K&atolišk cerkven Hit. Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti /.a celo leto 3 gld., za pol leta 1 eld. 60 Wr.. \ tiskarniri sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danira dan poprej Te&tf XVIII. V Ljubljani 10. mal. serpana 18(>5. I Asi 20. Spomini h potovanja r Mi i m. Spisuje Dr. Janez Zlatoust Pogacar. 19. Filip Meri. Filip Neri, ljubljenec pobožnih Rimljanov, je marsi-kteri kraj v uvelem mestu s spominom svojega imena posvetil. Tesno je sklenjena njegova zveličavna delavnost s cerkvico sv. Hieronima delta Varita, ktere se tišči samostan oratorijanov sv. Filipa Nerija. Cerkev in samostansko poslopje stojita na mestu prostorne hiše, ki je bila kdaj lastnina svete Pavle, blage vnukinje preslavnih Scipijonov. Sv. Hieronim pridši v Rim je tukaj prebival; zato so potem cerkev njemu posvetili. V šestnajstem stoletju pa, ko je bila una hiša lastnina plemenite Spadove rodbine in nekdanje prebivališe velikega cerkvenega učenika, je bilo razsvetljevano z apostolsko delavnostjo sv. Filipa Nerija, ki je skoz tri in trideset let ondi stanoval, ljudi vsakoršnih stanov, posebno blagomisleče mladenče sprejemal in k keršanski pobožnosti napeljeval. Tukaj je vložil temeljni kamen svojega društva, ki se imenuje društvo oratarijanov po orato-liju (oratorium), v kterem je okrog sebe zbiral Rimljane, da bi jih nedolžno razveseljeval in z žlahtnimi čutili navduševal. On je v preobilni meri v lasti imel toliko zaželeno umetnost, ktera ve strinjati koristne pobožne vaje z vzbudovanjern nedolžne veseljnosti. Naj p rt d jc nje, ki so žlahtuejšega razveseljevanja iskali, sprejemal v »voji lastni sobici. Ko je njih število zmiraj bolj naraščalo, je bila kmalo pretesna. Zato je večo dvorano iste hiše v svoj blagi namen izvolil. Ta dvorana jc bila prav za prav začetek Filipovih oratarijev. V njej so ga s svojo pričujočnostjo oveseljevali tudi sv. Feliks a Vanfalicio, učeni Baroni in diugi ljubljeni prijatli in sodeležuiki njegovih neutrudenih prizadev za posvečevanje središnjega mesta katoliške cerkve; skerbeli so, naj bi si s svojo vnemo za keršanske čednosti skoz vse veke zaslužili tisto pohvalo, ktero je sv. apostelj Pavel v listu do Rimljanov slovesno izrekel: ..Vaša vera je stavljena po vesoljnem svetu." V omenjeni dvorani in po inostovžu se oči obiskovavcev razgledujejo nad prijaznimi podobami sv. Filipa, sv. Feliksa, Baronija in drugih. Vrata, skoz ktere je Feliks hodil v svojo celico, so hranjene kakor ljuba svetinja in lepo zavarovane pod steklom. V cerkvi sv. Hieronima, kjer se znajde več grobnih spominkov Spadove rodbine, je tudi v kamen vrezana prigodba, da je posestnik te hiše nekdaj ljudoljubno sprejel pod streho in z novim oblačilom preskerbel sv. Frančiška Asizijana, ko so ga bili roparji vsega slekli iu oropali. Da je podo-barska in slikarska umetuija z izvcrstiiimi deli cerkev sv. Hieronima zaljšala. ni treba posebej omenjati. Prezreti pa ne smem obhajilnega perta, ki je razprostreti pred pervim stranskim altarjem ua levi roki. Ta pert je narejen iz ru-dečega marmorja, prevlečenega z belimi žilicami, da se vidi kakor predrag pajčolan. Dva angela deržita razpetega pred altarjem. Sv. Filip Neri se je pozneje preselil k cerkvi svete Marije in V alt ice t ta, ker se je število njegovih tovaršev tako množilo, da je bilo treba obširuišega poslopja. To cerkev je bil že zidal Giegor Veliki. Fdip pa jo je veli-ča.-tniše prezidal. Vsi oboki, vse stene, vse kapele, vsi altarji se bliše v zlatu, v dragocenem marmorju iu v neprecenljivih delih oživljajoče umetnije. Cez vse ljubeznjiva in dra*ra je pa kapela, v kteri pod altarjem počiva sveti Filip Neri v mašni obleki, kar se vidi skoz sleklo. Vesel sem bil v svojem sercu, da sem (udi nad njegovim grobom smel opraviti presveto daritev. Vse v takem kra|U duha povzdiguje; (udi pobožnost deželskega gospoda, ki mi je stregel pri sv. maši. jc bila vsa pripravna, zveličavni vnemi kako iskrico pridjati. Po sveti maši mi je priljuden oratorijan razkazoval vse svetinje, ki se otl svetega Filipa Nerija hranujejo v zakristij. Razstavljene so v šestih steklenih omaricah in ob-toje i/, raznoverstnih reči, kterih se je ljubljeni rimski apostelj Filip v svojem življenju posluževal. Potem me jc gospod prijazno spremljal po silo velikem samostanu. Menim, da bi dva polka francoskih vojakov v vseh nadstropjih široko raznesenega poslopja prav zložno prebivala; pa se mi zdi, da ravno oratorijanov taka nemila osoda ni zadela. Naj-pretl mi je bila ponudena priložnost pogledati sobo, v kteri je nekdaj sv. Filip prebival. Vsa je še ohranjena v tistem stanu, v kterem jo je sveti mož umirajoč zapustil. Ila/.un druzega orodja, ki jc Filipu v življenju služilo, tu stoji tista spoveduica. v kteri je seica spovedencev iz vsega mesta z ognjem svoje nebeške modrosti pregreval. Bog mu je bil podelil poseben dar. grešnike pretresali, nedoločene k serčnostnim sklepom popolnega življenja uaklanjati in mladostne serca za ljubezen božjo neugasljivo viicmati. Neko posebno blaživuo moč čutje uapoluuje, ko sc znajde človek na tistem kraju. kjer je mož božji sprejemal dolgo versto neštevilnih obiskovavcev iu s tako miloto jim na serce govoril, da sc nihče brez zdatne tolažbe in notranje zadovoljnosti ni ločil spred njegovega obličja. To jc tisti srečni kraj, na kterem je ljubijoči Filip z žlahtnim mla-denčciu Frančiškom Spazzara-toui nasnoval uni razumni pogovor, s kterim mu je vse njegove dolgosežne posvetne namene prestrigel. Zdaj se mislite učiti prava? ga vpraša Filip. — Da, častiti oče, odgovori mladeneč, prava se bom učil iu sicer z vso marljivostjo. — Blagor Vam! povejte mi kaj več o svojih namenih za prihodnost, nadaljuje sveti mož nenavadno ljubezujivost mu skazovaje. — I pam skorej postati dohtar. — Blagor Vam! - Mi-Jim postati konzistorijalni zavetnik in potem sc vnestiti v prelaturo. _ Blagor Vam! Sveti duhovnik našteva po versti vse visukosii. ktere mu svet zamore podali in ktere vse so mladenču polnile glavo. Pri vsaki jc srečnega štel nadepolnega mladega prijatla rekoč: Blagor Vam' Spazzara ie menil. da je Filipu * tem blagrovanjem resnica; kar ga leta stisne na svoje persi in mu tiho zašepeta v uho: .,ln potlej?" Te besede so se mladenču tako globoko vderle v dušo. da si jih je pridši domu sam spet iu spet ponavljal. Vsled vsake sanjarije pozemeljske visokosti, ktera bi ga utegnila doleteti, mu je donelo v ušesih: „ln potlej?