Poštnina plačana v gotovini.

Posamezna štev. 1 Đin
TEDNIK ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN POLITIKO
IZHA]A VSAKO NEDELjO. — Rokopisi se ne vračajo. Naročnina: znaša letno 36 Din, polletno 18 Din, 7a inozemstvo letno 72 Din.	UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskar-na v Murski Soboti, odgovoren Hahn lzidor. Telefon štev. 76. — Štev. rač. poštne hran. 12.549	Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 25*/« draži) — Pri večkratnem oqlaševanju popust.
X. LBTO	HURSKA SOBOTA, 23. marca 1941.	ŠTEV. 12.
Politični pregled
Domaii dogodki:
Ministrski svet je šzdal ured-bo o ureditvi cen in notranjega prometa, ki vsebuje važno dolo-čilo po katerem je do 1. avgusta prepovedano vsako povišanje cen blaga v notranjem prometu. Ob tej priložnosti je minister za pre-hrano obrazložil časnikarjem o vzroku in pomenu zadnjih uredb, ki so nam jih prinesle sedanje razmere. Minister se obrača na vse državijane in jih poziva, da v svoji delavnosti ne prekoračijo meja, ki se v današnjih razmerah morajo staviti v gospodarskem življenju. Tako v proizvodnji ka-kor tudi v potrošnji moravladati red in disciplina.
Nove uredbe so bile poleg omenjene izdane še sledeče: Ured-ba o celokupni proizvodnji siro-vin in o državnih poslovnih cen-tralah ter uredba o novoustanov-Ijenem ministrstvu za prehrano.
Naša država in Turčija sta bili v zadnjih dneh središči diplo-matskih borb v Evropi. S tem v zvezi so se širile najrazličnejše vesti, ki so se pa slednjič izka-zale kot plod tuje propagande. Glede naše države so bila objav-Ijena službena poročila, ki pravi-jo, da vlada pri urejevanju svo-jih odnošajev z drugimi država-mi brezpogojno vztraja pri nedo-takijivosti državne neodvisnosti in državnega ozemlja. To načelo velja proti vsakomur brez razlike. V tem okviru Jugoslavija sodeluje z vsakomur za ohranitev miru.
Kmetijski minister Dr. Ću-brilović je na seji glavnega od-bora Zveze kmetijskih zbornic poudaril, da je povečanje kmetij-skih pridelkov ena naših prvih nalog. V ta namen je bil tudi pro-račun kmetijskega ministrstva po-večan za 240 milijonov dinarjev za izvedbo načrta. Kmetijske zbor-nice morajo pri tem sodelovati
„Srbi in Siovenci naj bodo ponosni, da so Srbi in Slovenci, kakor smo tudi Hrvatje ponosni, da smo Hrvatje. Doslej smo se še zmerom zbraii v slogi in se bomo tudi v bodoče. Iz treh ko-nopcev spredene vrvi ni mogoče tako hitro pretrgati in mi smo vrv
iz treh konopcev". Iz govora nad-škofa dr. Šarića v Zagrebu.
Po novem zakonu o držav-nem računovodstvu, ki je bil te dni objavljen, bo proračunsko leto odslej trajalo od 1. januarja do 31. decembra.
Blagovno tarifo je železniška uprava povišala za 10%. S tem povišanjem bo najbolj prizadeta naša banovina, ker uvažasurovi-no iz zelo oddaljenih krajev. S tem se bo zmanjšala njena kon-kurenčna moč in posledica tega bo nova podražitev. S prejšnjo povišano tarifo je železniška upra-va dobila 50 milijonov več do-hodkov, z novim povišanjem bo pa skušala dobiti še 150 milijo-nov dinarjev.
Telefonski promet z Moskvo je pristojni minister dovolil vsem mestom v Jugoslaviji in sicer pre-ko Beograda in Budimpešte.
Na merodajnem mestu za-nikajo vse vesti o nekem ultitna-tu, ki ga je baje Nemčija stavila naši državi. Iz Berlina naglašajo, da so te vesti samo plod sovraž-ne propagande, ki zastruplja od-nošaje med državami. Vse te vesti so še posebno neutemeljene v času, ko se vrše med Berlinom in Beogradom prijateljski razgovori.
