oairora na pogoje iz^radnje, predvsam na telinič-no dokumentacijo in etapnost pridobivanja zemljSG. je bilo ceaotno podroije Wo5nega dela soseske razdeljeno v V. zaaidalnih etap. Prva zazidalna etiipa (prvl del Bratovševe ploSSadi), potrjena istočasno z osnovnim urbanistjfeim načrtom, je ?>e -v celoti agTajema. Ima 40» stanovanj In 2 atriisin htSI, šfcupaj 410 enot. ... Druga etapa jc nadalje\ianje gla-vne ulice \rzhod-za-hod (BratovSeva ploSčad>. PrtCela sa Je graditi v letu 1972, konfcinB pa bo v letu 1977. Ima- 753 stanovani, pred-rtdeno pa je tudi 23 vrstnih hiž, akupaj 776 eoot. Tretja et^ipa (Gogaiova iflica^ se na ti^u metl prvo m Aruga odcepi proti severu do obstoječega nasejja Je-žica. Ta fa?a je bila zakljugeoa leta 1375, inra 3^ sta-novanj v bl-ikih in 5 atrijsSih hiS, drupaj 364 enot, Cetrta etapla (Kmnrovška uiicai leži odmflknicna od ostalfli na južnem robu soseske ob obvoznici. Tu*. ta etapa je koniana^ zgrajeno Je 161 stanoyanj in 3 atrtjske tiifie,: sfciipaj 164 enot. Pofcrjenl imredbeal načrt predvid«-va v IV. elApi tudi agraditev 31 stanovanjskih enot v vrstnib hišah, kl pa se bodo laradi bližine tranaitne ceste mogoče apustile. Peta zazldalna etapa (GlmSfcova plošfiad) je ulica. Jd poteka od BratovSeve ploščadi ob kamniSki progl proti severu tio Saveljske ceste. Potrjena Je bila na seji ob-činstee skupščlne v juliju 1975, gradnja pa se 3e pričela jeseni 1975. Tfe etapa ima 1143 enot. Poleg področij teh zazidalnih etap predvideva urba-nistUIni nafirt tudi dopolniLvc obstoječe Individualne za-eidave. Od tega je bilo v organizaciji IMOS (kot atrij. ske hlSe) zgrajeno 24 enot. PretežnJ del individualnift hia so zgradili lastnikt zem-IjiSC, delno z nepopotao dokumentacijo. N5nogo je bilo tudi dozddav tn nadzidlav. Ustrezni pravllnlfc o zazidavi obstoječega področja fndividunlnlh hlg Je bll slcer pri-pravljen. vendar postopek sprejetja ni btl končaii. Urbaniaem in (^hnologija: objektl so oblikovanJ v do-k:aj aahtevnih in razglbanih oblikah. Osnovna tehnologl. ja je bila vse doslej liti beton v »veloxu«, pri pi^v. kar pTiČeti V. zazidalni ertapi pa se že upora^ljejo so-dcbnf tunclski opaži, objekli so poenostavjjeni, pa tudl garažiranje pod platojem |e opiišfteno to preneieno v ga-rafere hlše. "' '" : 5.3 Gradnja se bo pospeSiiia po programu stanovatij-skč graditve v Ljubljani za cVbdobje 1976—1980. Na obseg gradnje je precej vpUvalo zahte>vno ta za-mudiu) izdelovanje in potrjevanje izvedbene urbanistifi-ne dokutnentacije, kar se je izrazllo tudi v letu 1975 v zakasnitvi pri prifietfcu l^radnje V. eaaldalne etape. Se-da3 &6 Uidi za to etapo podani ugodni pogoji za grad-njo: dokirnentacija. potrebne operativne kapacitete z ustrazno opremljenostjo za industrijsko gradnjo in os-novna komunalna opremljenost. Norm!alno odvijahje gradnje iabk.^ ovirijo Ve saziasttoeni postoj&i, iato je potrelmo, da se »Soseska« pa pridobivanju preostalib po-trebiuh" zeraljiSC intenzivno angažira. 5. 4 Glede petdclje stanovalcev Bratovševe ploSfitedi ]e Wl že posrodovan odgavor na delegatsko vprašanje. Sedaj čakamo na odločanje pri SS Ljuliljana. Beži-grad skoai njene oi^ane in KO aa izgradnjo BS-7 v tem smislu, da so bilj prit^ideti občani pozvani na od^ bor 2a gradnje, kjer so bili sprejeti usfrezni sklepi. Ti bodo posredovani na KO, fci bo predjagal doteonfino re- 5. 5 Izgradiija sprpmljajHČih nhjektov: Lokali osnovne preskrbe: .- Pred letom je Pomurka odprla manjžo samopostrei-no trgovino ABC — Delikatesa na BratovSen ploščadi St. 1, ki p!a nili zdaleč ne radošfia. Samopostrežna trgovtoa Bratovfieva ploSČad 5t. 12: po dogororu med spenializiraniml ljubljansktnl podjetjl jo bo gradil Mereator. LoJcal osnovne preskrbe v V. Eazidalnl etapl (GUn. Skova ploSCad): možno in potreimo ga bo zgraditi r letu 1977. TucU zanj 5e n! Intereseofo. Market v centru ob Titovi ulici: predviden je ob vstopu v naselje; točaeje bo dolofill program t^a po-dročja, ki Je Se v prtpravi. Regionalni nakupovalni center: na obmofiju med Rii-^im- carjem in Saveljsteo c^to je območje 1,57 ha, re-¦ zervirano za reglonalni nakitpoTalni center seveme^a po-dro^fc ljubljanske reglje, vezan na mestno vpadnlco in večje parkinie povrSine (za okrog 200 vozil). Urtsaitistt predlagajo slede^ program: večjo veleblagovnico in su-permarteet, med tema točkama pa speciati^irane trgo-vinc in v vigjih etažah poslomo dejaraosf. Skupna po-vržkia vs^i teb. prostoKw je lahko do 20.000 m;. Z ozi-rom nfei aaastreno stanje na področju investfcij v trgov-ske tn poslovne prootore ter zmanjšanje pomena Titope cest« to't vpadnice bo ta program vorjetno potr«too to spremeniti. Ostall ti^ovskl ta poslovnl prostori v naseUd: Lokali v pritličju stanovanjskjfa objefctov BratovSme ploščadi 1-7: lo&au so prodani predvsem za pisarne. bl-roje in