— Potlej bo treba umreti — vse zapustiti — stopiti pred sodnika." — ,.Nečimurno je vse, kar mine," zdihue nekega dne ter oberne svo)e misli in skerbi na to, kar nikdar ne mine. temuč vekomaj ostane. Stopi v društvo oratorijanov ter zvoli pot keršanske popolnosti. — Iz sobe Filipove, ki je bila priča tolike skrivnostne delavnosti, se pride naravnost v njegovo kapelico, ktera je tudi vsa v nekdanji obliki ohranjena, ravno tiste vrata, tisti altar, tista bridka martra, t i -1 a podoba Matere Božje in nebeškega deteta, pred ktero je tolikrat v potokih pobožnih solz ali v visoki zamaknjenosti vžival blagost tesne »klenitve z Bogom. Nazadnje mi jc moj sprcmljevavec pokazal pot v samostansko bukvarnico in me ondi izročil knižničarju. kteri mi je z nenavadno prijaznostjo vse njene zaklade razkazoval. Ta bukvarnica je ena nar bogatejših v Mestu; se ponaša posebno z imenitnimi starimi rokopisi. Z veseljem sem jih pregledoval, kakor dragoceni biser sem občudoval lični rokopis latinske I' nitja fr iz osmega stoletja. Iz velikanskega samostanskega poslopja se zamore soditi, kako močen, čverst in rodoviten je bil duh sv. Filipa. Stvaritev , ktere namen je bil od pregrešnih ali nevarnih veselic možake odtegovati, iu s sladkimi vezmi umet-nijskega oveseljevuiija Kimljane za ljubezen nebeških reči vnemate. šc zdaj živi. namreč od njega vpeljani Oraforium ali ..Beseda", ki se navadno ob ucdeliah adveutuega časa in štirdesetdanskcga posta in tudi še drugekrati obhaja. izraznih in 9inp«mm pobožnosti pre-stlatMhefjn Serca Jezusovega. Skrivnosti življenja, terpljenja, smerti iu poveličanja Zvcličarja Jezusa Kristusa so nam v lepih cerkvenih praznikih leto za letom naznanovanc. One nam, ki le po vidnih rečeh zamoremo spoznati to, kar je nevidnega, neskončno velikost m nezmerno globočino lepote in dobrote Božje tako dovzetno delajo, da jo zamoremo. kakor sv. Janez pravi | 1 Joau. 1. I ). z rokami tipati. Zato pa jc tudi namen vsih dopol-novati besede Jezusove (l.uk. 12. 41»): Ogenj sem prišel na zemljo prinest, kaj hočem kakor da gori? To je. vpeljani so Gospodovi prazniki. da na j vžigajo ogenj ljubezni do Jezusa v naših scrcih. Po času so se toraj razcvctali. kakor jih jc sklicovala oterpnost in inlačnost kristjanov po '•iii. ljubezen in gorečnost po drugi strani, zdaj do te zdaj do druge sv. skrivnosti. Omeni naj se le praznik presv. Rešnjega Telesa, postavljen pred več kot šest sto leti. da bi sc oživljala čast in ljubezen, ki je bila ravno o tistem času opešala do sv. skrivnostne ljubezni sv. Hešnj. Telesa. S tem praznikom v zvezi jc enako postavljen praznik prcsladkega Serca Jezusovega. Pobožnost iu praznik Serca preljubeznjivega pričeti, si jc hil zvolil božji Zveličar naš, kakor jc znano, častitljivo svojo služabnico Margareto Marijo Alakok. Od otročje svoje starosti je bila zvesta Jezu -hov a nevesta, ker zaročila sc mu je bila z obljubo čistosti že v otročjih letih. Zavolj čiste vdanosti se ji je pa tudi Jezus ljubeznjivega Ženina skazoval, ker z mnogoterimi nebeškimi razodenji jo je počastil, zlasti ji odkril zaklade svojega milostnega Serca. Spolnilo se je toraj tudi Margareti: ..Blagor jim, ki so čistega serca, Boga bodo gledali." V teh nebeških prikaznih ji je pa ravno Gospod naznanil zeljo, naj se prične pobožnost Njegovemu Ijubcz-njivtmu sercu ter postavi praznik njemu v čast pervi petek po osmini sv Kešnjega Telesa To častilo opravilo pa je zročil ravno nji. Kakor sc pri vsaki dobri reči sovražnik vsega hudega napenja, da bi škodoval, tako se je trudil tudi zoper to pobožnost, ker čutil jc, za kaj mu gre! Po-tepeno pa je mogel omolčati, ko je bila le-ta pobožnost od sedeža rimskega poterjena in priporočevana Tako od Klemena XI. Benedikta XIII, Klemena XIII, Pija VI, VII; iu sedanji sv. Oče so praznik presv. Serca Jezusovega za vso Cerkev zapovedali. — Namen pobožnosti je Jezus sam razodel svoji zvesti služabnici (glej njeno razodenje med osmino sv. Reš. Tel.), namreč: Naj bi ča«tivci presv. Serca mu zadostvali za nehvaležnost. ki jo mora terpeti v presveti skrivnosti ljubezni; ravno zato je praznik precej po osmini sv. Rešnjega Telesa. Pravi namen pobožnosti in praznika se toraj suče okoli skrivnosti ljubezni, jc tedaj ta: „Naj bi vsi ljudje ljubili Jezusa, ki nas je pred ljubil." — Iz tega pa vidimo: a) Kako imenitna je pobožnost Serca Jezusovega, sredino svetosti naše vere zadeva: Jezusa v zakramentu ljubezni, toraj ne bo ravno presiljeno, ako rečemo , da prava pobožnost do Serca Jezusovega obsega vso vdanost in pobožnost. ki smo jo dolžni Jezusu samemu. Serce, naj imeuitneji del v človeku, se imenuje sedež ljubezni. V pravem pomenu sedež ljubezni jc presiadko Serce Jezusovo; kadar častimo Jezusovo ljubezni polno serce, častimo ljubeznjivega Jezusa samega, enako kakor otrok, ki očetovo roko poljubuje, ki mu dobrote deli, vender s tem le očeta časti. Polnost postave pa je ljubezen, toraj je vsih pobožnosti popoluamost ljubezen , ker kdor neljubi, ostane v smerti. Nas pa pobožnost Serca Jezusovega k ljubezni sili, toraj vidimo: h) kako primerna, rečem, kako silno potrebna je Ia pobožnost našim časom; tam namreč pomaga, kjer je naj bolj potreba, jc pa tudi pripomoček, ki vsim potrebam zadosti Sv. Tomaž Kempčau (I, ID) pravi, da vsako opravilo. pa tudi vsaka pobožnost ni za vsakega, temu dopadc to, drugemu drugo; tudi po priložnosti časa zdaj to. zdaj drugo služi. Kakor pa to velja za vsakega posebej, ravno tako za vsako dobo. Kakor ni vse za vse. tako tudi ni vse za vsaki čas. Modrost in dobrota Zveličarjeva je toraj to pobožnost hranila za nas, nam naj bolj poticbuo iu primerilo, ter nam v ljubezni omcrznjeniin, ko v naznanjenih žarkih z vpeljanim zadnjim praznikom sedež ljubezni izročila, kakor jc ljubezen Njegova zadnjo daritev opravila, samo sebe takorekoč izlila, ko si je Jezus pustil svoje serce prebosti. O nenavadnih potrebah je nenavadnih pripomočkov treba. Bolnika velikega imenuje sv. Avguštin človeški rod. ki je pa prejel zdravnika še vetega Jezusa Kristusa Odrešenika. Od tega zdravnika pa se zdaj sedanji svet odteguje, zato zmerom bolj boleha, boleha na sercu, Jezusa zapuša. sv. Rešnje Telo onečastujc Kar je truplo brez serca. to je človeštvo brez Kristusa, to je. brez sv. Rešnjega Telesa, to bi bila vera brez ljubezni. Za serčuo bolezen človeštva jc toraj v pop Inoma sercu Jezusovem zdravilo: S svojim ranjenim sercem hoče namreč vse nase vleči. Razširjenje pobožnosti preslad. Serca Jezusovega bi utegnilo toraj koristiti posameznim, utegnilo bi biti od Gospoda samega izvoljeni pripomoček za naše v ljubezni do Jezusa otcrujciie čase. Razloži toraj, ljuba Danica! svojim bravccni devetmesečno pobožnost v čast Sercu Jezusovemu, ki jo jc naš Zveličar sam razodel častiti Margareti. — Zbere se jih k ti pobožnosti skup. ki opravljajo vsaki sebi po vadljanji izročeno opravilo; ker je iz 0 opravil sostavljena, toraj 0 mescev, t*krat tedaj vsaki mesec pristopijo po dovoljenji spovednikov k sv. obhajilu, ter sc s tiru duhovnih dobrot vdeležujejo. ki jih je Gospod obljubil častiti Margareti Alakok. Posebno primerna bi utegnila biti ta pobožnost nedeljskim šolam in društvam. tudi bi sc morda vkoreninila pri drugih pobožnih družinah. Naj h i toraj naznanjena s pristav kotu. ki naj nas varuje pred očitanjem presiljave: Omnia probate, bnnum lenete. Gotovo jc, de prav oprav-liana bi posebno pri mladosti obojnega spola dosegla to, kar se naj bolj pogreša: 1) pogosto prejemanje sv. Zakramentov; od tod pa posebno mladosti vsa sreča, kakor iz opušenja ss. Zakramentov vsa nesreča izhaja; ker Gospod tudi v tem pomenu ne vabi zastonj: rPustite tuale k meni priti." 