V teku so pogajanja za skle-nitev trgovske pogodbe med Ju-goslavijo in Madžarsko. Zaenkrat je skienjen le predhodni dogovor.
Banovina Hrvatska bo izdala za 500 milijonov dinarjev blagaj-niških bonov, s katerimi se bo omogočilo finansiranje velikih jav-nih del. Poleg tega namerava v to svrho najeti še 355 milijo-nov din posojila.
Brez carine se v bodoče ne bo moglo več pošiljati v inozem-stvo blago, čigar vrednost bi zna-šala več kot 50 din, zlasti ne olja, mila, sladkorja itd.
Ministrstvo za prehrano bo imelo štiri oddelke in sicer: splošni oddelek, oddelek za pre-hrano, oddelek za preskrbo ter oddelek za nadzorstvo cen. Ti oddelki pa bodo imeli tudi po-sebne odseke. Za načelnika no-vega ministrstva je imenovan do-sedanji pomočnik šefa oddelka za zunanjo trgovino pri Narodni ban-ki dr. Miloš Vučković.
Iz zamejstva:
Veliki letalski napadi, kakor jih ni pomniti v zadnjem času, so se zopet pričeli na zahodu. Na stotine nemških in angleških bomb-nikov je skoraj sleherno noč ru-šilo mesta, tovarne in železnice. Oba nasprotnika sta napadala drug drugega z velikimi silami. Povzro-čena škoda na obeh straneh je izredno velika, veliko pa je tudi število človeških žrtev, ki so se zrušile pod točobomb. Nemciso posebno srdito napadali Liverpool, Glasgow in Hull, Angleži pa Ber-lin, Kiel, Hamburg in Bremen.
V	Afrlki se nadaljuje prodi-ranje Angležev v Abesinijo, kije že skoraj vsa obkoljena in jo na-padajo s treh strani. Zdi se, da je usoda Abesinije zapečatena. Na ostalih afriških bojiščih ni bilo važnejših dogodkov.
V	Aibaniji pa so v zadnjih dneh divjali srditi boji, ker so hoteli Italijani za vsako ceno pre-dreti grško fronto. Napadi so tra-jali štiri dni zaporedno, ne da bi dosegli Italijani kakšen uspeh. Grška poročila govore o silnih italijanskih izgubah. Na albanski fronti se je mudil sam Mussolini, kar je znak, da so tu bili uvodni boji za večji italijanski napad.
Predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike Roosevelt je podpisal od parlamenta in senata izglasovani zakon o neomejniame-riški pomoči napadenim demokra-tičnim državam, predvsem Angliji. S tem zakonom, ki je stopilžev veljavo, je Amerika dejansko že stopila v vojno na strani Anglije.
Amerika je razglasila splošno zaporo vsega evropskega premo-ženja v Evropi. Po vojni bo ame-riška vlada premoženje vrnila, so-vražnim državljancm pa zaplenila.
Sovjeti zbirajo čete na tur-ški meji. Poučeni krogi trdijo, da ima ta ukrep namen ohraniti rav-notežje zaradi nemških čet, ki so zasedle Bolgarijo.
Japonski zunanji minister bo te dni obiskal Berlin in Rim radi razgovorov o skupnem so-delovanju. Med potoma se bo se-stal tudi s Stalinom v Moskvi.
Ko je angleški poslanik po zapustitvi Sofije prispel v Carigrad,
je eksplodiral peklenski stroj, ki je bil skrit v prtljagl njegovega osobja. Pri tem je bilo več oseb mrtvih in ranjenih, dočim je ostal poslanik nepoškodovan. Atenta-torje so baje že prijeli.
Velika Britanija je izgubila od začetka vojne skupno 4,8 milijo-na tonaže brodovja. V to števil-ko so vključene tudi vse izgube zavezniškega in nevtralnega bro-dovja. Dve tretjini teh izgub sta že nadomeščeni. Isto poročilo na-vaja, da so sile osi izgubile tri milijone ton brodovja.