skladišCa; Lokail na BrstovŠevi pio&Sadi St. 14: odkupiia ga je LJubljamska banka in že odprla svojo poslovalnico; Lokali na sami Bratovševi plosčadi: površin«ti pri pri-dobivanju inierwentov predvsem aa osnovno pre.skrbo (trenutno je reStno za specializItfaTie trgovine ln uslut-nosrtno obrt). ReŠitev vprašanja pritožbe graditel.ia individualne hi-Se ing. Franea Hudnika na fokacijo Iamele 12 v V. za-Kidalni etapi. IV. zazidalna etJapa, kd meji na bodofio avtocesto, se Že dv-e leti ne rnore nadaljevati, ker se reSevanje vprašanj zaradi ceste odlaga. To povzroča veliko Skodo iu proteste stanovalcev. ki stanujejo v nedDkončaneir] okoliu. Center ob Izhodu Braiovšcve pioščadi rw Titovo ce-«to. za katerega priprovtiamo program. predatavlja tret-Jo poslovno totko na Titovi cesti na področju Bežigra. da (prva — Astra. druga — na pDdročju novega med-narodnegJa centra), Zato bi bilo primemo vsaj program-sko čimprej reSiti Ludi področje vahodno od Titove oe-ste, ki gravitira na ta center. VpraSanje je vezano na odločitev o novih okoliSih krajevnih skupnosti. S sredstvi stanovalcev so v naselju zgrajene kvali-tetne interne ceste, zato so nesprejeml.iive tendence. da se nanje usmerja tranaitni promet fhrup, pove^na ne-varnost). JNDIVIDUALNA STANOVANJSKA GRADNJA 6.1 Stanjc: V preteklih letih je veliko štnilo obCanov reševalo stanovanjski problem z gradnjo individualne hige. Na tafešno stanje je vpllvalo vefi dejavnlkov, predvsem pa naslednji: — visoka cena stsnovanj na tržlšču, — gradnja na lastnem zemljišču, ki je cene;Sa. — cenejša gradnja isradi lastnega dcla. de!a sorod-nikOT in znancev kot tudi 2aradi cenejšega pridobivfenja materiala in delovnih sredstev, — možnost *ečletne gradnje ozaroma gradnje v fa-¦ah. — pomanjkanje zemljiSC oziroma lokadj sa organi-zirano individualno grtidnjo predvsem na območ;u obfil-ne Ljubljana Bežigrad. T^kšen naein reševanja stanovanjskegs problema ot>-čanov jc abenem i miselnost-jo nekaterih. da se ¦zogne-jo pla^ilu stroškov za urejanje mesmih zemtiiSC in z ne-usklajeno zakonodajo glede prispevka k stroSkom zb ure-fenje eemljišfi prlpeijai do tega. cfa imatno vrsto čmih graden.t. da so skoraj vse saseske pozidane z inclividua!-nimi hiSami, pomanfikljivo opremljene s komunatniml na-pravami ali pa sploh niso. Vsj ti gradiCelji težiio k fe-mu, dk ]im dmžba (obfiina, komunalne dclovne organi-zHclje, argiinii-acije 7.a ureianje stavbnih zemljiM) zgni-de komunalne naprave, Ceprav bi ]ih po obsrojefiih pred-pisih morali Einancirati samt. Tako je po!eg predvolnega in povojnega deficila v kccnunali nastal Se veflji pri-manjkljaj zaradi neorgranizirane indivldualne stanovanj-ske gradnje. Pnti.sk občanov za mdivldualno gradnjo v takih pogojlh je bil tako moCan. d"^ so izsiljevali zazi-dalnc reSitve, ki nisy bile ekonomsko upravičene in ni-ti Se niso blli dani pogoji za njihovo reaUraciio (Pod-bortt II. zapaflni del Gmajne na Crnučah). Vsf ti prcblemi ln izpadi v komnnalni opremi bodo v prihodnjih letih povzrofial) velike probleme komunal-ni interesni skupoosti. ki pa jih ne bo mogia reSiti bre» f:rj'anCnih sredstev samih prizadetih občanov. fi. 2 Organizirana indlvidualna stanovan.iska grudnja: Da .se bomo v bodoče izognili vsem problemom in negativnim pojavom dosedanie individualne stanovanjsko gradnje, je potrebno pristopifi k organizirani individitei-ni stanovaniski gradnji. To gradnio je mogoče organi-zirati na sledečj natfin: — na kotnplekslh crairoma orokih. kj s<< po GOP ali predlogu spremembe GUP predvideni za Indirtdnalno stanovanj^co gradnjo pridobirl ustrezDa zemlfiSSa; — izdelati zazldalne nafirte z individualno fn vrstno zazidavo tako v klasični koi tudi moniažni gradnji, skrat-ka fleksibilno zazidavo glede im želje grtiditeljev in na urbanistiine pogoje; — pred izdelavo zazidalnega načrta je preveriti moi. nost komunatnega opremljanja z ekonom?ko presoio; — pripravitj projekte in lokaclfsko dakumentaeifo za grndnjo tipskiii hiš, glede nig dcsedan,ie ftelje gradite-]iev, Projckt naj omogofia Taznost gradnje in gradnjo v lastiu režiji; — pripraviti ustrezni pravilnik o pradnji takega na-selia, ki naj omngoča sprernff-Tibe po želji graditeljev in istofrasno zagoravlj^j urbanistične normative; — postaviti pogoje — roke takega nase!'a: — naselje se ne sme prlCeti z izgradnja, dokler ol zagotovljeno Elnancifsn;e komunalnega oprtrnlianja; — zemljiSCe za izgradnjo takSjtegia naselia ne odda-ja preko naiefiaja ali stanovan)ski zadrugt, prednost naj hnajo stanovanjske zodmge. 6.3 NaPin odda/.- zemljlšda: VarSante: 1. Opremiti zeraljiSče in prepustltl izgTadnJo stano-vaivskih objelttov interesentom pod tistre?.nlmi pogoji. 2. Opremjti zemliiSCe. zgraditi klctno plošio ter pre-pustHi nadaljn.jo gradnto interesentom. 