2) Obiskovanje sv. Rešnjega Telesa; od tega naj bo rečeno saino toliko: To je tista sv. samota, v kateri svo-I i m dušam mir iu pokoj najdemo. 3 j Zvesto spolnovanje svojih dolžnost: to pa jc jedro pravičnosti in poštenosti keršanske. 4) Posvečevanje praznikov, posebno večjih, ki so pobožnemu kiistjanu prijazne cvetlice, iz katerih serka sladki med milosti liožje. med tim ko njih oskrunovavci seršcnoin enaki pohujšljivega stiupa iz njih nabirajo. Vsega tega prepriča vvod k ti pobožnosti, tudi sostav-Ijen po častiti Margareti Alakok. (Dalje nasl.' JMatnih pri nit ar Ju. Ovojno darilce, pastirjem**) in k r i s tj a ii s k itn o v č i c a m ob ene rn. XI. Mašnik dvigne kclh enako. Iii nam sveto kri naznan'; Jezus ravno to in tako Toči Kri i r svetih ran. Mašnik zopet pokrituje Hostijo in t-ve to Kri; Jezusa vse zasramojc: To pregreha naša stri. Potlej mašnik reče: Harno tako je vzel po večerji tudi ta prečudni kelih r s roje »vete in častite roke, te je zopet zahvalil, ga posvetil in dal svojim učencem, rekoč: Vzemite in pite vsi iz njega: zakaj to je kelih moje kervi, nove in večne zaveze. kteva bo za vas in za njih veliko prelita r odpušanje grehov, kolikorkrat bote to delali, storite v moj spomin. Zdajci mašnik poklekne pred sveto kervjo Jezusa Kristusa, jo povzdigne in jo pokaže pričujočim vernikom, de bi jo v ponižnosti molili in c;.stili. Več kot prepričani smo, de ti je. vredna krist- 6. Ouilius integre lectis et non prins brachia anteriora mo-deste Altari superponit. 4111'n tamen Corporale manibus tanga:, et stans eapite et humeris mediocriter inclinatis intentionem re-novans faeiendi id. «juod facit Kcclesia. reverenter. di-tinete et attente. sccreto ac viva lide. unieo traeto. non respirando inter ^uodlihet vertium profert super hostiam, cjuam polliccs inter et indice> :enet. verba Consccrationis: lloc est enim iorpms m nt m Ouibu- prolati.- Sacerdos caput cricit. brachia ab altari reniovet. ponidjuc manus saeram llosiiam tenentes super evtremitatem anteriorem ni< diae plicuturae corporalis. ita ut pollices et indiccs cum »aera llostia intra Corporale maneant. Tum majori reverentia devtero genu usquc ad terrain flccten-Hostiam consecratam adorat abst^uc capitis inclinatione. Inde erigens se iitraijiic manu Hostiam e'evat in altum. .jiiantiim commodc poterit, ita ut a lidclibus vidcatur. nee lente ni mi* nec propere. linea reeta. non super caput; atijiie ita saerati;--simam lio-ii.uo per brevissimum teniporis spalnim elevatam po-pulo reverenter ostendit adorandam. oculos seniper in eam tivos relin<(oens. 1'ostmodum Hostiam ambabus manibus ut -upra junetis declinat per e.indem lincam reetam. at«|ue ^il« dev-tera reverenter reponit super < orporalc in eodeni loco, ubi eam prius acceperat. sinistra interim Corporali superpo-ita Kt dein-ceps pollices et indices non disjungit ad ablotionem uxjiie digi-torum eselusive. nisi <|uando llostia tangenda aot traetanda erit. Pol i a Missalis vertantur digitis medio ct annulari. Kepo-ita autem Hostia consccrata super Corporale. manu- hine inde super illud evtendit. at«jue Sacramcntiim genu de\terum llectens adorat Deinde snrjrit.et retenia manu sinistra -uper t '»rporale. digiiis medio et indiee onito polliei : I alicem di-cooperit. collocando 1'ill.uo super evtremitaie- Corporalis 7. Detecto Calice et non priu-. ereetu* -tan- dieit: Simih ininii). posti/nam cvetni t um est: deinde ambabu- thaiiibu- ;»••-cipien? dietum t .«licem jtiv!a n« dum infra cuppam . • t ali»|U.»n- janska duša! prav dobro znan zapopadek velikanskih besed, s kterimi je Jezus Kristus kruh iu vino pii zadnji večerji posvetil in ji spremenil v svoje tel., iu svojo kri, in torej o njih prav iz tega vzroka govorili ue bomo; ne moremo pa opustiti, te nekoga opomniti, ki jc vieden.de vso svojo pazljivost nanj oberneš, in ta je. čast in hvala mu bodi ua vekomaj! Jezus Kristus sain. Postavi si ga v duhu pred oči, kako on pri zadnji večerji med svojimi učenci sedi. Oči vsih so vanj obernjeue. Vsi ga s pazljivostjo, z ljubeznijo in z globokim spoštovanjem gledajo in Jezus jim ponudi — — kaj , kristjauska .iu-a ' U gotovo prebeli in srečni sad. ki ga je njegova Božja roka na drevesu življenja utergala? O ue! to bi bilo njegovi ljubezni premalo. In kaj torej? Gotovo tisto predrago nebeško mano. ki jo angeli pripravljajo? Tudi ne. Tudi to bi bilo njegovi ljubezni premalo. Zuabiti. kak čudodelni kruh. ki ga je O11 s svojim blagoslovIjcnjem pomnožil? O ne, ne! To so zgolj le senčne podobe. — Jezus jim ponudi iu poda jed in pijačo, ki v sebi vse ima, kar koli ima nebo svetega, dragega, sladkega, ki je bolj sladko kot mleko in med. Iii kaj jo to? — Poglejte Jezusa. Njegove oči so proti nebesom obernjeue. njegova roka blagoslovljuje iu njegove usta govore: ..Vzemite iu jejle, Io je moje teto. ki ho /.a vas (v smert) dano; vzemite in pite. to je kri nore zareze, ki bo za vas prelita." O padi na svoje kolena, krist jan, in moli. I.cj Jezus sc svojim učencem iu tebi s« be samega da. O neizrečena, neprecenljiva sreča' Zlati letniki ali prečkanje za celo leto. (Dalje.) Lr verjemi: pravo vrednost llaje ti le sveta čednost. 26. Dobro delaj v vsili rečeh. Bodi zvest pri vsih ljudeh. <£7. Kdor dela, preden reč prevdari, Si dostkrat srečo vso pokvari. SiK Zadreg«- mnoge si napravi, Kdor kaj zaupa zviti glavi. tum (lioe est trihus (juatuorve digitis) illuoi cli »»«> .» t or-porali submi-sa voce dieit: icripirns et hnnr prarcluium i a-ficrm tu suneta* ar renerabitrs munus sna m. Repo-ito e^liee ■n eorporali. eunojue ut supra tenens pro-e^uinu ' I trm tiln (jratias agens eaput inclinaus versUs -s. Sacramentum. Tum -ini-tra t alnem per molom retinetis. devtera -uper eurn par-vam e ti o r mat Crucem. interim dicens: lene 7 rftjif. Proleren- appreli.-ndit ea-lieem per nodum. sini-tra vero pedeni. sic ut indev et polic juneti sir.t supra. et tres alii digiti intra pedeni. Ita t«-aeas ealicem parum elevatum. a<- parum ad sc iacliaatum. depositi — am ad commata juvta modum legendi ordinarium. Prolati« verbis i onseerationis reponit Sacerdos Calicem super Corporale. ^llbnli^.sa vo< e die« ns . Ilaer ^untirsrum^ur fr cent is etc t#enullectens deinde pretot--issinium Sanguincm reverenter adorat. retenti- liinc ind. ma-nibus super t orporalc. Tum erigit ^e. et ( »licem disciMpenuni cum Sanjuine aecipicns ambabu- roanibus. hoe e-t -ini-ir.i .t.' pedeni et devtera ad nodum. <|«iin di-jungantur pollier- et indi-ccn^. reverenter et ab- -emper intento- haket. <\-cedat altitudinem eapitis. -u-tinet.