V Zedinjenib državah so bila
oddana naročila za zgradbo 729 vojnih ladij najrazličnejših vrst. Veliko od teh ladij so že začeli graditi. To bo največje brodovje na svetu.
Enodnevnl tečaj za sajenje io oskpbovanje sadnega dreoja
Na banovinski kmetijski šoli v Rakičanu se bo vršil dne 24. marca enodnevni tečaj o sajenju in oskrbovanju sadnega drevja. Tečaj bo dopoldan teoretičen, popoldan pa praktičen. Tečaj je brezplačen in imajo tečajniki na šoli tudi kosilo brezplačno. Zače-tek tečaja ob 8 uri zjutraj.
naših delavcev v Nemčiji
Osebe, ki dobivajo denarne pošiljke od naših delavcev, zapo-slenih v Nemčiji, a so mnenja, da ne dospevajo pravočasno, naj ne pošiljajo svojih reklamacij na dru-žbo Putnik v Beogradu, marveč podružnici Putnika v Berlinu (na-slov: Amtlisches JugosIawisches Reisebfiro Putnik A. G., Berlin NW, Neue Wilchelstrasse 12-14) preko katere se pošiljajo denarni prihranki v Jugoslavijo. Važno pri tem je, da se javi podružnici Put-nika v Berlinu točno ime in pri-imek delavca pošiljalca denarja iz Nemčije, preko katerega po-slodavca je nakazal podružnici Putnika, kdaj in na kateri naslov v Jugoslaviji. Po tem potu bodo reklamanti najhitreje in najuspeš-neje dosegli svoj cilj.


Zbopo^anje poIjBdelsliih delsvceu y MnM Soioti
V nedeljo dopoldne je imelav Prosvetnem domu Zveza polje-deiskih delavcev svoj četrti redni občni zbor. Dvorano Prosvetnega doma so napoinili delegati po-družnic iz vseh krajev SIovensxe Krajine. Ob 11 je predsednik zve-ze g. Horvat začel občni zbor in podal kratko poročilo o zvezinem poslovanju.
Po uvodnih besedah je častni predsednik g. Ktrec nadalje vo-dil občni zbor. G. Kerec je v imenu zveze pozdravil dekana g. Krantza, okrajnega načelnika Dr. Bratino, soboškega župana Hart-nerja, zastopnika Kmečke zveze in bivšega poslanca Spindlerja, zastopnika ZZD Mastinška iz Ma-ribora in druge odlične prijatelje poljedelskega delavstva. Predlagal je nato, naj zveza pošlje pozdrav-ne brzojavke ministrskemu pred-sedniku Cvetkoviču, ministru dr. Kulovcu, ministru dr. Kreku, banu dr. Natlačenu, mlnistru Budisav-ljeviču, bivšemu ministru Snoju in predsedniku Izseljeniškega urada v Beogradu g. Aranickemu.
Podrobno poročilo upravnega odbora je podal podpredsednik zveze, soboški župmk g. Vojko-vič. Omenil je, da Zveza polje-delskih delavcev ni samo organi-zacija poljedelskega delavstva, temveč vseh iz vse Slovenske kra-jine. Jedrnato poročilo, ki je bilo polno pobud in koristnih naukov, je končal z željo, da bi delavci, ki morajo v tujino, nikdar ne po-zabili rodne grude, da bi ostali zvesti in trdni Slovenci in dobri Jugoslovani.
Tajniško poročilo je namesto odsotnega tajnika podal g. Poto-kar. Iz poročila se vidi, da ima zveza 24 samostojnih podružnic, v katerih je včlanjenih 14.595 članov iz vseh delov Prekmurja in tudi iz Medjimurja. Članstvo stalno narašča in ne zaostaja za najmočnejšo delavsko organizacijo v Sloveniji. Lansko Ieto je skle-nila zveza sporazum z ZZD in k njej pristopila. — Blagajniško po-
ročilo je podal g. Kerčmar. Zveza je imela v preteklem letu 102.000 dinarjev dohodkov ter 90.000 di-narjev izdatkov. V blagajni je bilo konec leta še 12.000 dinarjev. — Poročilo nadzornega odbora je podal g. Režonja. Prediagal je tudi razrešnico upravnemu odbo-ru, ki je bila soglasno sprejeta.