3. OpremiM zemljišče, ?,graditi stanovanjski ob;ekt do 3. gradbene f&ze ter nadaijnjo gradnjo prepustit! intcr©. 5entom. Opremljanje zemljiSča se odvija po razSh in roklh, določaiih po sBmoupravnem sporazumu, ki ga podpiSe-jo graditelji Oziroma stanovan-ska zadruga in ostali de-JBvniki pri takSni gradnjl. O zgornjlh varfantah uaj bi odločali intercsenti sami. Za gradnja s!anovan?.^tih aa-drug so možrie vse t.rf variante, medtem ko je 6e vedno za individualne gradnje najbolj priporofiljiva rretja ra-rfanta. 6.6. Iz predlagane anallze Izbajkjo sieAeii zakljuoki: a> Da je po veljavni urbanistični dokumentaciji v zazldalnih otokih na področju (*čine Bežigrad 1046 ne-zajidanih stavbnib parcel m. individuakio gradnjo; fl. 4 I. POTRJENA URSANISTICNA DOKUMENTACIM Stavbna zemljišea za lndividualno gradnjo po veljavnl arbanlstlčni dokumentaciji na področju občlne Beiigrad Stavbna temljiiča pourb. doluiment. Nea&zldan« atavtaa ___B_e m 1J18 č a privat, dntib. Bkup. V prUneru poatopto pndobitv« Oreaniz. gradnja Prednost oz. Javnl nat.ečaj___ pravica vrst tad. alcup. Stanje urban. di&umuntacijfl CtPO&tBA: V primeru odloSitve za individuatao grsdnjo na podroftju Podgorice va Sentjakcba ter Tabora—CrnuČe se število nezaztdanih stavbnlh zeniljise povefta za 300 staVbnih z€unlfišč. b) Da je pretežno Štwilo f967> teh nazazidanili stavb-nih parceV v privatni lastaini, le man^Sl del (19) v drui-beni lastnlni (IMOS. SOSESKA); c> Da je urbanistična dokumentacija Izdelania oz. po-trjena za zaaidalne otoke od BS-7 do Naflgorice in de5a SentjaJtoba in da je v teh otokih 285 nezazidanfh stavb-nih parcel; č) Da je v sSazidalnih otokih s potrjeno urbanistlč-no dotumentacijo 123 ne^razidanlh stavbnih parcel, ki so v lasti občanov, k\ ta zemljisea sicer poscdiijejo, ven-dar ne gradijo, lemveC so v Eemljišfie invest'Tali svoje prihranlce; d) Da bi bilo možno v zazidalnlh otokih s potrje-no urbanistično dolcuiinentacljo fBS-7, področjr celotne Gmajne rta Crnučah, Ježa. Nadgorica ln del ftentjabo-ba) na osnovi ustremih postopkov In z reSItvl..o pro-blemabfee v posarnezrrih otc^Uh v per^>ektivi pridobiti za organizlTano gradnjo oz. Javni natečaj 142 itavtmih parcel. e) Nezazi&ane stavbne parcele v zaztdalnih orokih BS-104 — Tombčevo in BS 108/2 — Savlje (skupaj 20 parcel) ni raožno pridobitl v postopku, Iser za ta dva otoka nl predvidena Izdelava »azidalnega naCrta. f) Da v rolcu enega leta ni možnosti ra kompleksne]-So oddajo zemljiše na javnem rtdtečaiu oz. za organizl-rano gradnjo glede na zemljiSko in komunalno stanje v posameznih otokih. I^Jcnia so le vrstne hI5e (47) v so-seski BS-7. kjer pa Je potrebna odloCttev glede zahtev stanov3let*v v vseljenih bloklh. g> Da Jn pretežno Stevilo nezazidanlh stavbnlh parce) f76I) m področju 7fJ7Jf1aln1h otokov v Brinju, Beriče-vem tn Videm-Dolu. za katere urbanlstiftna dokumenta-cija ni izdelana. Razen tega so na teh področjih Intere-si stanovnajsite gradnje v nasprotju z interesi kmetij. stva (obdelovalne po-rcSInel in a Interesl industrlie (IR Dolsko). h> Da oaau!«k odlofca o na&Citi Todovodnih CrraiiS« moCno prizadeva indivtdMaino stanovanjsko gradnjo na področju obCine Befigrad, saj je t nefcaterih otokfli, id so po urbanistični dolcumentacijl zazidljiTi, v osnutfcu predlagana pr&poveA nadaljnje gradnje (n. pr. Savlje, To-mačpvo. Stare JarSe). k) Da 'e finančTKi stanje urejanja zemtjiSC v vseh oloklh z indivlduaino gradn)o negativno oziroma vložena sredstva presegajo dohodke; finanfinig sredstva za reaii-zacijo mlnimalne knmunalne iiredftve niso zaKotovIJena. STAMOVANJSKE ZADRUGE ORGANfZIRANE NA SAMOUPRAVNIH TEMELJIH t.i Uvod: V angažiran)u lastnih sredstev dclovnih Ijudi imsi za stanovanjsko gradnjo pornembno vlogo stanovantsko go-spodarstvo orgianizirano na samoupravnlh osnovah, Vseh stanovanjskih potreb ni m<^oče zadovoljevttti z družbe-no stanovanjsko gradnjo. ^kladno t ustAvo mora stanovaniska sadruga kot fn-teresna skupnost delovnifi Ijudi, ki se neposredno zdru-ftijejo vsled zadovoljcvan'a stianovanisftih potreb tz last-nlh sredstev. reBlizirati dolofiene cilie v SSS. (tot eden lEned sitbjdctOv določanja in realiziranja nlene gtano-vanjske polifcike. 7. a. Stan je: Ce se ozremo na preteSeno obdobje. ugotavljamo: Za-dnif^ so delovaie kot enotia, ustanovljena nRjpogos^eje za 10 občanov. Zadruge so so s svojim delom preneha-le, ko jc bilo ^:ra]enlh 10 stanovanj, pn tem pa za se-boj ptiS^ile Se vrsto nedok^nfianih poslov. Do neadekvat. nega mzvoja stanovan;sklli zadrug je priSlo Se posebno po letu 1965. OrientVici^a družbe, da se pospeši rešttev stanovanfskih problemov tudi z angažlranjem lastnih sred-stev, ni bila spremljana z odgovarjajo^fmj druzbmimi ukrepi in akcijami združevanja delovnlh Uudl in njlho-vih sredstev vsled organW-rB.n^a zacIOTOljevan% stano. vaniskih potreb. V pogo^ih. v katerth so prevladali trtnl odrioai, se Je del zadrug preorientlral na rržno-menažer-ske odnose, preprodaio stanovanj, fcar Je prineslo anat-no SStodo razvoju staiwv*nitidh sadmg ter privedlo do ananih družbenlh reštrlkcij do stanov. zadrug t iem-lJSki, kreditni in davčnJ politiki. To pa je privedlo do smanjšanja žtevila stanovanjskih zadrug, njenih tlanm itd. Izostale so posebno take druž-bene akcije, ki bi us-merjale stanovianjske zadruge na družbeno pouebne na-loge v okviru stanovanjske politiice. 