|uc per brev i>-imum 'eii.po-in ultimo punrto elevationi*. ut adoretur a popnlo. M«.v < ali-.•em per rand- ni liio-am reeiam n-verenter deponit -op. r i or-por.te in loeuoi pri-tmoni. »t >inistra manu t ..rporali -Mprr-po-ita . dvvler t cooperil illimi Palla. ac ambabu- m.«nibu- -o-ner \ltar.- inter * 'nrporal-' po-iii-. i^iiutlevo- ^aerano-ntiim it. ia-to adorat. 29. O nikar mi ne govori, Da imaš mlado, čversto kri: Znabit — o večerni zori Zvon n-ertvaski ti zvoni! (Češenasnarijo za tiste, ki bodo še ta dan umerli.) 30. Si hujega ognja kot grešne oči; Kar one zažgejo, še v peklu gori! (Očenaš za tiste, ki so danes padli v smertni greh.) 31. Sveta dobrega ne zaničuj, Slušaj ga in ga spoštuj! 32. V hiši tema, v glavi slama: pa doma nerodnost sama. 33. Hudodelnika Bog najde: blagor mu, kdor v greh nt* /.ajde! 34. t V želiš zveličan biti: vari se kedaj grešiti! 35. Kar grajaš drugim, var se sam storiti: To bi se reklo sebe samega tožiti. 36. Boljši iskra Božjega spoznanja, kakor cela ger-mada posvetnega modrovanja. (Cesenamarijo za pravo modrost.) 37. Ljubezen zemeljska slepi: le Božja prav razveseli. 38. Slana rožno cvetje pomori, zapeljivost pa nedolžnost serca zaduši. 39. Nesreča bližnjega naj te modri, nevarnost se ogibati uči! 40. Kdor ti prevelik dobiček obeta, Dobro ne misli in škodo naplet.-i. 41. Vari hudodelnib se ljudi, da te njih tovarštvo ne skazi. 42. Kdor ne bo lačnemu kruha dajal, Lahko bo žeje še konec jemal. 43. Več ko sam sebe hvališ, več si sovražnikov navališ, ki te išejo ponižati in osramotiti. 44. Obračaj dobro svoje dni, dokler življenja luč gori. 45. Za staro vero, stare ljudi in stari denar: ti bodi vselej mar! 46. Podoben hod' vijolici, ki v germiču skrivaj tiči. Prošnja. Zora jutranja napoči. Zmed nebesnih visočin . Cerna noč beži. loči Od lamračenili dolin. Z iine rahlo zdaj visoke Me začuje mili glas. Verne vabi vse otroke k jutranji molitvi nas. In z zvonovi .-e neštete Serca blage prehude. In puhtč molitve svete Na višave, nad zvezdi* ..Hvaljen'. Ore nad oblaki. Ki »i rarral me necoj; Pari dan.i me r sili vsaki, Hodi celi dan s menoj Hrabroslav Sirota na inaterni gomili. <*) Povej, povej lunica : kje je moja mamira . kje je zlata mamica Serca milega? Ali tam prepeva V rajski domovini, Al pa omedleva \ britki bolečini? Mile. Mile rožice Na gomili mamice! Lepo se razcvetajte V krasne venčike! Jez pa polivala vas Z milimi solzami. Tolažila v*aki čas Serre bom pri mami. Sijaj, sijaj solnčice , In migljajte zvezdice V rajskem vencu krog glave Zlate mamice! O da skoraj bila Ura bi vesela, l)a bi, mama mila . V raju te objela! Častite Marijo t Častite Marijo, nebeški duhovi, Vsi angeli Božji, svetniki nebes! In svoji kraljici nešteti svetovi Slovesnosti pesme prepevajte vmes: Oj živi. Marija cvetlica! :n živi Na vekomaj Jezus, tvoj Sin ljubeznjivi! Častite Marijo, višave in zraki. Vse zvezde blišeče in solnce zlato; Vetrovi in gromi in hitri oblaki, Pozdravljajte svojo mogočno gospo: Oj živi . Marija . . . Častite Marijo po zemlji široki Živalice vse in zverine pusčtiv; Hvalite jo logi in hribi visoki. Ledine, polje in cvetlice dobriv: Oj živi, Marija . . . Častite Marijo, potoki, studenci, In reke dereče in sinje morje; Vsi kančiki rose ko svitli ledenci Se vtrinjajte v slavo kraljice le-te: Oj živi. Marija . . . Častite Marijo in pesme vesele krilatniki pevci drobnite na glas; Po njenih oltarjih pa šmarnice bele Ljudem oznanujte nje slavo in kras Oj živi. Marija . . . Se bolj pa častimo Marijo, kristjani! Cvetlice ljubezni darujmo ji v last; Ti roža Marija! pa Mati ostani In daj nam v nebesih prepevati čast. Oj živi. Marija cvetlica! in živi Na vekomaj Jezus, tvoj Sin ljubeznjivi! Marija, lepota nebes. (Po pesniku Marijnem Jakoponeda Todi-u. O lepa Marija, si božja danica. Svitlejsa kot solnce. nebeška kraljica! Moj jezik neznane lepote le-te, O Mati Gospodova! zreči ne ve Iz solnca kraljeva obleka je tkana. Iz bisernih zvezd Tvoja krona snovaia. In luna pod lvoj'mi nogami bledi, kjer lepši od nje, o Marija! si Ti! Svetniki pozdravljajo Tebe kraljico. Bog Sin imenuje Te Mater Devico; Nar slavniši bcer si Očeta Boga, Nevesta prestavljena svetga Duha Sreberne in zlate so čiidn«* cvetlice, ki v rajski blišavi Ti venčajo lice, Premila milota se vtrinja z oči, ko solnce nebes se obličje svitli. Te angelčka truma prijazno obdaja: Veselje in slava si. svetega raja. Opletajo z venci Ti sveto glavu. In pesme Ti rajske radosti pojo. Nedolžni mladenči in čiste device Ti pletejo v venec devištva cvetlice. Možje pa in žene pozdravljajo Te. Da v persih kipi jiui veselja serce. Al' v solzah zdihujemo ubogi zemljani, kjer smo še s terpljenjeiu in križi obdani Marija, Marija, podaj nam roko. In vzemi, o Mati! nas k sebi v nebo! V irk. •) Pod riniti pt *eiB „Per luni- (pesmarica str 76) sem iložil to pesmico. IMgieii po Slovenskem in dopisi* Iz Ljubljane. Za učence, ki se posebej uče, bodo spraševanja v glavni izgledni šoli 26. t. m. in naslednje dni. — Ker se bližajo šolske spraševanja, bo marsikomu vstreženo, ako opomnimo, da pri g. Gerberji so naprodaj mnogotere bukve in bukvice v raznoterem zvezku, nalaš prav lično napravljene za šolske darila. Izmed obilne zaloge naj imenujemo le nektere, n. pr.: Sv. Alojzi, Lilija v Božjem vertu, Življenja srečin pot, Keršansko devištvo, Filoteja, Vert nebeški, Vertec nebeški, Serce M. D., Smarnice (več letnikov), Bratovšina sv. Uršule. Ura, moliti, Večni mesec, Svete pesmi, Križev pot za duše v vicah, in mnogotere druge molitvine, povestne in enake bukve. Tudi posebno lepi molki in svetinjiee čistega spočetja s slov. napisom se ondi dobivajo v enak namen, kakoršne pa je dobro dati blagosloviti, preden se dele ined mladino. — Zopet je eden gg., ki so skladali za duhovsko matico, svoj delež 20 gl. nazaj vzel. Ker se vidi, da s to napravo za zdaj uič ne bode, bi nam bilo ljubo, ako bi še drugi gg. svoje deleže vzeli, ali pa v kak dober namen odmenili. Ker je denar v hranilnici, bo dal nektere gruše obresti i interesov), težko je pa ločiti, koliko soldov ravuo ua vsak oddelek pride, torej bi svetovali, da naj bi se te male obresti obernile vse skupaj za misijon g. Pirca. — Mil. škof bodo duhovne posvečevali 25., 27. in 30. t. m. — Kdor je bral slovečo \Visemanovo „Fabi»lo," mu bo zanesljivo tudi mikavno novo delo: „Fabiola's Schvvestern, dic christi Heldinin," iz francoskega. Kakor je v „Fabioli" rimsko, tako jc v tem delu v osebi „Vivia Pcrpetua" popisano mu-čeustvo kartagensko v pervih treh stoletji. Akoravno dela še nismo prebrali, smemo vender iz kratkega pregleda zagotoviti, da je prav mično, ginljivo in podučljivo, tudi za svetne in posvetne ljudi, zlasti za deržine. Iz št. Petra Šlovenov na Laškem, 4. mal. serp. Naš