Stev. 42. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 12. oktobra 1928. - Leto VI.
Leto VI.
lihaja T»ak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. Naslov: Mali list, Trieste, ca-sella centro 87. — Urad ; via Valdirivo 19-111.
Odgovorni urednik : dr. L. BEUCE.
POSAMEZNA ŠTET. 30 STOTINK. NABOCNINA za celo leto 10 L., pol leta 5 L., fietrt leta 8 L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 5 L.
MALI
► 'V-
LICEJSKA KNJ i-.j-Ni1.,
LJUBLJANA
TEDNIK ZA NOVICE |«| POUK.
r	'C*/12 JA V
a' gou 5 L. iajf primeren
;ovo ru.
AiALl OGLASI: 30 stotink vsaka beseda v navadnem tisku ; maNt.no 40 stotink beseda; z VELIKIMI CliKAMI 60 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust.
Mali koledar.
Petek, 12. oktobra:	Maksimilijan
(Maks); Serafin. — Sobota, 13.: Edvard (Slavoljub). — Nedelja, 14.: JKalist. —• Ponedeljek, 15.: Terezija; Avrelija. — Torek, 16.: Gal; Gerard. — Sreda, 17.: Marjeta Alakok; Hedviga. — Četrtek, 18.: evangelist Luka; Just; Julijan. — Petek, 19.: Etbin. — Sobota, 20.: Janez Kant; Felicijan.
I
Najnovejša prevara na radio.
V Berlinu imajo seveda veliko radio-oddajno postajo, ki daje v svet govore, koncerte in kar je takega. Oni večer je bilo na programu predavanje socialista Schwarza, ki je urednik znanega lista «Vorwarts». Vedeti pa je treba, da so komunisti in socialisti v sporu med seboj. Socialisti so državna in zdaj tudi vladna stranka; sam državni kancelar Mflilinp nmnpa	j	Miiller	je	socialist.	Komunisti	jih	pa
J C	j	zmerjajo,	da	so	izdajavci	proletarijata
Rimski pozdrav.	itd.	itd.
Najnovejša odredba vojnega ministra Ko je torej imel predavati urednik' Mussolinija ukazuje, da morajo vsi voja- Vorw2rtsa v berlinski radio, telefonirali ki, kadar so brez kape, pozdravljati z So mu iz centrale, da pridejo od določe-
iztegnjeno roko.
Znižana vožnja.
V času od 4. oktobra do 4. novembra velja na državnih železnicah 20% popust na vozne listke od koderkoli v Milan, Firence ali Neapelj.
ni uri z avtomobilom ponj. Ob določeni uri se res pripelje avto pred hišo in dva elegantna gospoda povabita časnikarja, naj se pelje, da bo predaval. Gospod Schwarz (izg. Švare) sede zadovoljno na mehke blazine in avto oddrči. Spremljevalca pokažeta predavatelju svoje revolverje in mu priporočita, naj molči, ako ljubi življenje. Avto dirja ven iz Berlina kakih 40 km daleč. Tam se ustavi, gospoda postavita časnikarja na cesto, sama pa zdrčita; nazaj proti Berlinu.
Napovedano predavanje pa le ni odpadlo. Predavatelj je prišel t?*čno v govorilnico in poslujoči uradnik je ob uri i in minuti napovedal: Govoril bo g. Schvva.rz. Uradnik se je podal v svojo kabino, da bi nadziral potek oddaje. Go-
Novost v Trstu.
V Trstu opazite čisto nove avtomo-bile-korjere, ki vozijo po mestu. To je «avto-omnibus», konkurent električnega tramvaja. V Londonu sploh rabijo le omnibus, bomo videli, če bo tudi v Trstu tramvaj podlegel hitrejšemu tekmecu.
Žalolgra na tečaja.
Ruski ledolomec Krassin se je vrnil s severnih krajev. Našel ni več nobenega ponesrečenca. Voditelj ruskega pohoda, pirofesor Sam ojiovič, je rekel, da ni več upanja, da bi bilo ponesrečenci «lt»lije» še pri življenju. |Kar je bilo rešeno, je bilo rešeno. Norvežani dejo, da bodo svojega Amundsena še iskali, pa tudi oni bodo težko kaj našli
Napad v Ljubljani.
V Ljubljani so šli štirje Italijani v gostilno pri «Zvezdi», med temi eden;
karabinerski maršal v civilu. Drugi,	Kaj povedo številke,
gostje so ga spoznali, začeli Italijane če naredimo primero med avgustom zmerjati, se zgrnili okoli njih in lahko jn septembrom, je bilo v tržaški občini bi prišlo do hujšega, da ni policija po- v septembru IG več rojenih, umrlo jih je segla vmes. Italijanski konzul je vložil p0 6 manj. če pogledamo september sam pritožbo na velikega župana (prefekta) zase, je bilo rojenih živih 283, umrlo jih v Ljubljani.	j	je pa 266, torej znaša narastek prebi-
Čudna bratovska ljubezen.	[	vaIstva 17 oseb iz lastlle moči <v avgustu
V Bovigu je lepo napravljen gospodi bil Primanjkljaj 5 oseb). Ostala trža-pripeljal v bolnišnico reveža, vsega zane- ska dežela izvt'n me-» tržaške občine ^e v
vornik začne predavati. Zabrni telefon. Uradnik pusti nadziranje in gre k telefonu. jKomaj da neka zahtevana pojasnila, že spet zabrni in spet ga drugi vprašuje to in ono. Tako ga kličejo in motijo, da on ne more poslušati, kaj predavatelj razklada. A že se oglašajo drugi pri telefonu: ^Kakšnega vraga pa imate nocoj? To je revolucija, kri in ogenj! Ali ste vsi znoreli... itd. itd«.
Uradnik ni vedel, 'kje se ga drži glava. Toda že je predavatelj končal. Uradnik razglasi: «Gospod Schwarz je zaključil svoje predavanje. Dve minuti pavze«. Predavatelj se poslovi od uradnika z besedami: «Jaz nisem urednik Schvvarz, ampak deželni poslanec Schulz (Šuic.) Gospod Jenič (tako se uradnik piše) je obstal kfcikor zamaknjen, Schulz pa jo je mirno odkuril ven.
Schulz, deželni poslanec pruski, je seveda komunist. Vse je bilo dogovorjeno, kako bodo namestu socialističnega predavanja razglasili svoje komunistične udrihnice. Eni so odvedli pravega predavatelja, drugi motili nadzirajočega uradnika potom telefona, Schulz pa je grmel v radio svoj komunizem. Oblast ve samo za Schmlza, a tega varuje poslanska nedotakljivost. Vso jezo so zvalili na ubogega Jeniča, ki je zdaj ob službo. V uredništvu 'komunistične «Bote Fahne« (rdeči prapor) so naredili preiskavo, ki pa ni pojasnila ničesar.
Španske zarote.
Komaj so na Spainskem zatrli eno zaroto, že so prišli na sled neki novi, ki je bila baje tudi daleč razprežena. De i Rivera je izdal na oblasti stroge odredbe. Kakor poročajo svetovni listi, je nastal ; nesporazum med kraljem Alfonzom in i diktatorjem De Bivero.
marjenega in nesnažnega. Pripovedoval je, da ga je na cesti našel, pa se mu je v srce zasmilil kpkor Samaritanu; mislil si je: najbolje bo, da ga spravim v bolnišnico, kakor je Samaritan onega ((peljal do gostilne in zanj poskrbel«. lako je povedal1 in šel. Berač je bil v takain stanu, da niso mogli ničesar spraviti iz njega. ,Ko se je pdkrepčal, so ga spravili na ležišče. Njegov sosed pri postelji je kmalu potem povedal, da je ta revež br it bogatega posestnika in podjetni'k|a iz mestne okolice. To odkritje vzbudilo je sum, da je bil usmiljeni Samaritan — brat tega siromaka, katerega je vedno puščal v sikrajni revščini. Naznanili so stvar sodišču.
Čelčenje kvari zna&aj.
Prevelika čast in pozornost, ki se daje kaki osebi, rada škodljivo učinkuje. Človek ostane zmeraj otrok. Takta se je zgodilo ameriškemu letalcu in bogatašu Levinu. ,Ker je prifrčal čez ocean, so ga častili po Evropi .kakor malika. V Pragi mu je dim kadila udaril na možgane. Pobarabil se je in pustil v hotelu šroubek več tisoč kron dolga. Noben opomin ga ne gane. Deloma je prav zagodel ljudem, ki so na trebuhu ležali pred sebi enakim.
septembru imela porastka GG oseb (v avgustu 50).
Če vzamemo skupaj številke za eno četrt leta (julij, avgust, septemer) dobimo v mestu porastek prebivalstva 18 oseb, na deželi pa 220 oseb. Moč in zdravje in volja do življenja je na kmetih.
Nova železnica v Jugoslaviji.
Nedavno je bila dovršena nova železniška proga iz Belgrada v Obrenovac. S to progo se skrajša železniška vožnja iz Belgrada v Sarajevo za 8 ur. Preko Sarajeva ima zdaj Belgrad zvezo z Jadranskim morjem.
Krasno dekeloe.
V Dornbirnu na Avstrijskem je lGletna realčanka Kar,lota Oberholeer šeinarila z 18 letnim gimnazijcem Luggerjem. Staršem to ni bilo povšeč, a taka frajla ve vse sama bolje. Nekoč je v odsotnosti domačih povabila svojega frkovca na dom. Brat Verner ju je zasačil in vzrojil. Ljubezniva frklja pa je ustrelila brata, med tem ko je Lugger zbežal na vrat na nos. Brata so nevarno ranjenega spravili v bolnišnico. jKo je starejši brat videl, kaj je Lota napravila, jo jo premikastil ta'k(0, da je par dni ležala. Taka je moderna mladež, vzgojevana brez vsega božjega.	,
Stoletnica cerkve sv. Antona.
Letos je minilo sto let, odkar je bila dodelana in posvečena v Trstu najbolj znana cerkev «novega» sv. Antona pri kanalu. Ta je v naših krajih največja cerkev in tudi močno obiskovana od Tržačanov. Stoletnico so1 proslavili na 4. oktobra in sledeče dni z raznimi slavnostmi in patriotičnimi pridigami.
Aoa Stanojevič.
Badikalna stranka v Jugoslaviji ni imela predsednika, odkar je umrl Nikola Pašič. Šele pred kratkim so imeli v Belgradu važno sejo širšega glavnega odbora. Na ti seji so izbraili za predsednika starega Aleksandra Stanojeviča, ki je bil prijatelj in svetovalec rajnega Pa-šiča.
Stavkovno gibanje v Nemčiji.
Zadnji čas je oživela komunistična propaganda med nemškim delavstvom. Posledica sef bile razne stavke. Stvar je tudi v zvezi z raznimi občinskimi volitvami, za katere je vsaka stranka burno agitirala. V nekem obrtnem kiraju blizu Hamgurga je prišlo do spora na ulici med proletarci samimi. Socialistična zveza bivših bojevnikov, Beichsbanner, se jc tepla s komunisti. Bil je eden mrtev, 80 težko in 100 lahko ranjenih, še policija je morala streljati, da jih je razgnala. Tudi v Berlinu so se komunisti spopadli, tu pa z nacionalističnim društvom «Jekleno čclado». V Diisseldorfu so gospodarji zaprli tovarne; 45.000 delavcev je bilo iz dola izprtih. Delo je ustavila i tovarna umetne svile v Viersenu. V Hamburgu so št ra j kali pomorščaki, v Kielu pa je stopilo v stavko 13.000 arzenalskih delavcev. Za enkrat pač dovolj vzne-mirjivih dogodkov.