7.3. Stanovaojehe zadruge na novib osnovah: Spremembe v družbenoekoaomskih odnjsih na os-novi Ustave, staliSfte VII. kongresa ZKS in 10. kongre-*a ZKJ so postavili med drugim take osnove, da sta-novanjske zadruge - postianejo pomcmben faktor v orga-nfziranju in usmerjanju stanovanjske gradnje v lastnini občanov. da se organizirajo na novih osnovab in clavrSe konkretne naloge v SSS. Interes delovnih Ijudi, da se tdružujejo v stanovanj-ske zadruge se prvenstveno kaže v delovnili kolektivih, kjer je veliko štcvilp delavcev, jci jim do sedaj ni bl-lo reženo stanovanjsko vpraganje. Takšen interes vsebolj izražajo tudi delavci, zafiasno zaposleni v tujini. Poleg nalog novogradnje fma stanovanjsko '.adrugar. stvo Sirše naloge. v zvezi s koriščenjem stanovanj. iz-boljšanju pogojev bivanja, predvsem pa vzdrževanju sta-novanj. Stanovanjska zadrugfc bi z ostalimi zaimereslra-nimi laktorji v krajevni skupnosti lahko doprine3la bist-v«i delež k zadovoljevanju skupnih potreb (ureditev na-selja, skrb za otrofce, ostarele m bolne občane) in raz-nih oblik dniiSbenega življenja v Cilju premagoVanja izo-Uranosti Cloveka. Iz vseh teh razlogov ]e neohodno, da se v samo- l upravrtem org^anlziranju stanovanjskega gospodarstva v I SSS. &ianovanjs,w zsdružnjštvo organizlrij fcot osnovna enota za gradnjo ln vzdrževanje stanovanj v osebni las:.- iiinl. Zadeve bi se tnorale urediti % sa;Tioupravnim] spa razumi, statuti in drugimi akti SSS v občlnl. Pri ustanavljianju osnsvnih enot bi sodelovali delov-nl Ijudje, združeni v stanovanjski ladragi. Prav tako bi Jahko bili ustanovitelji stanovanjskih zadrug organJzacije Klruženega de!a in sptoh vse tiste skupnosti, ki zdru*u-jejo sredstva za kreditiranje stanovdnjske i^radnje svo-jih delavcev. Z ozirora na to bi morale dolgoročne. srednjeročne ln tekoCe potrebe delovnih ljudj združcnih v sianovanj-ski zadmgi sestavljati del pT-ograma stanovanjske skup-ncffiri. Tu bi se oriločal t«di obseg gradenj iz sredstev t lastf obCanov, stmkturia stanovanj, obseg lastnih in kreditnih sredstev. Tako bi usmerjali tudi to obHko grad-nle v družbeno organizirano stanovanj^o gradnio, sWad-bo s potrebami doiofienega področja. Pobudo za ustanavljanje ln organizadjo sfemovanj-sfcih zadrug v OZD bi morali prevzetf aindifcati tn dru-ge družbenopOlitiene orgamizacije. združenja i. sl. Orga-niziranje in delovanje veC sianovanjskih zadrug na ob-moCju ene stanovonjske skupnosti tahteva povezavo Ln združevanje zadrug v posebno skupnast. ki bi v stano-vanjski skupnosti izražaia interese, pofrebe in možnosti vseh stanavanjskih radrug. ki dplujejo na tem podrofi-Ju. Zdniženi čiani stanovaniskih zacirug bi odločali o [ vseh vprašanjih dela 2Sadruge na samoupravnih osnovah. Pamembno pa ie seveda, da se v politiki SSS zago-tovi isti tretma gradnje stanovanj v dnizbeni la^mini >-in v lasti občanov na zadružnih osnovah. To p3 pomenl, da je potrebno uskladiti pogoje kreclji I^anja. Konkretne odnose v poliUki kreditiranja zadružne stanovan.jskegrad. nje bi dolofilll s samoupTavnim sporazumom med radm-go in poslovno banko. Prav tako bi morall pri zagotavljnnju gradb«iili zem-t ljišč in pripriave zemljišč za zadru&io gradnjo zagotovi- " P te isti tretana kot za ditižbeno gradnjo, če se zaveda-mo .skupnih ciljev stanovanjske gradnje. Z& uremiCevanje svojih etljev in nalog ter načvtov \ «tanovanj5ke iz^radnje in vzdrževanja stanovanj. bi de- f ]ovni Ijudie 7druieni -v stanovianjske zadruge stopali v ¦amoupravne odnose z detovnlmi Ijudmi v gradbeništvu Jn drugih dejavnosti v SSS v cilju realtzacije sprsjetih pr<^ramov in načrtov. DavOno politiko bl prav tako mo-ra!i prilagoditi ciljem, ki jib ielrmo doseči z isvajanjcm in vlaganjem lastnih sredsiev za sSemovsnje fdsrek iz »kupnega dohodka oManov, zamenjava atanovanj itd.l. Samo z zadooodajo, kš zadeva sianovanjslte zaoruge. nl mogofie reguliriati vseh problemov pomembnih za raz-voj in delovanje stanovanjskih zadrug, pat pa je po- J trebno spremeniti odJoke in zakone, ki se nanaSajo na " stnnovanjsko gospodarstvo, zasebno fmanciranje in kre-ditiranje. zemljiSko politlko, komunalno infrastrukturo. ODSTRANJEVANJE fN PROBLEMATIKA NEDOVOLJENIH GRADENJ 8.1. Odslranjevanje v lctu 1»~6: V pretekiem 3etu je bfto odstranjenih nasJedn,'e Ste-vilo nedovolienih gradenj: zidana baraka na Topniškl uli-ci v Rapovl jami — Ia5t »Termike«. 