premH. škof videmski gospod Auton Kasasola so dovolili gg- fajmoštroin. da si smejo vsak sam izvoliti tisti mesec za sveto leto, kterega sodijo naj primeruišega za svojo duhovnijo. Naš duhovui oče so zbrali tekoči mesec za to sveto opravilo, ki se je pričelo s pervim in bo terpelo do zadnjega tega mesca. Da se pa s kakim vspehom dopolni ta zveličavni čas, imamo med seboj svojega domorodca g. o. Antona Bankič-a iz Jezusove družbe, kteri prične vaje za ljudstvo 6. t. m. v duhovnijski cerkvi sv. Petra. Ta verli gospod so bili rojeni v Tarčetu v naši duhovnii 17. vinotoka 1816, starši so rr. Mih. Bankič iu Marija Matelič. Morda tudi vi veste, kako dobro so ta gospod zuani po Goriškem, Dalmacii, Tirolph, Beneškem in po druzih mestih. Iz Amerike. Gosp. Tomažcvič popisuje v listu do dom. gosp. očeta velike pritežnosti, ki jih ima s slabovernimi naselci v novi duhovnii, s pomanjkanjem itd., kar je Danica že nekaj mne-uila. Potem pravi dalje: Te dni sem prejel pismo z Zgoše, ravno kteri dan, tega ne vem; toliko prištevam, da je bilo dobrih 6 tednov na poti. Pismo je polno vprašanj. — Kolikor morem, jih bom tukaj odgovarjal po versti, kakor jih v pismu vidim. Kako je živež? Sploh govoriti je živež pri vsih Ameri-kancih z malo razločkom povsod enak — meso pa krompir, meso pa krompir, in še meso pa krompir; paj, paj, paj (amerikanska potica); — kava, kava, čaj — to je navadno, in pa sirovo maslo. Rojeni Ainerikanci tudi sladkarije radi ližejo. Prav za prav reči, Amerikanec ne gleda, kaj bo jedel ali pil, le to mu gre po glavi, kako jo bo zvil, da bi več novcev dobil, ali po pravični ali goljufivi poti, to mu dostikrat ni mar. Živež ni drag. kuharica je preseljena. — Kaka je obleka? — Moški so brez razločka gospodje, ženske pa gospe. Delavci so radi stergani gospodje, ženske pa pod milim Bogom ne delajo uič, ko v stolu se zibljejo, otroke pestvajo in časnike prebirajo. Rojeni oženjem Amerikanec je revež; — zjutraj, ko vstane, je pervo, da zakuri, potem kravo pomolze, po hiši lepo osnaži, in ko je že v«e potrebno opravil, sme še le svojo ženo poklicati. Potem jo prav rahlo oblači, ji lepo čedno zajutrek pripravi, in ko se je širokoobročnata gospa najedla, se v zibalnik (zibalui stol) vsede, časnike ali kaj druzega prebira, da čas pride kosilo kuhati, ktero skuhali se Venkees gospa sama potrudijo. — Ali je mraz ali gorko? Pozimi je mraz, poleti pa gorko, s tim razločkom, da zima mesec delj terpi in da je bolj merzla ko na Kranjskem; spomladi ni. Ko sneg skopni, je berž vroče, kakor doma o sv. Jakopu in rase, da se skoraj sliši. — Kako zemlja rodi? Prav dobro brez gnoja; — preteklo leto je bila suša, pa se v Minezoti ni poznala prav preveč. Žita so te sorte kakor doma zunaj jede iu prosa, kar še nisem tu vidil. Sadja v Minezoti kaj malo dobite, pa vender ui drago, ker v nižjih deržavah tako obilno obrodi, da svinje pitajo ž njim. Živina je sploh vsa lepa, divja je v hostah deleč od mest in ne nevarna. Lesa na zbiranje, kainnja pa v nekterih krajih prav uič ue. Orodje je vse prav pripravno, pa rado drago, ker vse je inašinsko. Vsak rokodelec dobro izhaja, če se le ne poleni; plačilo na dan v sedanjih dneh 3 tolarje (tako moram jest plačevati in vsak drugi, kteri dclavce najema). Zrak je zdrav, kakor v nobeni drugi deržavi ame-rikanski. — Denar se pridobi za pridno delo — od fi. ure zjutraj do 6. zvečer. — Avstrijanski denar naj se zmeuja v francoske napoleoue. Naj iiiži cena v Minczoto priti bi bila po mojih mislih 220 av. gl., hodili bi 3 mesce k ve-čemu, čc se z jadravcem po morji peljete. Živež od doma vzamete ta-le: suhega mesa, suhega sadja, nekoliko dobrega vinskega žganja za na morje, pa ne preveč, da ne bo treba plačevati od take robe. Dobro obleko sukneno z domače robe in ravno tako platneno, ker ta reč jc tu zlo draga, še bolj pa malovrcdua, ker jc med tukajšnjo robo preveč pavole. V vsem se je pa ravnati, kakor g. Trobec v ,.Danici" popisuje. C. g. J. Žužek je g. Pirca zapustil iu je dobil nvojo faro. Dijakon Tomazin se je podal v Kroving čakat svoje doletnosti — Jest v ptujo hišo hodim, kjer mi tudi perejo; plačujem zato 15 tol. Le to uaj doma skerbe, da bodo vsi kmalo kmalo za mauo prišli, če si upajo na dolgo dolgo pot; če ne, jih bom pa v kakih treh letih že sam prišel iskat, če bomo zdravi. O kako potrebujem domačih v vsakem oziru; ludi imam pri cui podružnici 40 oralov zemlje , ktera leži še v divjem stanu ; cerkvena je. Jan. N. Tomaževič. J£i\l Je kej novega po širokem svetu F Iz amerikanskili listov. Iz Stillwater-a v Mine-soti ima novojorški kat. list te-le vcrstice: Ljubi Andrejče! To pot naj ti kaj veselega naznanim iz našega kraja. Pred nekaj časom so nam gosp. šenpavclski škof dali vstanov-Ijenega duhovna. Kranjec je iz Avstrijanskega. in naša srenja, ki ima to dobo 54 nemških deržin, ima tudi že čez 1000 dolarjev radovoljnih zbirk za kupitev tempeljna neke poprej angleške ločine, ki ga bodo v kratkem posvetili mil. škof v britko žalost peklenska, začetnika vsih ločin. Aleluja. — (Nekaj v smertuo britkost tistim, ki usmiljene sestre preguujajo.) Sestre, ki imajo v Cahenu maternico, v Kolinu pa tri velike hiše in ki so sc v šlezvik-holštaujskih bitvah tako častitljivo skazale, so prišle že pred 8 leti tudi v Ameriko in so napravile v Cincinatu bolnišnico s 115 posteljami, pa tudi vstav za tnale otročiče v sosednjem Kovringtnu. V deržavnem sedežu Ohio imajo naj lepši mestno hišo za bolnišnico. Tudi v Hoboken-u. Jersej-Siti iu Bruklinu imajo naprave za bolnike in zancmarjcue otroke. V novem Jorku so kupile dve hiši. ki hote v kratkem vravuane z 80 -90 posteljami za boluike brez ozira na iilihovo verstvo. — Dva Juarezova generala sta v San-Fr a učinku in podžigata ondi ogenj v prid tnehikanske republike. — Zanesljivo se nadjajo, da Jefferson Daviš bo glavo ohranil. — V si. Ferdinando je 26. majnika goreči misijonar Frančišk Ks. Horstmann umeri v sluhu svetosti. Blagor se mu! — 29. majnika je novnjorški škot Kioske v cerkvi sv. Petra poterdil ali birmal blizo 2000 oseb, med njimi 1200 odrašenih. To je bil sklep 14duevuega misijona 00. redemtorislov, med kterim je do 12.000 ljudi bilo spove-danih. Kccc missio ijuam bona! — Mesto novi Jork ima neki med prebivavotvom 150.000 Nemcev, izmed kterih je 43.000 katoličanov, 61.000 protestantov raznih ločin, drugi so judje in lako imenovani ..neverniki" ( blezo taki, ki še imena ..nevernik44 niso vredni ničlarmanoviči.)