V imenu Kmečke zveze je spre-govorii njen zastopnik Spindler. Poudaril je, da je Zveza polje-delskih delavcev najbližja orga-nizacija Kmečki zvezi in da se bo KZ borila ramo ob rami z Zvezo poljedelskih delavcev za svoje pravice. — Zastopnik ZZD Mas-tinšek je prinesel pozdrave od centrale ZZD ter zaželel mnogo uspehov Zvezi poljedelskih de-lavcev, zlasti pa je poudaril željo, da bi tudi poljedelski delavci sko-raj uživali vso socialno zaščito, ikakor jo imajo delavci drugih strok.
Spregovoril je še okrajni načel-nik dr. Bratina, ki je poudarjal težavne razmere, ki jih občutijo tudi sezonski poljedelski delavci. Obdelajmo našo bogato zemljo, da bomo čim več pridelali! Tudi za tiste, ki nimajo posestva in zaposlitve, se bo letos našel za-služek. — V imenu soboške ob-čine je spregovoril župan g. Hart-ner, pri slučajnostih pa je šef bor-ze dela v Soboti, g. Kerec, raz-ložil delegatom stvarno stanje o izgledih za bodoče sezonsko de-lo. G. Kerec je zelo priljubljen med sezonskim delavstvom, saj nihče ne pozna duše prekmurske-ga delavstva tako dobro kakor on, ki je sam okusil grenkobo se-zonskega delavstva. Zelo je bila všeč izjava nekega deiegata, ki je odločno zanikal podtikanja, da bi prekmurski delavci podlegali tuje-muvplivu. Rekei je, da so ti delavci zavedni Slovenci in Jugoslovani.
Slednjič je bila sprejeta tudi posebna resolucija in poslana mi-nistrskemu predsedniku Dragiši Cvetkoviču, ministru dr. Kulovcu, ministru dr. Kreku, banu dr. Na-tlačenu, Kmečki zvezi in ZZD.
Tihotapljenie saharina
Tihotapstvo je dobičkanosen, pa tudi zelo nevaren posel, ki je postal marsikomu že prava trast, katere se ne more odreči. Drzni tihotapci pri nas niso doma v ob-mejnih vaseh, ampak prav v sredi med obema srezoma. Poročali smo že, da je bilo iz Lipe Ustreijenih pri tihotapskem poslu že 7 mla-dih fantov, kar pa drugih še ni izučilo. Še vedno se v tem oko-lišu strastno bavijo z nevarnim poslom. Najbolj cvete pač tiho-tapstvo saharina.
One dni so imeli tihotapci iz sredine Prekmurjanenavadno smo-10. V Pertočo so poklicali neki
soboški avto in naložili nanj 150 kg saharina v petih zabojih. Na-ročili so šoferju, naj jih s tovo-rom zapelje v neko drugo vas, najbrž z namenom, da bi se pri-peljali v Soboto čisto z druge strani, kar bi bilo manj sumijivo. V vasi pa so imeli smolo, da se je avto pokvaril in ustavil pred hišo, v kateri je oddelek finanč-ne kontrole. Vseh pet tihotapcev je zbežalo, šoferja pa so z avto-mobilom pustili samegasredi va-si. Takoj je pristopil k njemu neki tamošnji obrtnik in očital šoferju, da vozi najbrž tihotapsko blago, obenem ga je pa povabil, naj za-
pelje avto kar na njegovo dvo-rišče, da ga ne dobijo financarji v roke. Vseh pet zabojev sta nato moža skrila v drvarnico.
Ko je šofer popravi! avto, jim je podjetni domačin ;zročil samo tri zaboje, dva pa si je pridržal, češ da jih izroči samo proti pla-čilu 2000 din. Šofer je odpeljai in spotoma naložil tihotapce na avto ter jih izkrcal s tovorom ne-kje v biižini meje obeh srezov. Tihotapci so potem zbrali 2000 din in „odKupšli" oba zavoja, ki sta takisto romaia v središče Prek-murja, da bi potem pri revnem ljudstvu nadomestila dragi in re-dilni sladkor, tihotapcem pa spra-vila v žep lep dobiček. K sreči pa je posegla vmes oblast in vse udeležence tega saharinskega ma-nipuliranja postavila pred zakon.