7 kateri je bilo 16 oseb; zidana bardka ob Triglavski ulici; zidanto bara-ka ob Hubadovi u!ict. Prt oRvedenih rešitvah ni sodeloval dbčinskl uprami organ. 8.2 V nadaljcvanju navajamo Stevilo ruSenlh objektov, kjer je sodeiovial občinski upravni organ v sodelovanju s fcomunalnim scrvisom prl KS »Baris Kidričff in Ko-munalnim podjetjem Ljubljana. Celotno o^anizacijo ru-Senja (naroCiVo ekipe za n^enie. zagotovitev sodelova-nja miliCnikov in nadzor Uad izvajanjem del) je vrSil komunalnl redar. 8.3. V letu 1976 je bfla izredena tudi rtajvefja akcija v kateri je bilo odstranjcno celotno barakarsko naselje na Dečkovi 24. Za preselitev tega naselja je bilo imenova-no posebno operativno vodstvo, kl Je vodilo celotno ak-ciio. Stanovalci so bili pre;yj'ieni v abnavljene prostore Gradisovih samsklh ttsrak, V barakarskem naselju je te-daj živelo 85 dnain oz. 219 stanovalccv. a. 4 V preteklem letu se je izkazala kot najiispeSnejŠa ta-koiSnja intervencija ekipe za rušenje. bodisi ob zaznam-bi gradnje barakc all ob njeni izptezn\tvi. Težave so bi-le pri večjih barakah, kjer se izseliio !z srednjega dela barake, vendnr se je tudi tu uspešno ukrepalo. B.$ V letu 1976 je bilo poruSenili: 1 stara stanov. hlSa fnasttna vselitevV 57 ba«ik, 4 gataie, 4 gradb. jame s temelji, 1 vikend. Vzrok ruSenja jc bila v 6 primerih ffniB gradnja« 1 nasSIna vseJitev, v 4 primerih je OZD zagotorila sta-nwanje delavcem. 1 objefcta sta ostala prazna pri solitvi, v vscb ostalih 54 prfcnerih pa so dofeili solidamastria stanovanja. 8.6 Kljub napvirom v prctekiih leHh, da se omejt dbe&g nedovoljenih gradenj pa oblike odstranievanla, ozirnma prepreCevanja kn2e]o na to. da je ta rwfin uspeSen — vcndar pa ne tudi edint možen. saj bl se predvspm OZD. ob sodelovanju z oM. SSS in MSS morail aktivneje vkl.ru-Citi v dokonCno razreSite\* tega Širšega družbenega pro-blema. Ugotovitev točnega statija nedovoljenth grftdenj po obmDfijih oz. zazidainih otokih, je v pristojnnst;! urbani. 5t;Čne inšpekcije, ki je pristojna za ukrepanje protivSom nedavolj«iim gradnjam. 8.7 Nedovoljene gradnje klasičnih objektov v obmoCJu na- sclja Tomačevo: a) Elaborat, ta ga je *e izdetel LJubljanski urt»Bi-stiCni zavod v zvezi s predlogora za spremembo urba-nističnega programa in urbanističnega načrta mestaLjub. Ijane tako, da se razSirijo zsaidliive povrSine n'as«lja To. maCevo z nnmenom legalizaciie nedovoljenih graden). .ie treba dati v obravnavo prl^tojnim oiganum todboru za urbanizern, Izvrftnemu svelu in SkupSčinf občine) s tem. da se odločijo, ali je treba, z ozirom rta jasno in ofi-Io6no negativno staliSče RcpubliSkega sanltarnega inšpek. torata, občinske sanitame Infrpekcije in Ljubljanskega ur-banističnega aavoda. sploh nadfeljevati s postopkom za spremembo urbanistiOnega programa in urbarustičnega na-Crta, ali pa postopek ustaviti vsaj do sprejetja Odloka SM Ljubljanfc o varstvenih pasovib vodovodnih tirpaUšč. b) Ce se pristojnl organi odločijo. da se postopek nadaljuje, je postopek Izvesti v srtti.slu določil Zakana o urbanističnem plaruranju in drugib prtdpisov. V zve-zi s tem pa je opozoriti na potlano verjetnost, da bo reaultat tega postopka negativen, zato bodo tudi precejš-nja firtanfina sredstva neute^neljeno porabljena. ci Po sprejetju event. odločitve, da se postopefc v zvezi s spremembo urbanistienega programa in urbani-sfifinega načna mesta Ljubljane ustavi oz. po dokonCa-nju tega poslopka bi bflo treba izvesti predvidene po-stopke po Zakonu o urbanističnem planirtinju za vsako neaovoljeno gradnjo posebej. V zvezi s temi postopki je pripomniti, da bi biic umestno po^akat.1 do sprejetega predvidenega odloka SM Ljubljana o varstvcnih pasovih vodovodnih črpalise. Po tem odloku je namre« predvi-deno, da bo obmoSje naselja Tomafievo rtaglaSeno za sravarovano zemljigfie. 8. 8. ZakljuLek: Poudariti je treba. da moramo k akciji odstranjeva-nja barak bolj Inienzivno pritegniti inšpekci jsko službo, s^j labko predvsem sanitarna in požarnovarnostna inšpek-cija izredno učinkovito na.stopata proii nasiajanju barak oz. barakarskih naselij. ker jih lahko skladno s predpisi od=tranjujeta že preventivno. To se Je pokazaio predvsem pn rušenju barak ob Dečkovi ulici. Jasno je, da je namen vseh akterjev. ki so omenjeni v programu dela. fiim hltrejše in Cira učinkovitej&e ukrepa-nje proti barakarskim naseljem fn je nujno atalno sodelo-vanje na vseh nivojih. PROBLEMATIKA BARAKARSKIH NASELIJ Pregled opravljenih nalog KO za odpravo baraltfarskih naseljih v letu 1976: 9.1. Najj^htevnejSa naloga, v kateri je dosedaj sodelovel Odbor, je bila p-reselitev scano-valcev iz barak ob Dečkovi ulici v monttažno stanovanjsko naseije Tomačevska ll/a ter istočasna odstranitev barak. Naloga je bila končana 21/6—1976. Pri izvršitvi te naloge je koordinacijski odbor zelo uCtokvito sodeloval s koordinactjskini odborom za odpravo barakarskih naselji in preprečevbnjc nedovolje-nlh gradenj pri SkupSCini mesta Ljubljane. V tej akciji so se izkazali zlasti: Samoupravna s'.anovan.wka skupnost mesta Ljubljane, S-imoupravna stanovaniska skupnost ob-č:ne Ljubljana-Bežigrad, Center za socialno delo ob*ine Ljubljana-Bežigrad in Postaja milice Bežigrad. 