—Govorica, da so velikega vpornika Jeffersoii-a Davis-a vjeli v žensko preoblečenega. je menda pravljica; imel je nepremočiven dežni plajš in nekako veliko ogrinjalo (Shavvl), kakoršnega nosijo moški in ženske. .AVahrheitsfreuud4' obširno skazuje, da tudi sovražnika in zbeganega zasramovati, ko jc zasačen in razorožen. ni čedno in pošteno. — Misijonar Vcninger je v začetku majnika misijon obhajal v Peruvii. Po trikrat ua dan jc pridigal v nemškem iu angleškem jeziku. Vsi pro-stoii so bili iiapolnovani poslušavccv: vspeh vesel, zastarani grešniki so se z Bogom spravljali in 5 drugovercev se vernilo v katoliško cerkev. — Zadnjega u. m. jih je v Aleksandrii 197, v Kairi 136 za kolero umerlo; 1. I. m. pa v Aleksandrii 184. v Kairi 211. — Tudi po več krajih jutranje Indije sc kolera prikazuje. Fnako v Carigradu iu drugod. V južni Mora v i ti i lokti globoko pod slaro hruško so našli dva stara peueza i/, časov velikomoravskega kraljestva. Na eni strani je krog čverste moške postave napis VATDPI.CCna drugi pa okrog opersja starčka ,.\VKNCK — I.AVS." ( Budiv.) — Tudi po Ceskem se klatijo nadležni cigani, kakor so jih undan veliko tiumo iz 1.juhljane odpeljali. Ogersku dežela, ki ima toliko praznega sveta, da se še drugi tje v naselim vabijo, naj hi tem umazanim gostom /eniljo odkazali, ki naj jo obdelujejo ter se pnzive iu snažno oblačijo, telesno in dušno olikujejo, ue pa da hi jedli kruhek drugim Avstrijanom. ki si ga morajo s potom po obrR/.u iz veliko bolj puste zemlje izsi-lo\ati. kakor pa je ogerska. — ..C \ rili a Method" s ..Slovesnostjo" vred v Ska-liei bode zavoljo premalo naročnikov in zavolj polajšanja vrednikovega izhajal Ic vsaki drugi mesec nu trt h polali. Pervi list pride pervega vel. serp. — Slovenci, ne dopustite. da bi Vam ccikveni listi tako hirali! Mlozice, ki /f rttaka cekina r redna. Moč otročje ljubezni do očetovega serca. Nekdo, ki jc sam vidil. to-lc piše. Pred belo nedeljo popoldne IVis v l.ujvili v Ameriki poterka gospod ua viata nekega samostana in želi govorili z g. fajmoštrom. Brata \ratai|a mravljinci sprelelavajo, ker dobro je vedil, kdo |e ta mi>/: bil je namreč eden izmed nar hujših kato-liškdi za v ihauccv, ki ze 1* let ni prestopil cerkvenega praga. kaj se le spovedal ali obhajal se? Znan je bil Ic s »voiim sovraštvom zoper katoliško cerkev. Dobremu tnalu pa \♦ n•!«•»■ ni ilrugač kazalo, kakor tuieu pokazati dano-vatli«- duhovnega očeta; toda ogledal se jc po gorjači in pri»lu»eval lam blizo, če ne ho začul kaeega klica ali suma, kar hi mu uaznanovalo. da jc sovražni mož duhovna napadel ter nai mu v pomoč hiti. Ni pa bilo nič tacega: slišal je le. kako zaupljivo med seboj govorita, in odide. Dolgo je tet pelo:* bila j«- ura tlve, tri. štiri popoldne: po-slediij r piidcta oba »bdi po stopnicah iu zavijela v ohed-liico na malo južino. Po kratkem pomudku mož odhaja. — nc več z divjaškim, termastim pogledom, ampak z jasnim obrazom, s kterega je sijal sladki pokoj njegove duše. To obiskanje -- kaj je pomenilo? Popolno spravo z Bogom, odkritoserčno povernitev h katoliški cerkvi! Imel je ta gospod sina, otročiča pri 12 letih, čistega in nedolžnega kakor so angelci v nebesih. Le-ta je bil dopoldne spoved opravil, in drugi dan, belo nedeljo, je bil namenjen za pervo sv. Obhajilo. Ta velika milost je dečka vsega vnela, napolnovala mu je serce s svetim veseljem; govoril je doma z detinskim radovanjem o sreči, ktera ga je do-šla. Oterpnjeno serce očetovo se začne mečiti, vdeležuje se veselja otrokovega, in po kosilu mu reče: .,Danes si smeš eno milost izprositi. Le povej, kaj bi rad, vse ti boui oskerbel, uaj si bo tudi prav drago.'4 — Fanteč nekoliko pomolči, iu kmali s sladko priserčnostjo odgovori: ,.Ata, naj ljubši bi mi bilo, ko bi jutri tudi vi z menoj šli k sv. Obhajilu!'4 — Kdo popiše, koliko moč so imele te besede do serca bogapozabljivega moža? Leti se ne taja tako naglo od vetja gorkega vetra, kakor se je ob grevni sapici ljubezni božje okainnjena skorja uejevere, ki mu je tlušo oklepala. Solze so se mu iz oči ulile ; kar klobuk in palico vzame, pa gre očiševat svojo ve:st preti duhovnom. Kes ga vidijo drugo jutro pri slovesni Božji službi, kako s serčno pobožnosljo je pristopil k Božji mizi, s pobožnim sinčekom ob strani, kteri je bil njegov angel vatli Od tistega časa je I. I. izmeti naj gorečuiših iu naj odkrito-serčniših katoličanov. (Sendbote. > Vaj niča za *ioren*ke Jayode in robidnice. Ljuba Danica! Ti v svojem 17. listu si rekla, da pravda je dognana. da Slovenci na Laškem so iz kranjskega vet ha, iu ne iz ilirskega, ako govorijo, kakor jc pisan moj list 6. prete-čenega mesca. Da |>a sc ne zapelješ v svoji sodbi o tem, ti podam pogovor dveh Slovencev, kakor govorijo Sloveui na Laškem, iu iz tega pogovoru boš mogla soditi, ali smo mi iz verha ilirskega , ali iz kranjskega. Pogovor dveh Slovencev na Laškem. I Juri ino Klemen sedita pod lipo ino se pteperjata.) Klemen. Ka ti sc zdi, moj Jurca, iz kateriga verha slo-venjskega roda smo iii i Slovenji na l.aškim? (Beri kakor je pisano.) Juri. Še lelega ne vieš? — mi Slovenji nu Laškim smo iz liaguže, tim jc očitno kokar sonce. Klemen. Mene sc zdi pa, tle ni tako. Adni t a rdijo, de Dalmatinci, Scrbijani ino Kravati so iz adnega verha, mi pa Slovenji na Laškim smo iz tistega verha, iz katerega so Kranjci. Juri. A, to ui lies. Ka nc vieš, dc Kranjci takole govorijo: skleda, repa, mleko, mi pa namest dijemo: sklie«la. riepa, inlieko, kakor Dalmatinci, tada se umore sklenili, tle mi smo Kagužcjci. Klemen. Koljko drugih besied pa imamo, katere so gole kranjske, ino nc dalmatinske? Juri. To ua nese nič, ino glili to mi smo iz ragužejskcga verha. ino ne iz krajnskega. Gor nu I« to me ludi zavišuje ctlan naših modrijanu v njega hukvicah . katere so paršlc lani na luč, ki se kličejo: ..Osserra-zioni circa la Ihujua slava parlala sttlle 1 (pi drl Friali di (i. I. /\'\ ka j h uiesi še ptehroii, li Klemen9 Klemen. Pustima zu sada tiste biikuca, iti«» gvoiima samo od naše pravde. Sliši, moj ljubi .Imca, ni do.»t tieil-nu, ki san hiu par gospodim famuštre, ino mi je •J T.t pog»vor je kil pi»an še preden je mogel gosp. pisavec č i-tali prašanjc g Zakraj»k.i: t.-I-j st.t lola oli.i enih n.isel ho« pogovora je iz previdnih o/.iiov i/ptt-en. \ r pokazu dalmatinsko sv. Pismo gospoda Skarič-a dal-matinca. Mi je prebrali kiek, pa ti rečem rečein resnico, de malo besied san zastopu ino skor nič. Po-sliet mi je prebicru sveto Pismo Japel-na in ene druge bukvica, ki se imcnuvajo Duhovni tovarš, oh! lete pa san zastopu. kir so ble po kranjsko. Jest mislim tadaj, de 'ko bi gosp. famuštar nam prebieru v cirkvi dalmatinsko sv. Pismo, bi ga malo ino skor nič za-stopilo naše ljudstvo; ko bi pa nam prebieru kranjsko, bi ga skor vsi zastopili. Iz letega tadaj sklenem, dc mi Slovenji na Laškim smo iz kranjskega verha. Juri. Zna tudi biti kokar ti misliš; pa jest le tardim , de smo iz ragužcjskega verha. KI« men. Jest pa mislim vse drugači, brez zamiere. Glihto, pa nič mene nič tebe, al čieš (hočeš) de borna pisala v Ljubljano našo pravdo, ino tam nama jo Iožijo na kake novice (časopise), ino tako borna videla, ki nama odpovejo tiste bistre glavice slovenjskc, kokar postavim gospod Ilicingcr, Terstenjak, Jeran in sto drugih, kateri sc trudijo tako pridno za- slovenjski rod? Juri. Ne. ne v Ljubljano, ampa pisajma v Ragužu. Klemen. Ne. vicr' mi mene, sina otesana z debelo skicro, ino v Kaguži nas nc zastopijo, kokar jest nicsau zastopu dalrnatinca Skarič-a. Juri. Nu. naj le bo po tvojim, Ic piši v tvojo Ljubljano, jest pa le tardim, dc sino iz ragužejskcga verha. Klemen. Roma videla, ki nama odgovorijo. Juri. (Se vzdigne ino gre neuojan!) Z Bogam, zdravo. Klemen. Bo/.ime Jurca! JMetl in petin. Tri solze ki* o pogledu alja Rasi is lava v prihodnjost. Svatopolk. mi v rodu stričnik, kam zabredel si v osodi? Zilavši strica, ti krivičnik . Zdal svoj narod si nezgodi!