Pocestna smrt.
V Ameriki ne bodo več slikali smrti s koso, ampak z mašino. En sam dan, 30. septembra, je v Njujorku našlo IG oseb svojo smrt na cesti, ko so na prožnih prehodih avtomobili trčili z vlakom.
Nič hudega v Avstriji.
Nedeljske parade v Dunajskem novem mestu so se nekateri močno bali, drugi pa veselili, češ da se bo kaj zmešalo po svetu. Vlada ni hotela parade zabraniti, le poslala je tje mnogo vojaštva. Dan je potekel mirno proti splošnemu pričakovanju1. Hajmver je imela sprevod od 9. do 11.30. Ko se je ta komčal, so začeli socialisti s svojim. Komunisti so skušali tu ali tam zanetiti rabuko, pa so jih socialisti polovili in dali žandarjem čez. Vse se je mirno končalo.
Protest.
Italijanski poslanik v Belgradu je v zunanjem ministrstvu potestiral proti pisavi tamošnjega časopisja, zlasti ((Slovenca«, ((Politike« in «Večernje Pošte«.
Nov cerkven časopis.
Ljubljanske župnije bodo izdajale skupno poseben časopis, ki bo obravnaval cerkveno in versko življenje za mestne razmere in praktično. Naslov mu je «Vera in življenje«.
Na Poljskem stavkajo.
Največje obrtno mesto na Poljskem je Lodz. Tam so velike predilnice. Ondotno delavstvo je zdaj v huda stavki; okoli
100.000	delavcev drži roke navskriž. Zadnje vesti se glase tako, da je izbruhnila splošna stavka po celi državi.
f Fran Vuga.
Pred kratkim je umrl v Splitu sodni predstojnik Fran Salezij Vuga, rojak iz jlvanala. Kot sodnik je služboval svoj čas v Podgradu, v Senožečah, Komnu in Vipavi. Potem je bil kakor mnogi drugi odstavljen in je začasno bival v Ajdovščini kot notarski namestnik. Novo službo kot sodni predstojnik je dobil v Dalmaciji, a moral je še razmeroma mlad stopiti pred najvišjega sodnika. Vuga je bil zelo priljubljen družabnik in duhovit šaljivec. Naj se zdaj veseli v nebesih!
Velik ogenj v Prestranka.
V soboto ponoči je izbruhnil ogenj na državnem posestcu v Prestranku. Goreli sta dve gospodarski poslopji. Konji so bili rešeni, zgorelo pa je veliko sena. škode je baje 359 tisoč lir. «Piccolo» sodi, da je nastal ogenj na ta način, da se je seno ugrelo samo od sebe.
Gore se rušijo.
V laški Švici blizu Bellinzone so že več let opazovali, da se gora Argino, visoka 1G95 m (nadmorske višine), počasi ruši. Letos so ravno dobro odšli poletni prebivalci z gore, ko je začelo grmeti. 300 m pod vrhom se je breg utrgal in velikanska masa kamenja in prsti se je začela valiti v dolino. Podrlo je 16 hiš in neko vojaško cesto. Za kakih 30 milijonov m3 matcrijala se je utrgalo. Zasulo je dolino do 80 m visoko in napravilo jez od brega do brega. Tam utegne nastati novo jezero. Razdrlo je tudi vodovod, ki je oskrboval niže ležečo vas Arbedo. Kmetje v Arbedu so ob tri planinske pašnike.
Slovensko petje na Poljskem.
Glasbena matica iz Ljubljane hodi zdaj po Poljskem in prireja koncerte, ki jih poljski radio tudi v svet razširja.
jr«? zzz.
Kaj brozgate pojkatramu ??■	•
V Londonu je neka ženska videla otroke, :k,i so v bližini nove zgradbe stali okoli soda in bezali v smrdljivi katran. Vprašala je, kaj to delajo. Rekli so: «Naš Dajk je noter padel«. Mislila je, da je kak pes, vendar je rekla bližnjim delavcem, naj pogledajo. Delavec brž seže z lopato v katran in dvigne — otroka. V bolnišnici so malemu Dajku rešili življenje.
m
Tržaški občinski svet.
Vlada je dala tržaškemu podeštatu od ministra imenovane svetovalce, ki naj zastopajo razne poklice in stanov«. Kmetijstvo zastopa Karel Banelli; industrijo Izidor Salto, Angel Fano, Lojze Versa; rokodelce Marij Madaro in Peter Florit; trgovce Milko Oblat, Cezar Cesareo, Janko Angelini; banke Marij Malabotič, Fer-ruccio Feruglio; promiet po suhem in promet po domačem morju, Franjo Fro-glia, Karel G ara vini; večji pomorski in zračni promet Fabij Fonda, Gvido Pre-muda, Rihard Rigo. Do tu našteti so zastopniki delodajalcev, gospodarjev.
Ddiavoe bodo zastopali sledeči:	in-
dustrijske Ivan Križmančič, Andrej De Colle, Artur Gargnelutti, Valter Godina; trgovske Peter Sponza, Lojze Valerio; bančne Anton Parišič; prometne (na suhem in po domačem morju) Ivan Tav-čer, Jakob Gianola; zračne in pomorske Brunon Bartoli, Cene Salvini; inženirski sindikat Benjamin Baittigelli; zdravniški sindikat Karel Albert Lang; sindikat umetnikov Argij Orel; sindikat odvetnikov Alfred Zanolla; sindikat kemikov Dominik Costa.
Novi občinski svet je že naredil prisego in nastopil svojo službo brez posebnih slovesnosti.
Francija in Vatikan.
Vsakomur je znano, da je Francija za javnost brezverska država. Tretja republika je pod vlado Julija Komba (Com-bes) naredila skrajno hudobne proti-cerkvene zakone ravno na vraitiih 20. stoletja. Po teh takozvanih lajičnih zakonih je bilo zabranjeno verskim redovom bivanje v Franciji. U trumah so se izseljevali redovniki in redovnice na tuje. Takrat so n. pr. (1. 1903) francoski kartulzijanci obnovili starodavni samostan v slovenskih Pleterjah, francoske redovnice «Naše ljube gospe« (De Notre Dame) so se naselile po več naših krajev. Francoska1 država je ositočasno zatrla vse cerkveno šolstvo in konfiscirala cerkveno imetje. Samo cerkve je še v zakonu prepustila katoličanom, s pogojem, da v določenem roku osnujejo posebna društva, na katere M se prepisala pravica lastnine. Katoliška cerkev kot hierarhija župnikov, škofov in papeža je bila od lastninske pravice izključena.
škofje so ostali zvesti papežu in so odklanjali nove «lajiške» zakone. Nastal je očiten spor med republiko in Vatikanom. Papež Pij X. je pretrgal diploma-tične vezi z republiko. Istočasno so se jeli dremavi francoski katoličani buditi. Romb jim je zabil v glavo s cepinom, česar jim Leon XIII. ni mogel z dobrim svetom: da je namreč vernih katolikov dolžnost, kontrolirati delovanje države in potom demokratičnih naprav (volitev in parlamenta) dejansko sodelovati pri razvoju javnih zadev. Ne more se od brezvernih poslancev zahtevati, da bodo delali veri ugodne postave: treba je veri prijazne poslance voliti.
Ta politična probuda krščanskega dela Francije ni še tako daleč dospela, da bi imela odločilno besedo pri državnem krmilu, kator je to n. pr. v Belgiji, Holandiji, Nemčiji itd. i oda republika ie na drugih poljih čutila slabe učinke Kombove gonje. Francija je bila prva dežela v misijonskem delu. Po vsem svetu so hodili katoliški misijonarji, rojeni Francozi, in z lučjo vere nosili narodom tudi poznanje Francije, njenega veljavnega jezika, njene visoke kulture. Talko so nehote širili vpliv francoztva. Ker so bili proti raznim nasprotnikom potrebni tudi varstva, je bilo naravno, da jih je varovala francoska država. Tako je prišlo samo po sebi, da je Vatikan priznaval republiki pravico ((protektorata)) n. pr. v turški državi, na Kitajskem itd. S protektoratom je imela, republika diplomatski vpliv, ki ga je mogla izrabljati tudi francoska obrit in kupčija v svojo .korist.
Ko je Vatikan videl, da je republika dama nespravljiva sovražnica krščanskega imena, je začel odtegovati svojo
diploiBatično podporo tudi v tujini in odtegovati pravice protektorata. Pa tudi število misijonarjev Francozov Je vsled izgona redov jelo nazadovati in po naravni poti so se jeli uveljavljati misijonarji drugih narodnosti, Tako j® začel padati francoski vpliv v svetu in to se je poznalo tudi v kupčiji. Izkazal«) se je, da je bila Kombova politika škodljiva za francoztvo.
V svetovni sojini je vsaka; država čutila, da bi bilo dobro imeti rta svoji strani Vatikan, njegovo diplomacijo, veliki duhovni upliv papežtva. Za Francijo je bilo po Kombovi krivdi mnogo zamujenega. Bes je na: tihem pustila redovnike; da so se spet naseljevali v deželi, res je obnovila diplomaitične vezi, dovolila celo v armadi zastave z verskimi podobami itd., a to ni moglo brž vsega popraviti. Po vojni je bil zopet minister Herriot tako nepreviden, da je rogoboril proti Cerkvi in pretrgal diplomatične vezi.
Poincare in Briand, ki sta v sedanji Franciji najvplivnejša moža, imata dovolj umnosti in takta v stvareh, 'ki se tičejo Vatikana in Cerkve. Videč, da je Cerkev nezmagljiva, začela sta se ji približevati. Lahko se reče, da so zdaj pod zunanjim ministrovanjem Aristida Brian-da zelo dobre diplomatične vezi med republiko in Vatikanom. Na tihem se
Razvoj dogodke
že dolgo nismo svojih bralcev obveščali o jugoslovanskih razmerah. Sicer pa tudi ni bilo kakih izrednih dogodkov. Osnovna črta Koroščeve politike je, ohraniti mir in red, uveljavljati zakon ter čuvati se nepotrebnega razburjenja. Nekemu belgijskemu časnikarju, izjavil je dr. Korošec, da je to nameni njegove vlade, da se duhovi pomire in pripravi pot za dogovor in sporazum s. Hrvaško kmečko stranko. Teh pogajanj; močila; ne bo vodil on, jih bo pa kdo drugi.
Kdor pazno motri razvoj dogodkov od 20. junija (strela v skupščini) dalje, bo videl, da so se valovi že močno polegli. Predvsem se je izkazalo, da ni nobenega upanju, da bi se država SHS razdrla. Tudi če bi Hrvatje hoteli iz države izstopiti, ne bi šlo tako gladko. Ostala država bi to mogla zabraniti z oboroženo silo. Sicer pa je napačno misliti, da si morda Hrvatje žele ven iz obstoječe državne skupnosti. To so le tasti, ki s peto mislijo. Drugi, ki rabijo glavo, vedo, da je tak izstop v današnjem položaju' nemogoč; teh je velika večina. Država Srbov, Hrvatov in Slovencev je plod svetovne vojne in mednarodnih pogodb, zato bi vsaka izprememba njenih meja pomenila mednarodno dejanje in zapletck.
„ Amputacija*.
