Dr. Simon Šubic: Prodiranje proti severnemu zemskemu tečaju.                          181
Fridtjof Nansen.
jednakih pojavih sodijo meteorologi, da m r a z n i na severnem tečaju najhujši, ampak v Verhojan-s k u. '
„Med vso potjo", tako sporoča Nansen dalje, „je bilo vse moštvo na ladiji izvrstno zdravo. Tudi na kurdeju1), ki se zaradi nepripravne hrane silno rad pritakne popotnikom mrzlih pokrajin, ni zbolel nikdo. Čas nam je potekal prijetno. Vsak mojih tovarišev je storil natančno svojo dolžnost — in to z veseljem — : ne vem, da bi mogel dobiti boljših spremljevalcev za tako potovanje.
Na ladiji smo imeli mlin na veter; ta nam je gonil stroj, ki je delal elektriko; nabrali smo jo v akkumulatorjih ter razsvetljevali ž njo notranje prostore na Frami.
Kakor sem pričakoval, pluli smo proti se-vero-zahodu najhitreje po zimi in pomladi, po letu pa so nam nasproti pihajoči severni vetrovi zadržavali ladijo v njenem teku.
Dne 18. rožnika 1. 1894.5010 dospeli do 81. stopinje in 52 minut severne širine. Od todi pa nam je ledovje spehalo ladijo zopet nekaj proti jugu. In šele dne" 21. vinotoka smo prišli zopet više proti tečaju do 82. stopinje sev. Širine. Na sveti večer smo stali ob 83 stopinji, nekaj dnij pozneje ob 83 stopinji 24'. — Tako blizu tečaja doslej ni stopila nobena noga človeška! 2)
Začetkom prosinca 1. 1895. je tičala Fram zamrznjena v pet sežnjev debelem ledu. In nad debele ledene stene se je nakopalo še toliko ledenih grud, da smo se bali, sedaj in sedaj bo ledovje, pritiskajoče od vseh stranij, ladijo zasulo ali zmelo in potopilo. V taki nevarnosti smo iznosih iz ladije najpotrebnejše stvari in orodje, posebno pa hrano. Vse to smo nakopičili zunaj ladije na varni ledeni ploči, nekaj pa tudi zložili v čolne, ki smo jih že na led potegnili, predno nam je ladija tako globoko zamrznila. To je trpela ladija pod strašanskim stiskanjem, da so kar škripale in stokale stene! A k naši sreči je bila ladija zgrajena tako umetno
l) Kurdej (škorbut) je bolezen, ki nastane najrajši na morju in se kaže v ustih na oteklem in gnijočem mesu okoli zob.
2) Pač Lockvvood 1. 1882, ki je tudi prišel do 830 24'.
in močno, da jo najsilovitejše stiskanje ni moglo zdrobiti, pač pa jo je odkrhnilo od ledenih sten, na katere je bila primrznjena, ter jo počasi vzdignilo kvišku iz ledenega oklepa. In glejte, čisto nepoškodovana je stala sedaj vrh ledu! Ta izkušnja me je prepričala, da ledovje ne more nikdar pokvariti in uničiti moje ladije. — Odsihmal je pominulo nevarno stiskanje, in ledovje nas je tiralo z ladijo hitreje nego poprej proti severu.
Ko sem pozneje po tiru spoznaval, da naša Fram, ki je dospela daleč nad severno stran Franc-Jožefove dežele, ne bo mogla bolj približati se severnemu tečaju, sklenil sem zapustiti ladijo. Jo h an sen je bil pri volji iti z menoj. Boljšega tovariša bi ne bil mogel dobiti, ako bi bil. po svojem volil med moštvom. Vodstvo ekspedicije na Frami pa sem izročil kapitanu Sverdrupu. Toliko zaupanja imam v Sverdrupovo voditeljsko sposobnost in v njegovo zmožnost in Čvrstost v premagovanju vsa-katerih ovir in težav, da me ni strah, da bi ne rešil vsega moštva tudi v tistem najnevarnejšem naključju, ko bi se imela pogubiti ladija Fram.
Dne 3. sušca 1, 1895. smo dospeli še na ladiji do 840 4' severne širine. Z Johansonom pa sva dne 14. sušca zapustila ladijo Fram kakih pet zemljepisnih minut nižje pod vshodno dolžino 1020 27' štetih od zvezdarnice v Green-' wichu.
Moj in Johansenov namen je bil preiskovati okolico dalje tje gori proti severu, približati se kolikor le možno severnemu tečaju, potem pa vrniti se čez Franc-Jožefovo deželo k Spitzbergiji, kjer sva se trdno zanašala, da dobiva kako ladijo, katera naju prepelje   domov.
S seboj sva vodila 28 psov in tri sani. Zase sva bila preskrbljena s hrano za sto dnij, za pse pa le za trideset dnij. Led se je gibal počasi. Dne 22. sušca sva dospela do severne širine 850 io' in dne 29. do 850 30'. Ko bi se ledovje   pod   nogami   ne   bilo gibalo   proti
Ladija Fram.