9.2. DeiSkova 24 — odstranitev barakarskesa naseljs: V avezi s to nalogo je bilo treba prcdv.se.Ti: — izvršiti natančen popis slancxvalcev v barakah In samlb barak, — ugotoviti potrebo po novih ustreasnib stanoirtinjafclh prostorih. — urediti odnoae z GIP »Gradis*, kot upravnim orgsu nom obsfoieCega monražnega naselja ob Tomačevski cesti, — Izdelati finančno komstrukcijo xa izgradnjo oz. adaptacijo novih montažnih objektov. — sodelovati pri pridobitvi ustrezne doJnimwit«ci}e aia gradnjo oz. adaptacijo objektov. — izvesti gradbena in obrmfška dela pri iz^TBdnJi in adaptaciji novfh montažnih objektov, — izvrSiti preselitev stanovalcev, — sefigati m, odstr«tiiti obstoječe beAJce ob DeCkOTi ulicL 9.3. Dmge pomembnejSe naloge, ki jih Je opravil Koordl. naclj»ki odbor v sodelovanju s pristojnimi organi Ln or-ganizacljami so: — Sestavljen je progTam odprave drugtt) barakar-skih naaelij, — Sestavljen ,|e povzetek nal<^ te progiiama za vsake-ga udeleženca v akciji, — Izvcdeni so podpJsi stanovaJcev In barak v naseljih: Tomačevo 55 in 55'a, — TomaČevska ul. 5t. 13/a in — Tomafievska ul. Il/a, ter v ostalih bartkah, kl so na ob-moCJu občine. — Izdelano je porofiilo oz. analiza o popisu prebival. cev barakarskega naselja Tomačevo 55 \n 55/a; popis je bll zakljufen 29. 9. 1976 in kaže niaslednje stanje: STAROST MOSKI 2EN&KE SKUPAJ ODBASLI 18—21 22—30 31—40 41 in več 3fi 182 511 25 60 164 31 18 S>6 34« 81 4.1 SKUPAJ 566 277 843 Ort 843 stanovalcev je 67 odstotJcov odraslih oseb ia 33 odsiotkov otrok. med njimi 75 odstotkov predSolskih. Izven rednega delovnega razmerja je 73 oseb, 507 ja redno zaposlenih v 139 delovnih organlzacijah. 1 je sa-raostojni obrtnik. Največ — 47 oseb ie zaposlenih v iskri, v Saturnusu 38. v Rogu 28, v GP Tehnika 24, v TTnitasu 16, v Gradisu 14, v 2itu 14. v Ljublfanskih mlekarnah 13, v Kartonažni tovami 11, v Viatorju 10, v Litostrojti 9, pri privatnikih 8. V ostalih delovnih organizacijah so z&po-sleni v manjšem Stevilu, v 60 le en sam. Zaposlene osebe so fizičnj delavci — 329 (77 odsrtot-kovt, s-icer pa se najpogosteje pojavtjajo razni pokiiel v gr^dbtniStvu in kovinski industriji. V zdravstvu se za-poslujejo kot s.trežnice ali snatilke. — Obravnavan je družbeni dogovor o postopnem od-stranjevanju barakarskih naselij. — Pravofiasno so odstranjene vse barake, ki so jih izpraznili stanovalci. ki so se preselili v draga stianr>va-nja iz solidamostnega sklada in samoupravne stanovanj. ske skupnosti, — TJspeeno je preprefievano in preprefieno nastajanje novfh stanovanjskih bartik, — Zahtevano je od Koraunalnega podjetja Ljubljana in Mestnega koordinacijskega odbora, da se formlra po-sebna ekipa za odstranjevianie novih barak in drugih ne. dovoljenih gradenj. — Izdeiana so izhodišča glede prc^rama reSevanja problemov nedovoljenib gradenj. — ažuriran je seznam nedovoljenib gradenj in dostaT. Jen Mestnemu koordinacljskeimj odbom, — podan ie predlog Mestnemu koordiftacijskemu od-boru glede spremembe dolodil Zakona o urbanističnem planiranju. ki se nanaAajo na ukrepanje proti oedovolje. nlm grBdnjam, — izdeian je osnutek elaborata s staltttt LUZ, kot organizacije tia. opravljanje strokoinih zadev s področja urfcanizma ter repubUSkega ssnitaraega inipekfiorata in •anitarne iufipekcije UIS v zvezi 5 predlagano spremembo urbanistifinega programa in urbanisttftnega naCrta mesta mubljane glede razširitve zaeidljivih površui v območju Tomafievegs z na~nenom legalizacije nedovoljenih graden], — ufiinkovito je preprečevano in se Se vedno prepre-Cuje nasfiajanje novth nedOToljenth gradenj. ifcstl sta-novanjskih hiS. S.4. KoordinacijSki odbor m redno sestaja vsafc petefc ia obravnava oa. rešuje problematiko v zveii z odpravo bara-fcarskih nasclij tn dhigih nedovoljenih gradenj. kar ftilite-va od vsakega člana odbora precejfinji aapor in angažira-nost. 9.5. Pri preprečevanju nastajanta novft] stanovan'skih ba-rafc tn drugih nedovoljenih gmdeni sia se posobno izka-Eala Posfcaja milice Bežigrad in koraunalni redar občine. pri uEOtavljanju dejanskegia stanja v barakarskih naseljih pa Center za soclatao delo obfiine Liubljana-Bežigrad in Samoupravna stanovaniska skupnost Ljubljana-Bežlgrad. Glede rra očften uspeh je nedvomno, da ntivedeni zaslužijo posebno priznanje. PROBLEMATIKA STANARIN 10.1. S stanovanjsko retormo lz leta 1965 Je bil uveljavljen sistem točkovanja iz leta 19K kot osnova za ugotavl!an|e vrednosti stanovanja. oziroma obHkovanja sfenarin. Ta sisfem je doloCal, da naj bl bila letna stanartna 35—4 od-stotka vrednosti stanovanja. Ker pa so btie stamrtne za stanov. organizscf« 9 iet jamrzneJHie, cene stanovsnj pa so se kar 6 krat zvisale, smo prišll v sitiiacijo. da predstavlja današnja stanarlna le Še cca 0,8 odstotHa dejanske vrednosti stan -vanja, kar pa vefi ne zadošia &a kritje amortizaclje, kaiere osnova t>i morala blti nabavna ceim. Stanov. skupnostt obračuna-vajo ainorti!