Če te roka ali noga neozdravljivo boli, jo daš v bolnici odrezati, amputirati. To je amputacija. Med Srbi se najdejo kavarniški politiki, oznanjujoči potrebo državne amputacije:	Srbi naj odrež ‘jo
kos hrvaške dežele proč od državnega telesa in ga vržejo proč, naj pade, ka-mn-	Resni državniki te misli ne
n	,oj;ti, ker je prvič nesmiselno,
(i. država sama sebe okrnila, drugič pa l*i to- dejanje prav tako seglo v mednarodno politiko in bi ne ostalo samo od Srbov odvisno. Na Hrvaškem so kajpada vsi odločno proti taki amputaciji, kajti po tistih kavarniških načrtih bi veliki deli hrvaškega ljudstva ostali v Srbiji, ostanek pa bi prišel pod Mažar-sko. Pri Slovencih je nasprotstvo še hujše. Kam bi prišla Slovenija v sedanjih razmerah, če bi bila kar tako vržena na cesto? Beseda o amputaciji je torej ena tistih nepotrebnih, za katere bo treba enkrat odgovor dajati.
Kaj hoče torej opozicija.
Slabost Kmečko-demokraške koalicije (KDK) je ravno ta, da si ni na jasnem, kaj zahteva. Koalicija je zapustila skupščino v Beilgradu in se zbira na seje v zagrebškem saboru, grmi proti vladi, sklepa resolucije, a sama ne ve, kod in
trpi bivanje in delovanje cerkvenih redov, pozablja se izvajati, ostrino lajiških zakonov. A Cerkvi to ni dovolj.. Vatikan boče imeti zakonito garancijo miru in spravljivosti.
Tu nastane težava. V parlamenta sedi večina protiverskih poslancev. Cerkvi udarni se sicer p o malem* uveljavljajo, toda prešibki so. Zviti Briand se ne upa nesti novih protikombovih zakonskih predlogov pred zbornico. Vrine jih v finančni zakon, da jih potem izpelje na-redbenim potoni. Obljubil, je namreč,, da bo vrnil cerkveno imetje, kolikor ga. niso že advoikatje razfrčkali in pobasali. Finančni zakon mu daje potrebno pooblastilo.
Zajemi j ivo pa je za poznanje parlamentarnih navad sledeče: G tednov so, imeli poslanci, člani finančnega odbora, v rokah' tiskan finančni načrt. Niti eden ga ni prebral. Šele na seji, kjer je bilo navzočih) od 20 le C protiklerikalcev, so le-ti opasrili Briandovo tihotapstvo. Bilo ie prepolno. Finančni odbor je' vladiic predloge odobriL Zdaj se levica pripravlja na boj v polni seji zbornice, da prepreči «atentat» na jKombovo dedšči-no. če b® zmagala protiklerikalna strast,, bo vlada prišla v veliko stisko. Vidi: se pa iz tega tudi, 'kako slabo je za katoliško stvar, če o nji odločujejo ljudje,, ki so ji v srcu nasprotni.
i
v v Jugoslaviji*!
kam. in kako. Odbili so dozdaj (vsaji za javnost)'vsak poskus zbližanja, vsako po-g:qanje, vsak predlog za pomirjenje. Ivo je n. pr. hotel iti v Zagreb znani radi-kalski očak Aca Stanojevič, da hi; se z njimi razgovarjal, so, odbili ta poskus. Vedno in vedno le to ponavljajoy.da mora sedanja vlada odstopiti, da> se mora skupščina razpustiti in razpisati nove volitve. Od novih volitev pa ni pričakovati posebnih izprememb, zato; je ta samoglavna zahteva politično) malo vredna.
Preure<il>a ustave;.
Opozicija je pač tudi to dala- naznanje, da zahteva revizij® (prenaredbo) državne ustave. O tem se* je pisalo po listih. Sedanja razdelba na «oblasti» naj bi se odpravila in državno ozemlje' razdelilo na-bolj velike kosej ki bi pa morali imeti tudi vse večjo samostojnost kakor pa sedanjo «oblasti». En predlog je bil n. pr., naj ne ustanovi šest samostojnih dežela: 1. Slovenija, 2. Hrvaško s, Slavonijo in Daiknacijo, 3. Bosna, 4. Vojvodina, 5. Srbija, 0. Črna gora. Drugi predlogi bi utegnili biti spet drugačni- Seveda je važno vprašanj« tudi, kakšno mero neodvisnosti bi imele posamezne dežele: zakonodajno moč, šolsko upravo, denar-stvo, socialne in pr o ra etn e uredbe itd.. Tudi tukaj so mnenja različna.
Razlika nazorov o. avtonomiji ni lte mecf opozicijo in vl&do, med Hrvati in Srbi, ampaik je v opoziciji sami. Pribi-čevšč je po svoji politični preteklosti in po svojem osnovnem mišlenju centralist. Pri sedanji »vidovdanski* ustavi je imel ravno on važno besedo in je bil odločen protivnik avtonomije. Hrvatje zelo dvomijo, če je on zares menjal svoje temeljne nazore o državi. Zdi se tudi, da ravno Pribičevič s svojo samostojno demokraško stranko ovira v koaliciji razčiščenje teh vprašanj in postavitev določnih zahtev. On bi želel priti na vlado z dosedanjo vidovdansko ustavo. To pa Hrvatov ne more zadovoljiti.
Za prcuredbo ustave je čutiti nekaj pripravljenosti tudi v vladnem tabru. Ljudski stranki, hrvaška in slovenska, ki sodelujeta v sedanji vladi, sta že po svojem osnovnem programu nagnjeni k avtonomizmu. Nekaj umevanja pa se najde tudi pri srbskih politikih. Kar se tiče kralja Aleksandra, je plošno mnenje, da ni protiven kaki ustavni spremembi, toda on hoče, da se o stvari izreče najprej ljudsko zastopstvo, parlament, stranke. Verjetno je torej, da sc bo pri bodočih pogajanjih govorilo tudi o presnovi ustave.
Kako opozicij#) nastopa.
Zapustiti parlament je zmeraj, nevarna reč, ki navadno škoduje več tistemu, ki beži, nego- tistemu; ki ostane. To so skusili že močni Čehi pod nekdanjo Avstrijo: vrnili so. se na> Dunaj. Hrvaije so v Jugoslaviji že enkrat poskusili z ((abstinenco«, pa Radič je- spoznal, da to ne more trajati.. Tudi sedanja kmečko-de-mokraška koalicija čuti, da je z abstinenco zašla v slepo ulico* iz katere je samo en izhod: nazaj. To je težko priznati, zato se opozicija oprijemlje vsake bilke, da bi pokazala, da.se ne boji nikogar in da-bo že ona vsem pokazala. Med obupna sredstva je treba šteti pisma in proteste na mednarodno javnost. Svoječasno smo že omenili, da so Hrvatje nesli neki protest na medparlamentarno zborovanje v Berlin. Tudi v Ženevo so potem pisali ob času občnega zbora; Društva narodov. Ti in taki protesti so sicer vladi neljubi, toda Hrvatom- nič ne zaležejo. Države, k.i so Jugoslovanom prijazne, ne bi dopustile, da bdi se taki. spori nosili pred diplomatske 'konference; to mora ostati le notranja reč Jugoslavije. Pa tudi ostale države se zavedajo, da bi mednarodno vmešavanje imelo nevarne posledice za svetovni mir. Hrvaški protesti so bili sprejeti hladho in brez kakega uradnega odziva.
Kako zelo je opozicija v škripcih, se vidi po tem, da je skušala svojo politično borbo svetu predstaviti kot borbO' med katolištvom in , pravoslavjem; opozicija da brani katoliško vero in prebivalstvo proti pravoslavju. Tem dokazom so< se krave smejale, kajti živ krst ni v ta. spor zanai&al verskih prašanj. Smešno bi tudi bikv da bi pravoslavec Pribičevič vodil katoličane koti take v boji, na drugi strani pai katoliški duhovniki Korošec pravoslavce kot take. Vkljub nezmiscl-nosti takih trditev je opozicija skraja upala, d!a pritegne v svoj politični vrtinec hrvaške škofe. Opozicija je morda upala, da dosežir- s pomočjw škofov i* Rima kakšen sunek Vatikana proti Korošcu. Take nadfe so žalostno propadle. Zagrebški nadškof je javno izrekel da Cerkov nima razloga za kakšen nastop. Odločno je nastopil proti Korošcu le ((Kat&lički tjednik«, glasilb sarajevskega nadškofa, a tudi ta že polagoma «zav-zema nove pozicije® 'kakor cesarska ar-maila v Galiciji. Borbeni del hrvaških katolikov j<j- zelo občutljivo obsodil zad'ržanje sarajevskega lista s tem-, da je-z;u£el vračati: izvode in odrekati ruaročbo..
Še bojkot.
Opozicij; je sklenila; konečno »social*, uti bojkob>,. Vsakemu članu in pristašm vladnih strank naj se- odreče Ilira«a, stanovanje, in vsaka postrežba.. Jasno je 'brž, da to' sredstvo ne bo hitelo političnega uspeha. Ne da se dosledno izvesti in čim huje se izvajja, tem tnši bo odpor pri Srbih. Tako bo iz bojkota le Hrvatom naraščata škoda.
Druga misel je bila, napovedati davčno stavko. Noben pristaš opo*icije naj; bi ne pl&čcval davkav. Tega bojkota pa si vendar niso upali; proglasiti. To je diokaz, da vkljub številinim političnim pogreškom vendar še neka aiera modrosti ostaja.
Položaj v notranji peJitiki SHS je potemtakem mnogo izboljšan in prej ali slej se začne spet redna parlamentarna Itekma političnih sil. Država je potrebna temeljitega zakonodajnega dela; kdor bo to vršil, ha imel tudi zaupanj.«- volilcev.
Koliko je fašistovsk© milici j o.
Fašistovska prostovoljna milicija se v celi Italiji deli na 10 pokrajinskih poveljstev (Comando di zona) in šteje vse-■/:i vkup lt‘> legij. Koliko je oseb? Po stanju na dan 1. julija 1028. je 11.195 častnikov ter 289.090 kapoškvadrov (četovodij) in navadnih miličnikov. Poleg častnikov, ki služijo v miliciji, je pa še 1951 častnikov, Ki služijo pri mladinskih oddelkih, 11.280 pa je častnikov v rezervi. Vseh častnikov bi bilo torej 24.426. Torej pride en častnik na 12
mož. — Ali se bo milicija še pomnožila'/ Njen vrhovni poveljnik, general Bazan, računa, da jili bo ilo marca 192!). že 320 tisoč. — 95% miličnikov je oboroženih z mušketo (pušo). Muškete daje vojno ministrstvo, katero vojaške puške predeluje v muškete.
Fašistovska milicija ima v svoji lasti in posesti poleg mušket še 11 dkiopnih avtomobilov, 10 gorskih topov, 744 strojnih pušk; pištol imajo 1'ašistovski posamezniki 16.313 v rokah, mušket pa 253 tisoč. — Milicija ima eno lastno vojašnico v Rimu, v štirih mestih pa si tako gradi. 00 legij biva po državnih poslopjih, 9 legij po občinskih, ostale po zasebnih prostorih, vzetih v najem. Za take najemnine je -v proračunu predvidena svota 1,085.000 lir. — Za fašistovsko opremo je v državnem proračunu postavljenih 10 milijonov lir.
Poleg bojne milicije so še strokovne čete: gozdna, cestna, železniška, pristaniška milicija.
Velike svote za javna dela.