Szpred sodišia
Komisiji se je upri. Komi-sija za pregledovanje mesa je vršila svojo dolžnost v občini Slatina Radenci. To pa ni bilo po godu mesarji Strnišču Alojzu, ki se je kotnisiji uprl ter je pri tem žaiil tudi banovinskega zdrav-nika. Radi svojega dejanja se je moral Strnišča zagovarjati pred soboškim okrožnim sodiščem, ki ga je obsodilo na 3 mesece in 15 dni zapora in 120 Din denar-ne kazni.
Uinshi sejem v Ljutumeru
Dne 4. marca t. 1. je Vinarska podružnica v Ljutomeru priredila svoj trinajsti vinski sejem v lepo ozaljšani dvorani g. Zavratnika. K otvoritvi se je zbralo mnogo vinogradnikov, gostov in raznih odličnikov. Predsednik organiza-cije g. Zemljič je pozdravil vse navzoče, posebej še vse odlične goste. Po tem je orisal težki po-ložaj vinarstva. Načelnik kmet. oddelka kr. banske uprave g. ing. Podgornik je pohvalno orisal Iju-bezen tukajšnih-vinogradnikov do goric. Pozival je navzoče, da vztra-jajo in se ne ustrašijo trenutnih težav. Po lepih vzpodbudnih be-sedah je pozdravil v imenu g. bana in otvorii vinski sejem in razstavo s željo, da bo mnogo uspeha. Razstava je bila nepriča-kovano dobro založena Na izbi-ro je bilo 150 vzorcev vseskozi izbornih vin. Kupcev je bilo tudi iz vseh krajev Slovenije, Vino so pokušali, si zaznamovali, vprašali po ceni, a kupili so tokrat malo. Upanje pa je, da bodo kupci še rabili in iskali ftašo vino, da se bo cena vinu ustalila in bodoše kupci in razstavljalci prišli na svoj račun.
eH33SHi HŽHO MBBSHfl SOBOTfl
fREDVAJA
v petek, dne 21. III. 1941 ob 20 30 uri v soboto, dne 22. III. 1941 ob 17'30 uri in ob 20 30 uri t nedeijo, dne 23 III. 1941 (zniiane cene) Veseii tilm	ob ll-15 uri
„ffiojo ženo se poroči"
Kabos Gyula Javor Pal Agai 8ren
Po veseli igri: „Maga lesz a ferjem!" .... Zadrega nad zadrego .... fantastični za-pletijaji v zakonu, ki ni zakon......
V nedeljo, dne 23. III. v ponedeijek, dne 24. III.
1941 ob 15 15 uri ob 17-30 uri in ob 20-30 uri 1941 ob 17 30 uri in ob 20 30 uri (znisane cene) ob 11 15 uri
v torek, dne 25. III. 1941 Kriminalna zgodba
Dr. X. X.
Kirsten Heiberg Gustav Frohljch
Dežela, kjer je prepoved alkoholnih pijać je pravi eldorado za tihotapce . . .
v torek, dne 25. III. 1941 ob 20*30 uri ob 17 30 url
VELEFILM	in ob 2030 uri
Sanie o svobodi"
»t
J. B. Barault
Dolly Mollinger
Sedem miadeničev neprestano hrepeni po svobodi, ki je doma ie v planinah, v većnem ledu in snegu, daleč od ljudeh . . .
Oodatki: „Ufa" ali ,,Fox-ov" tednikt ,,Mlky & Silty" In kulturni lilm.
domace vesti
—	Velikonočne počitnice
bodo letos po odloku prosvetne-ga ministra dr. Kreka trajale od 10. do 22. aprila zaključno.
—	Iz prosvetne službe. G. Franc in Frančiška Gumilar sta premeščena iz Lipovec v Štrigo-vo. Iz Davja pri Mostarju pa sta premeščena na šolo v Črensovce Jožef m Angela Serajnik.