*acijo te od revalorlzlrane — razvrednotene vrednosti stanovanl, da lahko le delno pokrtvajo najnuj-nr}še rzdrSevaDje. Iz stajiarin so b:U nadalje fzločen! tudJ obratovalnl stroSki, ld jih moraio stanovalc! posebej pla-Cevati. Tudi nov sisteni točkoufenja iz leta 1973 \e Lsfeal poleg tehnifinih potreb dolofieno tendenco za prld oitcv ugod-nej^e osnove za zvi5anje stanarin, ki so bile admlnistrativ-no zadrževane In so tudi danes mofino pod stroSkovniml cenaml- Dosedanje admlnistratiTmo zadrževanje stanarta ta •raporedno ipknnie raznih možnostl tfa. njihovo zrtSanje osiroma raabremenievanje so v pretežni meri krivi za celo vrsto nesporazumov. ustavnih In drugih neskladij, predvsem pa za to, da stanovanjsJti Tond nJ i^strezno v2dr-ževan ln da stanovanislia samoupmva v stanov. hiSah nl v zatiosmi merl ra^vita, Iz zgornjib rflzlogov je delovna skuplna, ki so Jo se-stavllali resorni člani IS občtnslcih skupSčln tn mesta predia?al3 24/9—1976. naslednje u&repe IS SML: 10.2. Predlog ukrepov: 1. dki pravna komisija IS SML aii posobna komisija, ki W jo i^enovai IS SML proufti vso pravno problematiko y zvezl z izvajanjem odlokov s stanovanjskega podrodja. 2. da se vsa problemBtiika stanarin v bodoče obravna. va v Ljubljanl dosl«lno In enotno v sklaUu 8 24. Členom Sfetuta mesta Ljubljane, 3. da se stanartne, ki jdh trenutno pobirajo samouprav. ne stanovanjske steu^no&tl kot akontacijo ne spremenijo, ker bodo v skladu z odiokom le-te do konca nov. 1976 izvršile verifikacijo K>6kovanja stanovanj iz leta 1973 in na tej osnovi sAclenile z nosilci stanov. pmvice nove stanov. pogodbe In izvrSUe c^>ra6un. 4. da se 2e v novembru 2976 sprejme odltk 0 podalJSa nju veJjavnosti odloka o oblikovanju stanarin na območiu IJubljan^tih občtn v letu 1976 in 1977 vse dokler ne bo »prejet ustrezen dogovor oxiroma odlok 0 poUtlfcl cen. ozirorna stanarin. 10.3. Predlog povlšanja gUnarln » letu 1973: IO Zveze stanoviaiijskih skupnostl Slovenlje in Sekcija za stano%'anjsko politiko in gospodarscvo pri Skupnosti slovenskih občin sta na skupnl sejl 14/1—1977 obravna-vala stanje na področju gospodarjenja s stanovanji v družbeni lastnlni iu ugotovila naslednje: e) sedanja stanarina znatno odstcq)a od tlste staimrlne, ki bi omogočaia vsaj enostavno reprodnlecijo scanovanj ob skrbnem gospodarjeniu. b) resoluclja 0 politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 76—80 v letu 77 upoSteva pred-log stauovaniskih situpnosti in predvldeva za le"* 1977 moinost poviSania stanarin do 30 odsto'JEOV. c) resolucfja Istočasno zavezuje, da se lzdela dogovor srednjeročnega prehoda na stroSkovne stanarine ob upo-fitevanju obfianov 2 mlnlmalnlmi OD in redne rasti ata-narin. d) ponovno je proufiiu sedanfi slstem dnižbene po-moii ob uveljavjtvi — učinkovitejšega subvencionlranjb stanarin, ki jo morajo batt dele&ii obfiani od dneva poviša-nja stanarin. Navedeno orlentaotjo to vsaj 30 odstotkov poviSanje stanarin so predlagaie tudi SSS, kiar je bilo spreieto oa VT. se1! sJcupščine Zv«;e SS Slovenilo 23/12—1976. Do. ločlla Eesoludje 0 p&vi&anju stanarin za leto 1977 bo povzel repiibUSki dogovor 0 politlikj cen zs Jeto 1977- Na osnori navedenih gomjih ugotovitev pred.laga]o steupKlnam občin, obale in mesta Ljubl!ana. IO ZSSS in Sekcija. d)a eimpr«] sprejmejo ustrszne odloke: 1. 0 povišanju stanarin za leto 1977 do 30 odstotkOT 2. o spremem.bi in dopolnitvi odloka o merilih za uga tovitev novc vrednostf stanovan,:skih his in stanovanj, k! bo omogoč'1 realno vrednotenje stanovanj. kj so ogre-vani iz skupnlh kotlovnic; 3. 