Ministrski svet v Rimu je sklonil, da se letos potroši za izredna javna dela po Italiji svota 235 in pol milijona lir Potom ministrstva javnih ded se bo porabilo 230 milijonov, ostanek pa gre skozi notranje in šolsko ministrstvo.
Od le precejšne svote pride na Julijsko Benečijo 20 milijonov, in sicer v
Desetletnica pokojnega
V zadnjih par letih obhajali smo več žalostnih desetletnic. Petega tega meseca pa je poteklo deset let od smrti obče znanega učenjaka P. Stankota Škrabca. Spodobi se, da se ga hvaležno spomnimo. Zakaj veliko je spisal v naši deželi.
škrabec porodil se je tistega leta kakor naš pesnik S. Gregorčič, t. j. 1844. Zibelka mu je tekla blizo Ribnice na Dolenjskem. Dali so mu ime Anton. Ker je bil zelo nadarjen, dali so ga v šole. Po Kkjnčani gimnaziji stopil je v frančiškanski samostan. Novo mašo je pel ■leta 07. Nekaj časii poučsval je nato kot suptent na gimnaziji v Novem mestu. Že kot tak je spisal v letnem poročilu temeljito razpravo «0 glasu in naglasu našega književnega jezika v izrekli in pisavi«. Po treh letih šel je še na graško vs-eučdišče. Kot izprašan profesur prišel je podučevat frančiškanske klerike na privatno gimnazijo na Kostanjevici. Tu je razkladal jezike, zlasti grščino, latinščino in slovenščino. V šoli je bil zelo natančen. Prosti čas bil je v domači knjižnici. Vedno boij se je zatapljal v 'kmjige. Vsako novo je naročil. — Pomagal je tudi v cerkvi — pa ne na prižnici, ampak v spovednici. Tudi tu je bil natančen. Zatekali so se njemu tudi Furlani. 'Sploh so ga poznali za poliglota (poznavalca mnogih jezikov).
Njegovo znanje — zlasti v jezikih ^ predrlo je samostansko' klavzuro. Sad njegovega truda naj bi vžival celi narod po Gregorčičevem nasvetu: ((Odločno odpovej se svoji sreči — goreče išči dru-
  PODLISTKE.____________________
Ivan Cankar:
Podobe iz sanj.
Koneo.
Obšla me je strašna utrujenost, spustila se je temna in težka na mojo dušo, kakor pokrov na rakev.
Sam sem sedel v svoji mrzli, mračni izbi. Moje telo je bilo mrtvo truplo; vse duri do življenja, veselja in žalosti so bile zaklenjene mojemu srcu, niti spomina ni bilo več. Vse je bilo daleč, daleč zadaj, utonilo je v praznoto in mraz.
Potrkalo je zunaj, počasi in zamolklo. Tako potrka ječar, kadar pride po obsojenca, da ga spremi na poslednjo pot. Vedel sem, kdo je zunaj, zdi se mi celo, da sem pričakoval tega gosta, tega in nikogar drugega.
tržaško deželo 1 milijon (kar smo v zadnji številka že javiti), v Goriško 4 milijone, v videmsko deželo 15 milijonov. K temu pa pridejo še svote iz rednega proračuna.
Deta, ki so predvidena v tržaški deželi, smo že zadnjič imenovali. Poglejmo zdaj na Goriško. Za obnove bivše vojaške ceste v Biljani je določenih
150.000	L. Za regulacijo Vipave od Dornberga do izliva 400.000. Obnova vojaških cest v občinah Sagrado in Ver-lojba 78.000. Obnova vojaške ceste v Kostanjevici 125.000. Ob Nadiži v bre-ginjski občini se bo naredilo za 000.000 regulacijskih del. Za ceste ^vobarid-Tol-min se bo potrošilo 490.000. Za vojaško cesto v Občini Anhovo (Salona d’sonzo)
100.000. Za vojaško cesto v kanalski občini 297.000.
Iz rednega proračuna je določenih za železniška deda na Goriškem 3,520.000 lir, na Tržaškem 11,599.000, v reški deželi 3.190.000. Dalje je v proračunu zgradba poštne palače v Gorici. Za zrakoplov ske naprave bo država potrošila na Goriškem 7,545.000, na Tržaškem
2.235.000, v Istri 5,828.000.
Če vzamemo skupaj vse svote, ki se potom raznih ministrstev porabijo v prihodnjem letu za javna dela širom Italije, dobimo kaki dve milijardi in pol. Namen tako obsežnih del je, da se po možnosti zaposli čim več delavcev, kateri drugače ne dobe dela in zaslužka v zasebnih podjetjih.
■»T
patra Stankota Skrabca
girn jo doseči!» Z letom 1882. izdal je v prvič svoje «Cvetje z vertov sv. Frančiška)). Vsi domoljubi so srčno pozdravili to resno delo. Zlasti mons. A. Marušič je kar gorel zanj. Oglasila se je tudi kritika. Zato je moral urednik, že naslov lista razlagati, zakaj n. p. «Cvetje z vertov» in ne iz vrtov itd. Pokazal se je temeljitega jezikoslovca, ki je zasledoval kot poglavitni cilj (smoter) to, da bi se jezik ustanovil edinstven, čeden, pa obenem čist v izrekli in v povdarku, in sicer ne le v šoli ampak sploh v občevanju. Tako je bil podkovan in oborožen, da se ni bal nobenega nasprotnika. Natančnost je ljubil ter šel za resnico in pravico kar naprej.
Boril se je posebno proti nemškemu vplivu — kjerkoli — zlasti v književnosti. Leta 1894, izšel je na Dunaju novi Veliki katekizem. Ž njim niso bili niti vsi Nemci zadovoljni. Sicer je bil izdan v prvi vrsti za šolsko rabo. Ali naš P. Stanislav se je nad njim spodtikal — posebno pri drugem poglavju «0 upanju in o molilvi». Oni presta vij avec iz nemškega na slovensko je bil prav neroden. Najnavadnejšo molitev — Oče naš in Marijino počeščenje je pokvaril talilo, da je bilo treba kar vskipeti. V očenašu «Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom« namesto pravilnejšega izraza «našim» dolžnikom, ni bilo še tako hudo, ali naprej. Pre-stavljavcu se je zdel pridevnik žegnan, a, o — prenemški, zato je porabil drugi manj vreden pridevnik «blažen», <k|jer je
«Ave!»
Tiho, slovesno so se odprle duri in ogromna je stala na pragu sodnica Smrt. V črn plašč je bila zavita in široko perjanico je imela na glavi. Moje slabotno in vendar tako težko truplo se je vzdignilo, da pozdravi gosta, kakor se spodobi.
jKo je sedel za mizo, ni odložil perjanice, zavil se je še tesneje v svoji plašč in je gledal mirno in strmo name s svojimi globokimi, srepimi očmi. Šel sem trudoma v kot, da bi pristavil samovar, skuhal gostu čaja. In čutil sem, da so me oči njegove spremljale ob vsakem koraku, mirne in srepe, v dno izprašujoče. In ko je bil čaj skuhan, sem prinesel samovar nti mizo, postavil zraven dvoje skodelic ter prisedel k svojemu gostu. Točil sem s trepetajočo roko, gost pa se ni pritaknil skodelice. Koščene roke so bile trdo in nepremično sklenjene na širokih prsih,
tudi šumnik ž kakor v starem žegnan (od lat. sign are). V začetku angelovega pozdrava za lat. «Ave» rabi novi katekiizem deležnik trpno preteklega časa od nedovršnega glagola «častiti» (češčena) in pozneje ima za deležnik «benedicta» pridevnik blažen, a, o, namesto deležnika trpno pret. časa od Cirilovega glagola, «blagosloviti» (blagoslovljena). Takemu spakedranju se je upiral P. St. Škrabec z vsemi štirimi, — posebno ker je to kvarilo sveto pismo in našo slovnico. Sveta Bogorodica namesto «božja porodnica« mu je bila čez vse stvari.
Ž njegovimi dokazi in izvajanjem v Cvetju se je popolnoma ujemal pokojni nadškof Jordan. Sedanji ga je imenoval za kbnzistorijalnega svetnika. Pok. dekan jlvragelj je izdal «Kateheze» po njegovem ustroju. Tudi drugi pisatelji so se ravnali po njem. «Zdrava, Marija..........
Kaj nam z
S«. ANTON pri Kopru.
Minulo je poletje in nastopila jesen. Z njo je prišel zaželeni dež, seveda pod kuratelo burje; to ne gre drugače, ker smo je že preveč navajeni. Vendar je dež prinesel mnogo koristi posebno za trgatev; upamo prav dobro kapljico napravili in vabimo faupovalce, naj ne pridejo prepričat.
V tem letu smo imeli tri požare. Zadnje dni julija je gorelo Antonu in Josipu Maršiču. Josipu je vse zgorelo, da so rešili samo to, kar so imeli na sebi. Anton ni bil tako hudo prizadel. Nevarno je bilo, da bi zgorelo trem kmetom, pa so ljudje pravočasno zabranili; odlikovala sta se v gašenju Turko Karel in Rapotec Viktor, ki sta lastno življenje v nevarnost postavila. Drugi požar je bil 20. septembra ravno opoldne pri Nazariju Ka vrečiču. Tudi njemu je vse zgorelo. Tudi v tem slučaju je bila bližnja nevarnost za druga poslopja. Gorazd lvavalič in Vinko Rapotec sta so z drugimi vrlo potrudila, da so streho presekali. Tretji požar je bil 22. septembra pri Antonu Jakoininu-Skofori. Družina je bila ravno pri večerji, tako da so prej zapazili ogenj sosedje. Viljem Jakomin je prvi pritekel, da je rešil živino o pravem času. Hlev je pogorel. Pogorelci so bili zavarovani. Pripomniti pa je, da se zavarovalnice mnogo škode obvarjejo, kjer ljudje uspešno zadrže ogenj. Ali bi ne bilo prav, da bi zavarovalnica gasilcem dala kaj nagrade?
Sv. LUCIJA.
Smrtna nesreča. Zadnje dni septembra se je zgodila nesreča na postaji pri Sv. Luciji. Mladenič Jožef Erjavec, Dolinarjev iz šebrelj, ki je peljal oglje na postajo, je zašel med odbijače dveh vagonov, ki sta ga zmečkala. Bil je na mestu mrtev. Bog naj tolaži žalostne starše in sorodnike, .ki težko občutijo bridko izgubo.
MATERIJA]
V tukajšnem okrožju so mnoge po-družne cerkve dobile slednjič nove zvonove, ki jih je dala vlada na račun vojne odškodnine. Dolgo je bilo treba
plamena v jamah pod čelom sta bila tpmna in tiha.
«Pij!» sem mu rekel ter porinil skodelico predenj.
Ni se ganil.
Mrzla groza mi je leno in počasi lila i/. srca v lice in v srce nazaj ter je nazadnje tesno objela ves ubogi život. Tišina v izbi je bila tolika, da je vpila do nebes; in z vso dušo sem hrepenel in čakal, da bi črni gost izpregovoril, pa če bi izpregovoril najstrašnejšo, zadnjo besedo.
In Smrt je izpregovorila; resen in globok je bil njen glas, skoraj blag.
«človek, povej, kako si živel, .komu
živiš!«
Trepetal sem v svojem strahu in v svoji ničevosti; odgovoril nisem, ker odgovora nisem vedel.