* Ob. zastonj so tvoje zmage: Vse razdere ti delitev ! kal nesloge pa nehlagc Svete nrave je keršitev! Ilub moj gleda v pozne čase: Se pregreha sc mašuje! Nove greh rodi modrase: Boj sc v duhu ponavljuje' Brat na bratu cepi dlako. Brez ljubezni rane seka. Brusi meč za reso V(,ako — Vse od veka pa do veka! ko da dosti ni pošasti. \ bogoeastji se spertijo: Slave sini s hudr strasti Svojo >later zapustijo 1 kje edinost jc. otroci? — Svatopolk zato li proti") Vam je zročil v oporori. Da sc švigate v grenkoti?! Teci, teci bistra Sava. Naj neso solze valovi, ki jih joka mati Slava Nad prešernimi sinovi. — Ena zvezda le se znani z dav notemnega mi groba : vko vsi v veri bote zbrani. Vam zaevete boljši doba.*' Popustite vse prepire. Vsi med sabo se ljubite; Vsi v zavetje prave vere. Vsi k resnici priteciie! Tolažilo to naj veče. To je pravi vir ljubezni. To jc solnce vaše sreče. konec vase to bolezni. S —v. (Kervava šiba božja za razujzdanc bogo-tajnikc) je zadela mladega tcrgovca iz K., kakoršuo si je že dolgo plctel. iu vse dobro opominov anje svojih duhovnov terdovratno zaničeval. Ni še dolgo, kar se je z vdovo dobrega serca oženil, pa žc tudi polovico njenega premoženja v vlačugarstvu zapravil. Tudi v I., jc vsako nedeljo pripeljal svojo robo na prodaj, pa njegova maša in pridiga jc bila večidel v gostivnici, kjer radi tudi med sv. mašo ljudem piti dajo; ali kazen božje pravice je pri nji očitna: lepo posestvo gre rakovo pot, da jc joj! Omenjenega mladega tergnvavca so še to nedeljo (25. rožnika) prijatli opominov ali, da naj v cerkev gre; ou pa s prevzetnim zasmehovanjem odgovori: „A, danes me že *) Znano je iz zgodovine, da Svaiopluk jc bil izdal nasprotnikom svojega strica Rastislava, kteri so ga oslepili in v ječo vergli; po :neje poboljšani Svatopluk se jc serčno vojskoval, veliko sUvo pridobil svojemu kraljestvu, oslabil pa ga je z razde-Ijenjcm med svoje sinove. **) Palice, sibe. ne bote notri vidili!" — Pa reva ni vedel, da mu meč božje kazni žc visi nad glavo. Kes, namesto v cerkev gre v hišo, kamor jc rad zahajal, in namesto k sv. maši iti. pa kvariti, z vlačugarstvom poleg sebe. dasiravno hudo vreme prihaja. Ker mu pa pri igri sreča herbet kaze. strašno preklinja, pa zopet le zguhuje. Na to ves razser-deu zahruši: ..Naj strela vdari!" Komej izgovori, strahovito treši, da sc vse potrese! Strela priderc skoz strop nad mizo, ga po strani na glavi in roki posrnodi in izza mize telebi, da kakor čep obleži, njegovim soigravcem pa se zunaj presunljivega straha ni kaj zgodilo. Ilišna hči je bila pod streho, ko je začelo goreti: (udi nje se ogenj prime, iu čez nkuo skoči (pravijo da ji jc oblačilo pogorelo in da jc nevarno opečena). I'ui mož neki še v omed-levici leži. in kmetje pravijo, da jc čern kakor hudoba. Dve hiši s(c pogorele, pa kar je še čudnega, tudi leseni križ z lepotičjem zunaj na zidu ni zgorel, celo njegova olepšava nc, dasiravuo je drugo vse pogorelo. Nisim pa slišal, da bi kdo bil pomiloval nesrečnega človeka; vsaki pravi: ..Bog je mogel vdariti. ker so bile vse prošnje iu oponiiiiovanja zastonj; da bi se mu bilo Ic pred tremi leti kaj takega primerilo, takrat namreč je bil gerdo znanje začel. Vsi ljudje imajo to za očitno kazen božjo, posebno ker je hiša ena nar nižejših v tistem kraju , in strela vender le ua visokejše reči vdarja: kakor je tudi čudno, da soigravcev ni zadela, iu da božja inartra v taki vročini ni zgorela. — Tukaj imate ogledalo, vi butasti bogotajci! l.e poglejte tukaj, čc je Bog ali ne: (udi vi mu nc bole odšli! Po besedah sv. pisina le prismoda v svojem sercu pravi, da ni lloga . . . Tudi mnogi sedanjih modrijanov, ki so jim možgani zavreli, v svoji nespametni prevzetnosti Boga taje: pa večidel, dokler jim sreča cvete, kadar jih pa nesreča po divji glavi huuka. — oj takrat jc pa llog! Oglejte se v tem ogledalu vi sladnosti pijani razuzdanci! tudi vam bo udarla strašna ura maševanja poprej ali poznej! Pravični Bog je poterpežljiv tnašcvavec. ali kolikor dalje odlaša, toliko hujši vdari. Meseni človek iic spozna, kar je božjega. pa Bog ga bo pri«ilil spoznali, ali zc hoče ali uc. samo da zuahili prepozno. Strašno |e pa pasti v roke živemu Bogu! Pa ludi vi mladenči iu dekliee si lo ogledalo oberuite v prid l.epi cvet matere katoliške ceikve. bele lilije ua vertu božiega stvarjenja. izvoljeni ženini Marije Device, ljubljene neveste Jezusa Kristusa nebeškega Kralja ste vi v prekrasni žarji svete čistosti. Vse vas je viselo, llog. angeli, sveti izvoljeni lložji, pa tudi pošteni ljudje; relo hudoben svet je prisiljen vas častiti, dokler ste nedolžni. Komu bi vas primeril, ali cvetlicam na polju, pa lepši *te vi: — ali biserom iu dragim kameucem, pa lepši ste vi; ali zvezdam na nebu, pa lepši sle vi; — vi ste angeli v človeški podobi. Ijubcji Jezusa iu Marije, ki v vašem deviškem sercu prebiva, in v nebesih bote .laguje llozjc spremljaje v belili oblačilih svetega devištva palmove vejice srečne zmage nosili v rokah in angelsko pesem peli. kakoršne noben drugi svetnik peti nc bo m »gel ... Iu vse to jc zgubljeno, ne za eno leto, ne za tisuč, nc za milijon let. ampak za vse večne čase. — zgubljeno tisto nesrečno uro, kadar ste sveti čistosti slovo dali in nesramni sladnosti svoje roke podali; vse rože pravega veselja v hipu odeveto, in bodeče ternje se zagrize v kervavo ranjeno serce. ki se večno zacelilo ne bo. Oj , zapišite si v dušo in serca svoje: „Zveličani so čistega serca. Boga bojo gledali." Kaj pa vi zaničevavci cerkve, duhovnov in vsega llozjega k ti prigodbi porečete? Vaš današnji smeli se bo jutri v jok spremenil; oh zatorej danes, ko slišite glas Gospodov (tudi strela jc božji glas), ne okamnite svojih sere. zakaj večni llog. ki vam je dal današnji dan doživeti, vam jutrišnjega ui obljubil. Danes vas se kličejo blage- *lo\ Ijeni zvonovi kakor mili nebeški glat* v cerkev Gospodovo, in jutri vam bojo žalostno pesem doneli, ko vas na cerkveno mertviše poneso, in kako gerdo bo to vam mcr-ličem stalo, ako živi cerkve niste ljubili. Danes vas še kličejo mašniki Jezusovi s Irombo sv. evangelija k zakramentu sv. pokore, dokler je čas božje milosti za vas; jutri vas bojo k grobu