0 sprememtoah odJaka o delni nadomestitvl stanarine. StJa-novalcem, ki stanujejo v stanovanilh (^rre%'anlh tz skupnih kotlovnic, ni ¦moBOČe poviSati stanarin za ve* kot 30 od?tot.kov. IO Zveze in Sekcija zo atanov. politiko in gospodarstvo prt Skuptiosti slovenskih občin predlagajo, da se izvede povlSanie s 1/4—1877. SKLEPI IZVR5NEGA SVETA KOT PREDLOGI SKUPŠCINI OBCINE UUBUANA—BEŽIGRAD Prostorska problfcmatlka stanovanjske gradJtve v obdlnl Ljubljana-Bezisrad a) na podiagi strokovne ekonomske analize, ld bo da-na v javno razpravo, se bo potrebno odločiti, katerl vrsti gradnie v občiiii — glede na možnosti — bomo dali v prihodnosti prioriteto (npr. a!f stanovanjski ali industrij-skl\ b) pribliSati je treba stanovanja delovnim mastom c) da se izo^nemo porajanju novih spalnih nasellj. bomo zafieli z izffradnjo bodočih stanovanjskih sosesfe Sele, ko bo izdelana oelotna finan&ia fconstrukcija lzjradnje fn" zagotovl'ena tndi sočasna izgrfadnja spremljajočlh ob-jektov. č) ambLjentaJm vrednosti bo potreboo dosledno da-jati prednoist preQ gostoto in tesnostjo, pri snovanju no-vih stanovanjsklh nasellj. d) pospešiti in poenostaviti proces potrjevanja urba-nistične dokumentacije. e) uskaadLti zahteve po obdaiovalnih povrSinah In rezervattti vodnih črpaliič z ostalirat Interesl iagradnje v olcviru širšega urbanega akolja. Urejanje zrmljiSB a) ob sprejemu ustreznega modela finaTicinniJa ko niunalnih mteresruh skupnosti zagoiovlli .»imuiipravnj sla-novanisW skupnosn enakavrednegn partnerja. b) voriiti tako zPmlJiSko politiko, ki ne bo dopuSčala nakup i!emJji§Ča na zaiogo, ampa-k bo Sa3ovno pogojena a vrsto. 7ačetkt>m in kančanjem grtadnje. tlsmerjena stanovanjska gradnjn v BS-3 in BS-7 a) osredotočiti vse napnre. da se M soseskt kompletlra-ta s spremlia.jočimi objekti. bt preprečiti monopnle iKvajftfcev. pritislc na cene. miselnE>«t — vsi prnrliri povsod. poenotiti jjrndnio po fcelv nolopijah in i>rj*ini;sici.1i. c) dDsiertno upnfitevati sprejete srednjeročne plane la-grarinio stanovan.tskth soscsk. Ci 2&°Qtaviti kvalifioiran in kvaliteten nadzor s strani investitoria izgradnie delov oziroma celote. d) zagotoviti ustrerno enakovrpdno gnrancijsko dobo za vae konstmkrtiske dclR Bgifedbe. e> v zapotsvlianiu Izsradnje predvsem trgo?sfcega deia sose?ke v fnvesMtor,sIii pobiidi odpreti vTata tudl StrSe-mu jtigoslovnnskfmii pro^tnru. Individualna stanuvanjRka gritdnja a> prtnritcio mora fcneti druJlieno usmeTjena individiL alrfti gradnia. b) i#m1yMe za indtvidualno gradnjo W se oddnialo z javnim nal-ečajem. c» pri ponurtbah bi bP!o poleg ostalega potrebno upoštevatt primere, ko gre za nadomestno gradn.jo CT^pr. zaradi i?-sradnje cest-nega omrežja. vloga OZD za lako gracl-nfo v .smlslu približati stanovanje delovnemu mestn.) Cl paudaritt ,)e potrebno, dn Errp prl družbeno orgnnl EiraTii indiiridiialnt ?radn;i za paclanalno. poenotrnn grad. njo — W5e v gru?i ali nizii ?, ve?)o ambientalno vredno-Rt]o, rt3,mpstn klasiCne ^radnje — vssfe zase na avoji parceli. StBnnvanJske zadruge orsnni?inine na samoupravnlh a) neobhocino je, da se stanovanjsko zadruzniAtvo o(^anizlra v stanovanjski skupncstl »bčlne kot osnovna enota r*ko zn gra.dnjo knt kasnetSe vzdrževanje stanovanf v lasti obfianov. b> doltjoroene, srednjeročne fn tekočc potrebe delov-nih ijudl. zdniženih v stantmnjski zadntgi. se morajo od-raziti v programih stanovanjskih sknpno^ti, s Cf^ner b) lahko usmer.iali tudl to obliko dnižbeno usmerjene grad-nje. c) uskladi+^ pagoje lcredltiranja. Probleinatlk» nNt(ivi grutenj In barakursKifi nasellj a) PreprečlU vsako nedovoljeno gradnjo stonovanjskih barak in dmgUi objektov že v zafiebku lzvajanja gradbenili del. V zvezl s tem bl biio nujno potrebno: — or^mizSraU posebno službo, kl bi vsakodnevno pre-gledala celotno obmoeje rnestii LJilbljane in ta&oj odstranlla vsa^o zafteto nedovoljeno fradnjo, — službo orsanizirati tako. da bi bila pri Upravl In. Spekctjsklh slvžb nz. pod njenim neposrtKinlm vodstvom, — pnRtfbni ilužbi Tiastilovitl ustrezna maieriaina ln finanfna srpdstva tev stalno vlarstvo s strrani varnostnlh b> Za^otoviti ustrccna finanfina sredstra pri stano. vanjskih skupnostih in OZD. cl Pri predvldeni spremembi Zakona o urbanisMftiem pianJranju je treba vztrajnti. dJa se zakon spremeni tako, da omogo^i. zakonito uferepanje prott vsaki nedovoljenl gradnli že v samem zatfetku tzvaianja gradhenih del. ft) Barake v obfint Ljubljami-Bežigrtad je treba zaradJ oboj^titve ln zažčite tfrpalifiri pitne vodc. zaradi poSarne varnaitl, sanilarno bigiensklh rajnner ter neviirnosti po-olav. CimDrei odstranirt. Barske bo treba odstrianiti po pripravljenem programu prlstojnfh občfnskih organov In Miinteresiranih delovnih organizacij. d) Dokler ne bo nrganizinuia služba, navedena pod a) in ustrMtno sprBmenten zaJcon o urb*.inistifineTn plani-ranju, je v okviru občine treba nadaljcvati s taJcojftnjo prepreiitvijo zafietaih nedovoljenih gTadenj. V svszi s t«n )e tre-ba: — ojatfatl redarsfco službo vsaj Se z enim redarjem, — zagotoviti. da ho Komunalno podjetje LlubljanH, v naikrajšem ?asti na poziv dalo ustrezno ekipo za od-stranltfiv baralce oz. začete nedovoljcne gradnje Itudl db sobotah, nedeliah in državnih praznikih), — zagotoviti ustrezno vtarstvo s strani vartiostnih or- gfUlOT, — zahte^^stl od inSpekcijskih orfranov furbanistlfna, gratSbena, sanitama, kormma5na, požamo-vaTnosV-na in-špekcija). da preprrfijo vaak nMstanek nove bareke