Tedaj je govorila Smrt sama namesto mene in je rekla... s prav tistim zamolk-
bhu/ostovljena...)) donelo je okoli in okoli. Kakor je bil natančen v govoru, bodimo tudi mi!
P. Stanislav je bil tudi vrtnar — v prvi vrsti cvetličar. Gojil je cvetlice za cerkev in službo božjo. O njih je tudi mnogo pisal. Njih semena pošiljal je tudi i>o deželi. Torej zopet cvetje!
H Kostanjevici je kar prirastek Ko so padale granate na samostan, še le tedaj se je ganil in je pobegnil s svetogorsko podobo. Tudi njegove kmjige morale so bežati. V Ljubljani se mu je zelo tožilo po Goniči. Vendar je tam obhajal 3. avgusta 1917. zlato mašo — na -tihem. Naslednje leto pa, na dan po sv. Frančišku Ser. sklenil je svoje sveto, plodo-nosno življenje — v begunstvu.
Doma so mu postavili lep spomenik iz našega nabrežinskega marmorja.. In mi?
iežele pišejo
čakati, vendar se je dočakalo. Zvonove je izdelala livarna v Luki (Lucca). Ljudem je draigo, da zopet slišijo zvona glas, ki mu z neko upravičeno primero dejo
«glas božji«.
DOLNJE LEŽEČE.
Pri nas ni nič posebnega. Slabo vreme, pomanjkanje dela in zaslužka, letina velika ničla. Le nekateri pri nas so malo bolj srečni in zaslužijo kaiko liro s pripravljanjem grušča za posipanje ceste. Je to sicer le kaplja v morju, boljše pa je že ko nič v teh «suhih» časih.
Naše družabno življenje se odigrava v edini in zelo stari gostilni v vasi, pri «čotniku» Tja zahajamo —- sevč zaradi skoposti finančnega ministra bolj redko — ter si pri kozarčku vina in kramljanju v družbi domačinov in okoličanov razganjamo moreče dnevne skrbi.
Še na nekaj vas inorain opozoriti, dragi vaščani. Delo na polju gre h kraju in nastopili bodo kmalu zopet dolgi zimski meseci, v katerih marsikdo ne bo vedel kaj pravzaprav početi. Vzemi tedaj, prijatelj, dobro knjigo v roke, naroči se na dober časopis; pridno prebiraj Mo-horjevke, v katerih boš našel marsikaj podučnega in koristnega za svoje duhovno in telesno življenje.
ŠEMBIJE.
Antonu Kruhu iz Šembij št. 1 sta bila ukradena dva konja. Eden je kostanjeve barve, ima na čelu belo liso, na levem ušesu odbito špico. Drugi konj, svetlor-deč ima dolgo liso v čelu in zadnja desna noga je malo pri kopitu bela. Kdor bi konje zasledil, naj blagovoli sporočiti proti primerni nagradi. (Šembije. P. Fontana del Conte).
PONIKVE.
Pozdravi izseljencev. Fantje iz Poni-kev na Krasu, potujoči v Ameriko, pošiljamo pozdrave iz Neaplja staršem, bratom, sestram, fantom in dekletom, fraibjan Anton, Zlobec Anton, Gec Josip, Petelin Josip, Orel Silvester, Orel Fran, Gec Fran.
Poroka. Predminulo soboto se je poročila gdčna Justina Bole iz naše vasi z Josipom Bolje v Hruševico. Bilo srečno.
lira in zastrtim glasom, kakor poprej, ki je bil podoben pesmi večernega zvona za daljnimi meglami.
«Želn sem veličastno žetev, na brezmejnih njivah sem jo žela, .kjer je bil človek sam sejal. Tako dolga je bila ta žetev od jutra do večera in še od večera do jutra, da mi je bila roka že obnemogla, da se je kosa že krhala. Po kolovozu kraj njive si prišel ti in si se ozrl postrani na črno deklo božjo. Zasmilil se ti je ta in oni zlati klas, ki je padel; napol iz strahu, napol iz nečimerne hinavščine si potočil papirno solzo za tem in za onim, za Milavcem, za Valenčičem, za Bercetom in še za nekaterimi; nase, nase edinega pa si mislil ves čas. Na nič drugega nisi pomislil! Nisi pomislil, da to zlato klasje, ki je bilo pokošeno in povezano v snope, ni umrlo, temveč da bo obrodilo tisočkratno življenje! Pomislil nisi, da nikoli še no-
•	■' "■••
V'i	* ",
M j ■>
Wi: ;
S^V
Jr
Deseti tirat
v
Brkinih.
Ker sem bil povabljen v Čelje za opa-silo, sem resnično sklenil, da pojdem pogledat v tisto stran Brkinov. Skobacal setu se na «kolero», ki vozi iz Trsta v Bistrico in narobe. Peljal sem se do Klobučarja pod Premom. Ker v Celje nisem znal poti, sem za ta večer šel na Prem gor po tisti gladki, a strmi cesti. Pri Bolcarju sem večerjal. Iz pogovorov sem zvedel, da so imeli na 2. septembra ot.nsilo ali shod in seveda tudi ples, ki pa ni bil sijajno obiskan. Imeli so pa še drugo slavnost na Premu, namreč ()0letnico, odkar se je prvič brala sveta maša v nanovo pozidani cerkvi. Pri tem se je v pogovoru omenjalo ludi, kaka lepo da je cerkev poslikana, zato sem sklenil, da pojdem drugo jutro k prvi maši na Premu. Tako sem tudi naredil in res mi je Lila cerkev zelo’ vseč; malo takih cerkva ja po kmetih.
Ker je bilo v Celjah opasilo, sem koj dopoldne pohitel naprej tjagor. Ko pridem v Celje, vidim, da je khj čedna vas. Pravili so mi, da so jo tudi goriški nadškof pohvalili, ko so bili letos prišli na preglede. Ob desetih je prišel v vas g. župnik s Prema in napravil sv. mašo, ker ni bilo plesa. Pri maši sem videl, da imajo Celjani tudi cerkvico kaj prijazno; Ir v zvonovih so slabi, samo enega imajo zelo majhnega.
Zvedel sem, da bodo zdaj Celjani imeli Midi lastno trorazredno šolo, na kar sc ponosni. Sedaj imajo tudi pismonošo; dokler so sami pošto nosili, so dobivati Mali list v soboto ali nedeljo, zdaj ko so Udje postreženi, ga dobe v torek ali sredo naslednjega tedna. Povedali so mi uidi, da se bo kmalu naselil v vasi nov tikuhurni činitelj», brivec, ki bo imel dosti zaslužka od siromašnih deklet
.z čel j sem šel na 1’relože videt, v:e se še tako vneto pravdajo. Zvedel sem, da so že precej ozdraveli od te bolezni, zdaj ko so advokati posneli smetano. Iz Prelož sem šel na Ostrožno brdo, ki mu dejo Mont e forte ali po naše »Močno brilo«. Dokler je bilo ostrožno, je bilo močnejše, ker zdaj so gospodarji zelo opešali. Z Ostrožnega brda sem se spustil dot s Ambrožiču. Ogledal sem si njegovo «crglarno» in potlej ine je še povabil na večerjo, kjer sva pokramljala o starih in novih časih. Drugo jutro pa spet na »kolero« in nazaj proti Trstu.
Francka, Pepca, Micka, Tončka, vse kar suče se krog lončka, kupi rado «Pekatete» kli zavile so v pakete.
Sv. IVAN pri Trstu.
Duhovne vaje, ki smo jih zadnjič omenili, so kaj lepo uspele. Udeležba je ni,la velika od vseh faranov, ki so vneto poslušali govore misijonarja g. M. dlančnika. Na roženvensko nedeljo, ob 21) letnici Marijine družbe, je bilo pri skupnem obhajilu okoli 400 oseb. Pri slovesni maši je mešani zbor pod vodstvom vrlega našega organista Maksa Barelta krasno prepeval. Popoldne je bil slovesen sprejem v Mar. družbo. Sprejeti sla bili 2 deklici v Mar. vrtec, 7 deklet v dekliško družbo in 9 žen v družbo krščanskih mater.
ČEPNO pri Košani.
Pogorelci iz Cepoega se prav iz srca zahvaljujemo vsem dobrotnikom, ki so nam priskočili na pomoč v veliki nesreči, ki nas je zadela. Predvsem gre naša zalivala kraljevi vladi, ki nam je nakazala in tudi takoj izplačala 5000 lir podpore. Bog bodi plačnik vsem ostalim, ki so nam darovali v denarju in živilih in ki nam drugače lajšajo našo bedo. Tudi nekatere zavarovalnice so storile svojo dolžnost in izplačale pošteno odškodnino, a ne vse; najbolj trmasta je Adriatica v Trstu, pa menda se bo tudi ona omehčala.
KAL pri Št. Petru.
Dragi Mati list! Ne moremo drugače kakor da tebi malo potožimo čez naše slabe občinske poli. Naša vas šteje blizu 100 številk in je ena največjih v šmi-iieiski občini, pri davkih prva, pri potih pa zadnja. Nobena druga vas nima tako grdega dohoda z glavne ceste ko ravno mi. Prej je vaški načelnik skrbel, da sc je pot na raboto popravljala, zdaj pa načelnika ni več in tako... Zadnje deževje pa težki vozovi in avtomobili so pot razdejali tako, da je nevarno, da si človek ali žival zlomi nogo. Od nas hodi veliko ljudi delat v šempeterske tovarne, ki se morajo te poti posluževati. Prosimo torej županstvo, naj ukrene, da se cesta popravi, da bomo imeli dostojno pot do ljudi in drugi do nas.
VRHOPLJE pri Kazini.
Smrina nesreča se je prigodila v nedeljo Antonu Bažmu, 50 let staremu, sel je dopoldne ven na polje. Vsied jesenskega deževja so bila tla razmočena in na robu neke mlake se je Ražmu udrlo pod nogami. Padel je v vodo z glavo naprej in utonil. Ker ga ni bilo dolgo domov, so' ga klicali in iskali. Tako so ga našli in izvlekli, a žalibog prepozno. Bog mu bodi milosten sodnik!
OSP.
Vsem solastnikom skupnega zemljišča (komunele) so prišli pozivi, naj plačajo davek na «affitto p as coli« (najemnino pašnikov). Zahteva se od vseh enaka svota, tako od listih, ki pasejo 5 ali 0 glav, kakor od tistih, ki niso imeli nikoli živine na paši. Prejšnja leta je bilo tako, da so tisti, ki ne pasejo, prejeli od ostalih odškodnino v denarju. Sedaj ne dobivajo nič. Vrhu tega pa morajo za 1. 1928. plačati še davka 98.42 L, kakor da bi prejemali kako najeinščino za odstopljeno pašo. Naše gospodarstvo s skupnim zemljiščem ne pozna nobenega
bena solza ni bila potočena zastonj, da nikoli nobena kaplja krvi še ni bila prelila zastonj; pomislil nisi, da je smrt mati in da teše nebeški lesar mrtvaško posteljo in zibel obenem. Vsega tega ti ni bilo mar, mislil si nase, bal si se zase, zato ker si gledal poslednjo sodbo in te je bilo te sodbe strah! Strah te je bilo vprašanja; čemu si živel, človek, komu živiš? Povej mi zdaj, ob tej uri, ki je ura sodbe in ura posvečenja; ko pridem k tebi, da pojdeš z menoj na poslednjo pot, — koga boš klical na pomoč, da ti bo v trpljenju stal ob slrani, da bo tvoj besednik pred pravičnim sodnikom?