spremljali, kakor do konca zvesti prijatl; ob kako težak kamen bo to za vašo dušo, ako ste jib v življenju zaoiievali! Kes, mašnikov še nikoli tako gerdo zasramovali, zaničevali, obrekovali niso, kakor v naših časih, pa „vse lo bo prišlo čez ta rod;" svet bo s kerva-vioii solzami, pa še kmalo spoznal krivico, ki jo je delal cerkvam in mašuikom. zakaj kdor se mašnikov loti, se dotakne očesa Kožjega. Kaj pa vi kletvarji in čvekači k temu strašnemu izgledu porečete? Iz enega studenca ne teče sladka in grenka voda: iz vaših ust. ki vam jih je llog v svojo hvalo vstva-ril.se pa valijo gerde besede, kakor iz peklenskega brezdna! Je li to prav? Od vsake nepotrebne besedice bo treba odgovor dajati, kaj še le od takih! Ako s tistim jezikom, ki moliš. sv. Rešuje Telo prejemaš, tudi kolncš, kvantas, nar bol) razžališ Jezusa v sv. Zakramentu oltarja; bi li ne bilo boljši, da bi se ti jezik posušil, ali pa da bi si ga odgriznil? - - Vse stvari po svoje hvalijo svojega Stvarnika: zdaj se pa klelvar kakor sova in krokar zadere, med sveto hvalo in kazi veselje angelov, podira liožjo slavo! Kdor kolnc. svojo dušo zakolne; kdor kolne. naj bo kur hoče. vselej Hoga kotne, zakaj llog jc žaljen; kletev je vidno znamnje pogubljenja, zakaj v nebesih nobeden ne kolne, in ko hi le eden zaklel. I>i nebesa več nebesa ue bile. liodi loraj beseda naša: ,.\aj bo Bogu k časti!" — ..naj bo v božje ime!" -- ..sej bo vse minilo" itd. Zatorej, kdor imas navado kleli, pojdi k spovedi pervo nedeljo po tem branju, iu obljubi Jezusu pii sv. obhajilu, da ne boš nič več klel: če ti pa beseda uide, ker je navada železna srajca, hitro obljubo ponovi in si zraven še kakšno pokoro naloži, kmalo sc boš odvadil kleti. Ce je le en greh manj, je lo več vredno, kakor vesoljni svet, -— iu še na smenni postelji mi boš hvalo vedil. še bolj v nebesih. Hvaljen bodi Jezus iu Marija! V. Ti /iš. da sc vse ob-ie krese. Morebiti si pa le ti sam preveč robat, da si \sem spolikljej; ali pa ravno ti sam ob druge butaš. — O ko bi vsak pastir sebi izročene ovce tako strazil, da naj bi Gospodove ostale, kakor salan straži svoje, da bi se zopet k Bogu ne spreobeinile, — potlej bi lahko od njih dajal odgovor. ( \Valn lifrd. ) Brezvirni rcduik . ki pa daje lepe nauke . je enak vert-tiarju , ki ne da bi drevo v rodovitno zemljo vsudil . ga v xr.»k obesi, na veje in vejice pa naveže ponarejenega -adja. <\\ . Fr.) Kdtu amcrikaiiskih časnikov svari pred prcsiljc-ii i m poliiisiiunjcm sedanjih časov in poslavlja v zgled dva nioza. ki je \sak cvel nesreče v svoji versti. Kiedemo-kiat in bogatin 1'rudlion. umeri v Parizu, je imel pre-govoi : ..Lastnina je tatvina": nič pa ni si sati . da hi bil on - potem takem ne majhen tat svojo ..tatvino" po-vcriiil na smermi postelji. I meri jc brc/, tolažila sv. vere. 1'harras. umeri v Sviei, je polilizoval že s 17 letom, sanjani je /a republiko. Svoboda — v njegovem pomenu — in ii je bila bog. Napoleon III pa hudič, ker zavoljo dci/avncga prebita je mogel v ječo in prcgnaii-Ho. To jc bila v-a njegova vera: po tem pa tudi njegova smert! Prc-iljeiio , opako vdele/.evanje politike je storilo nezmožnega tudi njega . da hi se bil na v.-ega premislika vredni in iezni preklop v večno*.! kaj pripiavljal. Kozarec vode iz svoje domovine in pa njemu nasproti sedečo ženo svojo — to si je bil izvolil za preubogo — tolažilo, ob uri ločitve. Pač res grozovinska taka smert za vsacega. kdor nc misli, da je iz ,,opičje" ali pa iz pasje rodovine. Naj bi bila una moža poštena rokodelca, in ne presiljeua politikurja , zaupljivo bi bila tudi njujua smert drugačna Tudi dunajske barikade bi uuo leto marsikteremu niludenču ue bile kervi popile , ko bi bil manj politikar. Torej vse po pameti! Vera iu to kar vera uči, je pervo, naj pervo! — Viditi je, da keršanska vera ima namen skerbeti le samo za prihodnje življenje, vender nas že tukaj ua zemlji srečne dela. Svoj materni jezik dobro govoriti ne služi nikomur v slavo ; sramota pa je , ga slabo govoriti. (\Vahrheitsfreund v Cincinatu.) Divjaki v silni amerikanski deržavi Orcgon, kakor veči del nejevernikov, vedo o.l neuinerljivosli duše, plačilu in kazni po smerti; tatvino, prešeštvo. umor in laž spoznajo za velike pregrehe ; ako možu žena umerje zavoljo neusmiljenosti, ima mož zalo veliko prestati, pa še njenim staršem z velikimi darovi to zgubo nadomestiti. Ali bi ne bilo dobro marsikterih zusukunih ..omikancev" k tem divjakom poslati v šolo? — Taki so bili n. pr. gerdi človekožerci republika nu hi I. 1793 na Francoskem, ki so postavili posebno sod n ij o, to je bila republikanska mesnica, ktera je verne prijatle kraljestva pod gluvosečuico vtikala, velikrat pa jih deilial prehitela, uboge jetnike z nožini iu kolini spre-jelu in pomorila. Ta morija sc jc godila z grozovit no lilad-nokervnostjo. Veliko žen se je zbiralo, ki so uiesarjenje / vnemariiim očesom gledale! Nosile so možem kosilo ua moriše in si pripovedovale: .,Svojim možem, ki delajo, kosilo iicscmo." — Na sodnjih mizah so stule steklenice z vinom in ležale pipe uli dimke zu tabak. Sc zdaj imajo mertvaške zapisnike, na kterih se vidijo znuiuuja kervi iu vina; večkrat jc namreč kdo prišel iu še s kervavo roko heihal po zapisniku iskaje, če tu ali ta jetnik pride kmali na versto? - Za take čase delajo listi, ki išejo šolo ločit: od cerkve, mnogi časniki, ki pri vsaki priložnosti cerkvene reci, šege, osebe pikajo, ter spodri vajo vero. spodmajajo pokoršino do višjih in vladarjev, čez vse pu kovarijo zoper papeža in katoliško Cerkev, in se po Golijatovo repin-cijo iu /ležijo, kako du ,,temne moti" zatirajo. G. Maksimilijan IMetcršiiik. giniii. suplent v Celji, pride /a giumaz. učenika v Kranj. — Zgodovinsko društvo jc sklenilo pri deželni vladi prositi, da nuj sc Vodnikov ,,lland-buch der Gcschichte Kiains" za naše šole pomnoženo na sviilo da. — Prav dobra misel; pa le samo, če bo delo \ slovenskem jeziku! Se zmiraj se vidi. kako okorno slo-vciišiua teče takim, ki je pri vsaki stopinji potrebujejo, ker se po šolali se zmiraj le nemčuje in nemčuje. Novega ministerstva še zdaj ni nu dan. f/iomlif MfireiiiemOe. V ljubljanski škofii. Duhovnija Vače je podeljena g. Mih. Tavčarju, pomočniku v Dobre polj i. I meri |e g. Kr. Dolence, bogoslovcc 2. leta, doma v Poljanah ti. t. m., li. I. P.! — V lavantinski *kolii. G. Flor. K lajne, do sedaj učitelj verozukonu nu gimiiazii Sibinjski, je dobil du-hovniio pri sv. Frančišku v Stražah; g. F r. Kolin, do sedaj župnik v Sevnici, gre za župnika v liuše. ti Siiii cč u i k K r. gre za kaplana v Sevnico. MPoOrofiii (fti rti r i. I/. Vodiške duhovnije: Za pogorclee v Rafalici okr Berilo 3 gl. (oddano v ku. šk. pisarnieo j; za pogoielcc na Veihu 1 gl. 30 kr.; iu za pogor. v Glubodolti 1 gl. 30 kr (tudi v šk. pisarnieo oddano, ker siuo dotične zbiike za tu kraj že odrailali: Vr. i.