Ukazujoč in trd je bil ob teh besedah glas matere Smrti in vsa moja duša, ves moj ubogi, ponižani jaz je bil uklenjcn jetnik njenih oči, teh temnih plamenov.
Vzkliknil sem; iz globočine mojega umirajočega srca je planilo:
«Matll» .	j
Tih in mračen, kakor poprej, je bil plamen njenih oči; na dušo mojo, ki se je krčila v grozi, je tipal mrzli dih iz njenih ust. In zaklical sem v tej bolečini, v tem predsmrtnem spoznanju:
«Domovina!»
Milejši, jasnejši je bil plamen njenih oči, že se je dramilo v njem usmiljenje in odrešenje. Ali ganil se ni moj gost, moj sodnik, ni mi odgovoril, ni me izpustil.
Takrat se je v grozi in bolesti razklalo moje srce, da je dalo, kar je še imelo:
«Bog!»
V tistem hipu, ob tisti besedi sem se sladko zbudil iz dolge, strašne bolezni. Poleg mene, ob čaju, je sedela svetnica odrešenica; držala me je za roko :n smehljala se je, kakior se mati smehljč otroku, ki je ozdravel.
Ime ji je bilo:	Življenje, Mladost,
Ljubezen. —
reda. že tretje leto se dogaja, da vaški načelnik pašo proda tujcem. Koliko zanjo prejme in kako prejeti denar uporabi, o tem pa ne daje nobenega letnega računa. Jasno je, da bi se moral skupni prejemek najprej uporabili za odplačilo davkov, ki jih višja oblast predpiše na račun inK/Omunele«. Drugače davki zastajajo in to je aii v škodo države, ali pa jusarjev. Solastniki skupnega imetja razmišljajo, kaj bi ukrenili za zboljšanje skupne uprave.
IDRIJA.
V zadnjem času je naše mesto trikrat pokazalo, da stoji v glasbenem oziru na vrhuncu. Drugi cerkveni koncert, ki je bil v cerkvi sv. Barbare ob polni udeležbi občinstva, je izpolnil vse želje in daleč nadkrilil prvega. Priznani mojstri, g. Uršič pri orglah, g. jlvnap kot pevovodja, in tenorist g. Bratuž iz Gorice, so pokazali, kaj zmore talent in veselje do glasbe. '1'ndi obe domači solistinji sta nadkrilili pričakovanje. Prostovoljni doneski za napravo novega zvona so bili zelo povoljni. Darovalcem povrni Bog! — Za god č. g. dekana, mons. Mihaela Arkota, je zbor pel kaj krasno pri njegovi maši. V nedeljo je bila v spomin aUletnice gospodarskega društva orkestralna maša, pri kateri se je izvajala težka VVagnerjeva skladba. Lahko rečemo, da je tak zbor in orkester na deželi pač redek. Bil je pravi umetniški užitek.
JELŠANE.
Glede pogostih plesov je že večkrat zahteval dopisnik v M. listu, naj bi se čimbolj omejili, zlasti še iz ozira na sedanje kritične čase. Jaz bom omenil drugo reč, ki je še bolj potrebna, da se popravi. Tako je namreč, da se okoli plesa potikajo tudi majhni otroci. Tam v kotu in ob straneh boš videl pet do dvanajst let stare otroke plesati (tisti od dvanajst naprej so pa že kar vpisani!). In kakšne plese se učijo ti ubogi otroci! ((Čarleston® in kar je takega. Pa ne le ob dneh velikih plesov: kar med tednom se predrzne kakšna razuzdana oseba, da se prepevajoč in brenkajoč na kitaro poda med mališe ter jih nagovarja, naj plešejo ((čarleston®. Ubožčki začnejo drobneti z nožicami, dotični pa se nad tem zabava in smeje, z njim vred še drugi buteljni, ki ne vedo, kako strašna je odgovornost pohujšljivcev. Starši bi morali vse bolj skrbno paziti na svoje malčke, kajti če se jim v nežni mladosti izpridijo, bojo vsi kasnejši opomini brez uspeha.
Glas izseljencev.
Prijatelj našega lista, ki se je pred par tedni podal v Južno Ameriko preko Genove, nam je s potovanja poslal svoje prve vlise. Z večjo skupino naših rojakov gre veliko Rusov (Ukrajincev?) in Poljakov in nekaj Italijanov. O ravnanju z izseljenci na parniku se naš dopisnik izraža zelo kritično.
Druga stvar, 'ki jo omenja, nam je zelo neljuba, toda povemo jo ven v ravnanje
tistim, iki jih veže dolžnost. Dopisnik piše: «Dalje vam naznanim, da se tukaj (l. j. na parniku) nekatera naša dekleta jako slabo vedejo, tako da se poštenemu človeku gabi njih obnašanje. Zatorej prosim liste slarše, ki pustijo dekleta v Ameriko, naj jim poskrbe dobrega in poštenega varuha, ki naj pazi nanje ter varuje njihovo poštenje®.
Dopisnik daje potem koristno navodilo v sledečem: ((Sporočam vsem tistim, ki potujejo v Ameriko, da s seboj ne vzamejo dosli blaga v kabino, ampak naj ga spravijo v skladišče že na vlaku, ker si s tem olajšajo pot; s seboj naj vzamejo le kar je na poti potrebno za preobleko®.
ZAHVALA
Podpisani se tem potoni zahvaljujem ugl. zavarovalnici ,.La Fondiaria“ za izlačano odškodnino moje pogorele stavbe in premičnine, posebno zahvalo izrekam glavnemu zastopniku g. Dragotinu Starc-u iz Barkovelj za uspešno posredovanje meni v prid; ker po družbenih pravilih nisem imel pravice do odškodnine z ozirom na to, da nisem naznanil bližine s slamo kritega sosednjega poslopja,
Vsakomur tedaj priporočam imenovano zavarovalnico, ki je še najcenejša in pri požarih najkulantnejša.
MIKLAVEC JOSIP Gradišče št. 19.
MAIvI OGlvAž^I
VELIKA ZALOKA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse Kraje Ro ugodnih cenah. Tvrdka Oastone Dolinar, Trst-Via ligo Polonin 6.
PEČENKO FERDINAND - TRST, Scala Relvedere 1, priporoča svojo staroznano iganjarijo. ima na razpolago najboljše likerje in vina.
UGODNO se proda čevljarski šivalni struj «Singer», malo rabljen. — Franc Bizjak -— Postojna 127.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M■■■■■»
j Izšel je VEDEŽ [
R	za leto ltŽDt>	R
R	cena	Lir	3.60	R
S Pismena naročila se izvršujejo ji ; \ le proti predplačilu Lir 4.20 R;
■ Dobiva se v knjigarni	R
o '1	8	'I' O K A
i-j	Trst, Via Milano it. 37	R
in pri vseh podeželskih trgovcih, j
■ ■
■BUBaBia MManaastMoi ■■■■■■■daau
a
Gostilna
„ALLE CORRIERE
vla Konaagna (zraven Kavarne ./ebrls")
Domača kuhinja in domača vina -Najboljša postrežba - Zbirališče ljudi ‘ežele in postajališče korijer na kraje - Priporočata se vdana
ŠTRANCAR in PERIC.
z dežele vse
mamiawmnwmuwan S	po
HCevijarnica
ndlllrnvTin
CESSIN
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo
via Oaprin 5 pri Sv. Jakobu — Trst |
Mihec: Ti Jaka pa Imaš zmerom elegantne čevlje. Kje neki jemlješ denar?
Jakec: Jaz kupujem pri Forcessinu, pa še manj potrošim in sem bolje obut ko ti.
Mihec: Grem pa še jaz videt za en par k Forcessinu.
Jakec: Le pojdi, boš videl kako boš zadovoljen.
Kačji otok.
V Prednji Indiji leži ob izlivu reke Godavazi mal otoček Kotapalli, ki dozdaj ni bil obljuden. Pred 'kratkim se je poverila inženirju de Wetu naloga, da bi otok obdelal. De \Vet si je preskrbel motorne pluge. Kdo bi mogel popisati strašno presenečenje delavcev, ko so opazili, da so plugi v kratkem času prerezali nič manj kakor 26 kač. Indijci se boje kač bolj kot tigra. Delavci so vztrajali na otoku v največji smrtni nevarnosti tri mesece. Vsak dan so se pojavljale nove kače. Na dan so jih pobili po več sto. Zbirali so jih v koših in jih metali ujedam. Nihče si ni mogl razložiti, odkod te neštevilne kače, dokler ni deževni čas razrešil uganke. Močni tokovi narastlc reke odplavljajo iz notranjosti dežele tiso*če kač in jih naplavljajo na ta otok, ker leži ob ustju. Med kačami je bil tudi 7 metrov dolg piton, čegar domovina se nahaja 300 km od izliva. Nenavadno dolga pot v divjih valovih ga je tako zmučila, da so ga delavci z lahkoto ubili. Reka naplavlja vsak dan stotine kač. Zato so vsi napori za iztrebljenje teh strašnih živali brezuspešni. Ilivanje na tem kačjem otoku je nemogoče in sc Indijci na njem tudi niso naselili. Razumljivo je, da se tudi De \Vetu ni posrečilo izvršiti naloge na tem strašnem otOk.u. Zapustil ga je z delavci, ki so še ostali živi.
Kaj občuti živ pokopan.
Učenjaka Morcheata iz Čikaga je v gorah pri znanstvenem izkopavanju zasula plast zemlje. Ker je prišla nagla pomoč, je bil živ rešen. Seveda je trajalo dolgo, predno je prišel popolnoma k sebi. Dogodek je kasneje sam popisal: Ko se je začela zibati zemlja pod njegovimi nogami in ko je padel s silovito brzino v globino, se mu je stemnilo pred očmi in v prvem trcnotku je imel občutek;, kakor da je prišla v njegova pljuča velikanska množina zraka. Kupi zemlje so pritiskali na truplo, tako da v par trenotkih ni mogel ganiti niti enega dela telesa. Strahovito breme je rinilo v telo gumbe od obleke, uro in verižico, in vse kar je imel na sebi, je našlo v najkrajšem času krvav odtis. Nastopile so neznosne bolečine, kot da bi ga žgalo goreče železo. Slamnik se je spremenil v železno čelado in vedno pritiskal na glavo. Najhujše bolečine pa je čutil v prsih. Ni trajalo dolgo in že je izgubil vsak občutek, a možnost mišljenja je ostala nepoškodovana. Učenjak ni bil ne v strahu niti pobit, obdajala ga je le misel, kako držati odprta usta, da vzdrži dihanje. Na čuden način so mu prišli v spomin dogodki iz prve mladosti. Dihati je zmogel le, ker se je med zemljo nahajalo tudi kamenje, ki je dopustilo par majhnih raz-poklin. Toda vedno bolj je silil pesek v usta in nos in bližal se je konec. Prsa niso imela več odporne moči. Utripi žil so se silno pomnožili in kar naenkrat je izgubil zavest. Zdelo se mu je, da ga tolčejo po glavi. Dejansko je to bila lopata, s katero so kopali nad njim. Najprvo so mu oprostili glavo, da bi prišel do dihanja. Bolje pa bi bilo, da se odstrani breme od telesa, da ne pritiska kri tako v glavo. (Kakor hitro je bil oproščen, je videl in razumel vse, le ganiti se ni mogel. Zdravniška pomoč mu je kmalu vrnila zdravje in zavest in šele tedaj je vedel popolnoma dobro, da je rešen, najsi sta bili tudi nogi polomljeni.
in opravi mašo. Na koru svirajo orgle. Ko se duhovnik obrne, da blagoslovi ljudstvo, prenehajo orgle igrati. Po maši se vračajo menihi in duhovnik z ministranti v zakristijo. Pred cerkvijo se pojavi maršal Pilsudski in pred njim de-filira poljska armada, pešci, konjenica in topništvo z zastavami. Pilsudski pred vsako zastavo salutira. Poleg tega svira še vojaška godba. Končno vse to izgine in ostane samo cerkev s stolpom, na katerem tiho tiktaka ura... Ta čudežna ura je delo 60 letnega samouka Sobolevske-ga. Sobolevski je delal to uro polnih 30 let.
Najstarej&i časopis na svetu.
Na JCitajskem je začel izhajati časnik že 400 let pred Kristusom. Izdajal ga jc neki Sukung, ki je iznašel ulivanje črk iz svinca in srebra. Tiskal ga je na
DROBIŽ.
6
listov iz rmene svile. Ta časnik je skozi stoletja izhajal in užival veliko prostost pisanja. Le tam okoli 1. 1200. po Kr. je neki urednik vztrajno zagovarjal misel, naj se navežejo stikS z Evropo. Vlada ga je dolgo svarila, slednjič pa mu je glavo odsekala. List je pa ostal in je l. 1800. postal dnevnik («Peking-bao»). Prenehal je izhajati 1. 1925. vsled notranjih zmešnjav na Kitajskem.
Krompirja pa že ne.
^vrompir je brez dvoma najbolj razširjeno hranilno sredstvo; imamo pa države, kjer krompirja ne le da ni, ampak ga domači prebivalci tudi ne marajo. Taka srečna in čudovita dežela je Albanija. V Albaniji so že večkrat poskusili, da bi tudi tja presadili krompir. Toda vsi ti poskusi so propadli, ker so se Albanci upirali, krompir saditi ali jesti.
Odkod je nogomet.
Iznajdba nogometa ali žogobrca se pripisuje Angležem. Pa so to reč Kitajci poznali že v davnih časih in je gotovo prišla od tam v Evropo.
Ciganstvo in ciganija.
V avstrijskem Gradišču (Burgenland) biva okoli 5000 ciganov. V 37 občinah so jim zgradili posebna ciganska sela, kjer naj bi stalno živeli, pa ločeni od domačih ljudi. Nekateri cigani so se poprijeli stalnega bivanja, nekateri se pa ne morejo navaditi. Cigani so zelo delo-mržni, le ženske neikiaj delajo. Otroke uče beračiti. Vsi kade tobak, tudi ženske, in otroci že od 3 let. Udajajo se ludi alkoholizmu in otročiče nalivajo z žganjem. Tako ciganski rod hira in propada. Navadno ne žive čez 40 let.
Staro gledališče.
V Korintu je neki učenjak odkopal starogrško gledališče, o katerem sodi, da jc bilo zasuto 1. 78. po Kristusu ob nekem potresu. Taka gledališča so biila brez strehe, sedeži pa v krogu stopničasto vedno više. To korintsko gledališče je imelo prostora za 20.000 oseb. V razvalinah so našli mnogo starinskih predmetov, zlasti novcev.
Vojak vselej neustrašen.
Francoski maršal Petain (Peten), ki se je proslavil v svetovni vojni, je tudi veren katolik brez ljudskih ozirov. Ko je bil še polkovni poveljnik ■ dobil od višjih tako-le uradno pisn . «Gospod polkovnik! Doznalo se je, v * več oficirjev vašega regimenta hodi k maši v uniformi. To ravnanje proti službenim predpisom je nedopustno. Blagovolite nam javiti imena teh oficirjev!«
Polkovnik Petain je odgovoril predstojniku pismeno:	«Gospod general!
Zares nekateri oficiji mojega regimenta zahajajo k maši v uniformi. Med temi je tudi polkovnik. Pa ker on stoji bolj spred, ne ve za imena tistih, ki stoje za njim«.
Kdo bo dobil dekle.
V Sudanu (v Afriki) je čudna razvada, j
Pred kratkim se je v Sudanu v neki vasi v bližini jKartuma zopet pripetil tak slučaj. Dva mladeniča sta imela rada isto deklico in sta se sprla vpričo nje. Močnejši je izzival slabejšega na dvoboj in ta se mu je udal. Oba sta se oborožila z biči in sta se začela obdelovati po hrbtu. Okoli njiju se je zbrala velika množica mladega sveta, da bi prisostvovala dvoboju. Deklica, za katero je šlo, pa je sama podžigala tekmeca in ju vzpodbujala z vpitjem. Ta boj je trajal dalje kot je bilo običajno. Močnejši, ki je dvoboj izzval, je končno udaril z vso silo svojega nasprotnika, da je padel v nezavest in v kratkem času izdihnil. Pa tudi zmagovalec se ni dolgo veselil. Policija je zvedela za ta slučaj in mesto na ženitovanje je romal v zapor.
Globoka jama.
V bližini Vrha pri Kanalu, kakih 600 m nad morjem, so raziskali veliko jamo, ki sega 518 m na globoko. Ta jama je globočja nego jama pri Črnem vrhu; presega jo za 38 m; proti trebenski jami je za 189 m globočja. V jami so navzlic letošnji hudi suši našli tekočo vodo, ki se zbira z Banjške planote. V jami je tudi kakih 150 m dolgo Jezerce.
Štirje nti ubogi**.
Vsi štirje so Amerikanci. Stari Rockefeller ima 200 milijonov funtov premoženja (po našem denarju 18 milijard lir). Andrej Carnegie, ki je najbolj radodaren med njimi, premore še vedno 7 do 8 milijard lir. Znani Ford ima llllllllllUflllllllinilIlllllUllUlllllllllinilllll!IIIIIUIllllll!!I!llUI!ll!ll!il!ill!ll!ll!llllllII!lllll!ril1lllll]
okoli 6 milijard. Zadnji v kvartetu je finačni minister Združenih držav, Mellon, ki ima čez 5 milijard. Za temi štirimi se šele zvrste drugi ubožci tega sveta.
primi, bratec, kupico.
V Italiji imamo 163.000 vinskih točilnic in 71.000 žganjarskih. Na 1000 ljudi pridejo 4 vinarne in 2 žganjarni. Zajem-ljivo je, da na jugu ne morajo žganja, pač pa na severu: najmanj žganjar n je na Siciliji (4 na 10.000 ljudi), največ pa na Trentinskem (33 na 10.000). Podobno je z vinskimi točilnicami: v Apuliji in na Siciliji jih je 20 na 10.000 ljudi, v Liguriji pa 67. — Ta statistika je narejena po stanju 15. oktobra 1927.
Ministrske pla&e.
Francoskim ministrom so bile nedavno tega zvišane letne plače od 60 na 180 tisoč frankov.
Vsak dan
dospevajo nove partije
Jll’ Economio Famigliare"
v TRSTU
na trgu Ponterosso št. 5.
Fuštanj	od	L	1.90	n.
» za srajce	»	3.50	»
»	5.50	»
»	7.50	»
»	2.50	»
»	2.90	»
» 12.-— »
» 10.50 »
» 2.20 »
»	4.90	»
»	1.95	»
» 2.90 »
za srajce » na dva lica Zamet (baržun)
J a tv n tenis Higadin
Ulago za površnike Volnena mušla Platno Madonna » za rjuhe Bombaževina rjava Jajčna koši ca (pelle ovo)
mm
Bombažne nogavice; konci (nit); volna; maje za otroke, ženske, moške; brisače; žepne rutice itd. v največji izberi.
Čisto nizke cene.
Trgovino lahko obiščete, ne da bi morali gotovo kaj kupiti.
!lllll(ll!lin!lllllllllll!llllllll!ll!lllll!lllllllllll!lllll!ll!ll!ll!ll!llllllllllllll!!llllllllll!ll!Rlll!!ll
Nikar ne skušajte sami sebe prepričati, da je Vaša bolezen neozdravljiva /
REMAVTIZEM SKRNINA ŠJATIKA BOLEČINE V KRIŽU ŽIVČNE BOLI
   ZOBOBOL
boste •ozdravili uspešno z
ANTiREUMATIKOM
Po>seh lekarnah po 5 L. steklenica Laboratorio ALGA, Fiume (M.T*)
Če potrebujete obuvala in hočete svoj denar koristno izdati, pojdite v staro in dobro znano
ČEVLJARNO VODOPIVEC
št. 29 via Riborgo — TRST — via Riborgo št. 29
kjer najdete bogato izbero moške, ženske in otroške obutve, preproste in luksuriozne.
PAZITE na ime in številko, jasno zapisano na tabli trgovine. Prevzema tudi poprave in naročila po meri.
M
čudežna ura.
Na neki razstavi v Vilnu na Poljskem je bila rzstavljcna tudi cerkev s stolpom, kjer se nahaja ura. Kaj se dogaja v cerkvi? Najprej se sliši zvonenje k jutranji-	____________
cam. Nato se odprejo glavna vrata, skozi j ko se pripravljajo mladeniči na zakon- ! katera vstopajo verniki. Skozi stranska vrata prihajajo menihi in se ustavljajo pred oltarjem v dveh vrstah. Na oltarju se užgejo sveče, iz zakristije se začuje zvonec, ki javlja, da se je maša pričela.
Pred oltar pride duhovnik z ministranti
ski stan. Če sta dva tekmeca za eno dekle, potem se zedinita na to, da se medsebojno obdelujeta po hrbtu s palico ali z bičem. Kdor dalje zdrži, ta odpelj nevesto domov. Policija je sicer te tekme prepovedala, a iztrebiti jih ne more
rt-|
H 4
haloga moških, oblačil
„ČMIe Grandi Fabbriche“
TRST - Conso Saribaldi 10, Telef. 79-35.;
Paletot in Ragian - Površniki in Trench Coats - Obleke za sprehod in črne obleke - Suknjiči in hlače
za moške mladeniče in dečke.
Vedno zelo bogata izbera po poštenih cenah.
Trgovini je pridružena v I. nadstropju izvrstna
krojaška delavnioa I. reda
za naročila po meri in z jamstvom za popolno delo.
BLAGO ZA OBLEKE IN SUKNO vsake vrste, finese in barve.
:|^*eee
-■.tal.
J
TBIESTE-VIA ARCATA \g
NAJBOLJŠE OBUVALO
za ženske, moške in otroke
v najmodernejših barvah in po najnižji ceni dobite edino
PRI REBCU Trst, Via Carcfucci 36
Velika zaloga mrtvaških predmetov.
Kompletne pogrebne opreme:
I. razreda od 800 lir naprej
II. „	,	200	,
III. „	„	100	.	„
pogrebi otrok od 25 lir naprej.
L SAKSIDA - DOUNBERG 3.
Primarij
Dott. D' OSVSLiJO
GOKIOA
— Specijalist za — očesne bolezni :-b
se je preselil
v ulico Dante lO
Sprejema od 10-12 in od 3-4.
Pepo brez doma.
V Osapski dolini.
Neč na stujte zaraert, de sn trko cajta movčo. Sn biu strašno dovgo marod, me rastopste. Ma zaprou povet, sn biu bolan ta,kU, de sn se sniilu moje Matilde, prmej-vere ara. še an par težav — jen križ sn jemu. Ma za svet Jer ne sn jan, morem jet mus u Mačkole, ke jemajo opasilo. Jen sturu sn taku. Povet morem pej, de nej blo neč šagre, zatu ke so ble nešne volitve za parlament mačkolanslke republike. Cela revolucja je bla u Mačkoieh kr kaže. Prezident stare republike je šo v jezezemstvo. Tiide društvo lipovega čaja je blo raspiiščeno.
Z Mačkol sn šo na Krišpot. Sn fcou, de tam so jemele dva bota šagro jen de jemajo an š tud j o hrvaške vonde blizu. Mahno sn jo v Osp. Po ceste sn vido vse od šuše pobrano, vele drva so bla suha. V Ospe so me povele, de so jemele šagro xa sv. Peter jen de so godli tri dan. Ni-pote z Ospa me je poveu, de jemajo pou-ne zevnike radiča letos. Sn reku, ara nocoj ga bo za an pjatič pr tete. Popo-dan, ke je bla vglih nedela, sn šo na glavni plac. Tam je biu Jože Micko. Jest sn misio, de so časi Marije Terezije, ke sn vido Jožeta, ke se je pustu dat po guzici za eno liro' eno. Same odlične osebe so ga šlatale, žepanje jen profesori z Ospa. štuf sn biu tega, pej sn jo mahno v Gabrco. Tam sn šo u oštarijo. Marika me je vele prnesla bučo vina. Prašala me je, de uodkod sn. Poveu sn, de sn po-tovavne učitel za1 nekatere. Sn jo zaproso, nej me gre punj tobak za nos pej me je za m er la. K sreče je pršo nuotre kovač. Prašo sn kovača, zakaj grejo taku malo h maše u Osp. Poveu me je, da u Osp h maše na more an prave ftHstjan, de so Osapce ničasti, de ščipajo, se smejejo, zasramujejo z baladurja, de ka-pajo s svečami. «Taku je z name, lube muj Pepo», je djau, «de and na grejo, te druje na mormo. Tiide Mačkolci se taku lementajo«.
yKo sn taku sezno, klaj je novga po Osapske doline, sn šou spat. Do punoči sn dobro spau, ma potile so šla zijala se-zi španskih vasi u Trst jen nesn mogo več spat. Sn vsto jen šo z neme. Celo cesto smo krčale jen delle komedje, v Ospe, na Krišpot, pr Voreha, v Žavlah, povsod pej samo de neso ledje spali v mire. Vsako trko se je pokazala kešna glava sez okna jen nas zafiksala.
An druje bot bon pršo pej v Španske vasi, zdej gren v Amerkto vit pej.
Tajništvo in naša pošta.
V. I. Ročinj. Brez potnega lista ni mogoče v Nemčijo, četudi je vizum odpravljen med dvema država, je treba kljub temu imeti potni list; le vizuma od strani («vided!») konzulata druge države ni treba. Ni nam znano, da bi Nemčija rabila «več tisoč delavcev«..
Bračina Mihael, Draga. Pošljite nam bolj natančne podatke. Na koga se glasi prošnja? Imena njegovih staršev, ali so živi.
J. U. Kred. Za šolsko izpričevalo je predpisana taksa 5 lir. Otrok lahko izostane od šolskega pouka edino, ako je za to dan tehten vzrok, kakor bolezen nesreča i. t. d. Ali je zamuda opravičljive, sodi učitelj.
J. Bizjak, Mali otok. V Severno Ameriko (Združene države) sme iz Italije le 3800 ljudi na leto. Prednost imajo žene in otroci že izseljenih. Prošenj je toliko, da je številka 3800 zasedena za 40 let naprej. Niti v bodoče ni dosti upanja, ker sta oba predsedniška kandidata za omejevanje priseljevanja v Ameriko.
Miklavec Joief, Gradišče. Zadeva se je uredila. Zastopnik «Fondiarie» nam je zagotovil, da vam zavarovalnica izplača
vso škodo.
GOSPODARSTVO.
Krnh. v Vidmu. Peki v Vidmu so določili ceno belemu kruhu na 2.25 in 2.30 L za kg.
,,Salonit". Tovarna tega imena, italijanska last v Splitu, je izdelovala eter-nit. Pred kratkim je vse delo ustavila in odslovila delavce.
Uradne oene v Trsta. Podeštat je določil od 6. 10. dalje te najvišje cene: Črni kruh v kosih po 200 gr. 2.— L, v kosih po 500 gr (*/2 kg) 1.90; rženi kruh
I.90; riž 1.60, 1.80; testenine 2.40, 2.50; sveži ovčji sir 9.—; mortadella 1. vrste 14.—; polenovka Hemmerfest 5.30; to-nina 22.—; olje Bari 7.70, navadno 5.30; sladkor 6.60, 6.80; kava Rio navadna 22.20, Santos dobra 25.90; ameriška mast
8.70, domača I 10.30, domača II. 9.40; špeh domači 8.10, ameriški 8.20; sveže maslo 17.20; koruzna moka 1.40; gališki fižol 2.—; grah domači 3.40; ječmen 1.95, 2.25 — Meso: prednji deli I 6.30, II. 5.50, III. 5.—; boljši prednji- deli I. 7.10 II.
7.70, III. 6.40; zadnji deli brez kosti I.
II.50, II. 10.70, III. 8.90; vampi 4.50. — Zmrzlo meso 3.60, 4.80, 5.80, 7.20.
Za železni trnst. Nemški veleindustri-jalec Thyssen je v družbi večjega števila nemških in francoskih tovarišev šel v Ameriko. Baje hoičiejo narediti pogodbo z ameriško železno industrijo za skupno ravnanje.
Cena soli. Od 2. oktobra dalje velja nova cena za sod in sicer: navadna sol 1.50 L, drobljena sol in sol iz Volterre 2.50, rafinirana sol 4.—- L, najfinejša namizna sol 5.— L. Sol za soljenje rib 40 L stot, mleta 50 L. Za soljenje izvoznih sadežev bo sol po 40 L stot. Za pripravljanje sladoleda in penečih vin bo sol po 80 L stot. — V občinah, kjer je monopol, se odpravi užitninska taksa na sol. Tako določa kr. dekret z dne 24. septembra.
Tobak za cigarete «Nazionali» se je podražil od 130 na 140 L pri kg. Nova cena velja od 2. oktobra dalje.
Vinske oene po Istri. — Črno vino: Oprtalj 200-220, Buje 200-220, Buzet 240. Belo vino: Oprtalj 180-200, Buje 190, Buzet 230.
Pogozdovanje Istre. Poljededsko-goz-dovna sekcija deželnega gospodarskega sveta v Poli je na seji pred kratkim! obravnavala tudi pogozdovanje. Predsednik Candussi je poročal, da sc je vsled letošnje suše posušilo 80% mladih sadik. Dežela ima premalo sredstev za uspešno pogozdovanje, potrebna je krepka državna pomoč.
Državni papirji. Borza 9. 10. navaja sledeče cene: 3!/2% renta 71.40, konsolidirani drž. dolg 82.45, beneške obligacije (vojna odškodnina) 74.85.
Cena zlata. Dvajsetkronski zlat ima vrednost 72.50 do 74.50 lir v papirju.
Po čem je lira ?
Dne 10. oktobra si dal ali dobil:
Za 100	dinarjev	33.40	L
» 100	franc, frankov	74.80	»
» 100	švicarskih fr.	368.—	»
» 100	nemških mark	452.50	»
» 100	avstr, šilingov	270.—	»
»	1	dolar	18.90	»
»	1	funt	92.30	»
Loterijske Številke.
6. oktobra 1928.
BARI	41	53	54	66	5
FIRENZE	17	54	82	1	75
MILANO	4	80	77	51	20
NAROLI	26	53	51	83	34
PALERMO	38	59	64	3	74
ROMA	52	1	59	55	28
TORINO	62	2	15	51	8
VENEZIA	37	65	6	27	84
Tipografla Fratelli Mosettig - Trieste.
Čevlji delani samo na roko. Tvrdka znana po vseh podeželskih sejmih.
Pahor je na sejmu:
8. v Podgradu,
10. v Št. Petru n.K.
12. v Sežani
13. v Labinju Istra, 16. v Trnov.-BIstr.
■ooaaaoaooaooDooooooo«
Trgovina narejenih oblek in konfekcij 5 DAVIDE CA VALIERO o
TRST - Corso Garibaldi 5, Tel. 79-32
(prejšnja Barijera)
Bogata izbera oblek, površnikov, (paltotov, nepremočljivih plaščev, jopičev, podloge iz kamelne dlake, trench coats in gabardines za može, mladeniče in otroke. O Blago na mero, domače in tuje proizvodnje. |j -Specialiteta v plavih in črnih oblekah - 0 i Krojačnloa 1* reda. --  Q
GOVORI SE SLOVENSKO	Q
Zmerne cene. — Cene konkurenčne. Q
iooooooooooaoooooooooB
S
/ LAMA TRIESTE \
<$>® O ©$),
\ SARANTITA /
LflMfl „TRIESTE“
z znamko „helebarda“ Kraljica rezil iz finega švedskega jekla
Zaloga v Trstu : Corso Garibaldi št. 19
(bivša Barriera)
Špecijalni noži, britve, škarje, stroji za striženje in britje „Solingen“
Orodje za rokodelce in profe-sijoniste, vse garantirano. Skraino nizke cene.
ZDRAVNIK
iiiiiiiiuiBiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiHiiininiiuiiiiiiiniiniiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiHiin
Naši Molitveniki.
2.50,
3.70,
2.50,
8.50,
1.) aOče naš», 126 strani, cena: L 2.70, 7.—, 8.—, 8.50, 9.—;
2.) «Kam greš», 200 strani, cena: L 4.—, 5.50, 9.—, 11.—;
3.) aAnaelčeka, 192 strani, cena: L 3.50, 4.50, G.—, 6.50, 6.80, 7.50,
9.—, 10.—, 11.—;
4.) vZgodi se tvoja volja», 424 strani, cena: L 6.50, 9.-, 12.-, 14.-, 15.-. 16.-;
5.) i(Zdrava Marija», 200 strani cena: L 5.50, 6.50, 10.-, 14.-, 15.50, 16, 20;
6. «Za Jezusom»■,	256 strani, cena: L 4.—, 6.50, 6.80, 9.—;
7.) vReii dušo», 396 strani velikanske
črke cena: L 7.—, 8.—.
Katoliška knjigarna v Gorici,
Via Carducci 2.
Trgovcem 25°/„popuBt!
llJIlISIlItlltlllltltlllllllillittllllillillJItillillJIJtllJIltllillillillill!!!!1!!1!1!!1!:1!!'!
Dr. FRilN GRUDEN
ordinira v TRSTU
Via S. Lazzaro 23 it n.
(zraven kavarne Roma)
od 10 in pol predp. do 13
V NABREŽINI ord. sarno popoldne od 14 do 18 (na lastnem domu.)
l!ll!llllllllilllll!llllllll!ll!lllllllllll!l!llllllll]!lllllllllllllllllllllll!ll!llll!lll!ll!IIIIIIIIIIIIIIIHII!l'
Jakob Bevc
urar in zlatar
TRST se je preselil
V
Čampo S. Giacomo št. 18.
N A Albert Povh
Via Mazzini št. 46
krone po 1*46 in prodaja zlatenino
jOOOCPPPOlOlOOOOOOOOl
o
o
Najboljše čevlje ima v Trstu v zalogi
SMatija Pahor
=	Tr*t	—	Via	Areata	10	—	Trst
: LASTNA IZDELOVALNICA
0
o