—	Diplomirala sta na pravni fakulteti ljubljanske univerze Ignac Kranjec iz Vel. Polane in Joško Cigan iz Črensovcev. Čestitamo I
—	V Martinišču so montirali novo črpalko na električni pogon, ki ima kapaciteto 1000 litrov v minuti. Črpalko je oskrbelo insta-lacijsko podjetje Edvard Dittrich in je to največja črpalka v naši občini.
—	Gradbena sezona je z
lepimi spomladanskimi dnevi spet oživela in nekatere hiše, ki jih je zima prehitela pred dograditvijo, bodo kmalu dobile streho. Pred-vsem je to novo šoteko poslopje in hiša g. Bajleca. Žeiezničarska stanovanjska hiša bo kmalu ure-jena tudi v notranjosti instranke komaj čakajo, kdaj se bodo lahko vselile vanjo. saj je stanovanjska kriza v Soboti še vedno občutna.
—	Prva konferenčna doba v drugem polietju je bila zaklju-čena ta petek in učenci so dobili opomine, pridni nič, drugi pa po enega ali več, kakor je bii pač kdo priden. Roditeljski sestanek bo enkrat pred Vei. nočjo.
—	Duhovne vaje so opravili v pondeljek in torek kat. učenci naše gimnazije. Vodii jih je g. Lovrenčič iz Martinišča.
8. iuniia 1941 VELIS9 Mllil T0HB0L9 Sokolskega druitva M. Sobota
— Zahvala, UpraviteSjstvo državne ijudske šole v Murski Soboti se zahvaljuje uradništvu tovarne g. Benka za poklonitev zneska din 200 za šol kuhinjo. Znesek je bil nabran namesto venca umriega učenca osnovne šole Teodora Hirschl. Ker je bi!a to prva poklonitev naši šolski kuhinji, je tuds zahvala tem bolj iskrena.
— Podružnica „Kola jugo-slovanskih sester" v Murski Soboti bo imela svoj 18. redni občni zbor dne 26. t. m. ob 8 uri zvečer v državni ljudski šoli. V slučaju neskSepčnosti se vrši pol ure kasneje ob vsaki ude-ležbi. — Odbor.
HIIJS JOSIP« autotaksa
v MURSKI SOB8TI
ima telefonsko številko 96,
— Jože Skuk — petdeset-šetnik. Pred dnevi se je srečal z Abrahamom šef soboške kuril-nice g. jQŽe~Skuk. Jubilant, ki je splošno cenjen, spada med naj-agšlnejše soboške nacionalne in sokoiske delavce. Poleg vestnega poklicnega dela že dokaj časa sem budno upravlja gospodarske posle murskosoboškega sokol-skega društva Za svoje nacional-no delo je bil odlikovan s kolajno za državljanske zasluge. Tihemu in neumornemu jubilantu kličemu tudi mi: še na mnogo leta!

Ne odlašajtel
Zamenjajte Vaše staro kolo za novo znamke: „MIELE", „PRESTO", „TORPEDO" in dr. =========== VSE DELE ZA KOLESA,
MOTORIE „ARDIE", llVALNE STROIE „KOHLER", „MATADOR", RADIO APARATE „TEFAG" novi in rabljeni, IORAČKE VSEH VRST, KOVČEGE, TORBICE in DENARNICE
nudi nojcenBjšB
FINK LEOPOLDINA ffl. Sobota, flletisandFOva Z3.
—	Smrt. Po krajšem boleha-nju je prejšnji teden preminul g. Mitkovič Ludvik, godbenik v So-boti. Pokojni je bil splošno znan pri nas, zato ga je tudi sprem-Ijalo na zadnji poti veliko število pogrebcev. Godba Baranja mu je doma in na grobu še enkrat za-igrala v slovo pretresujoče žalo-stinke. Njegova nenadna smrt pa je hudo zadela petero malih ne-preskrbljenih otrok, ki zrejo ob strti materi s strahom v bodočnost. N. v m. p. Naše iskrene sožalje!
—	Avtobus na progi Sobota-Dobrovnik-Dolnja Lendava že spet redno vozi. Cesta med Stre-hovci in Filovci se je osušila in je spet uporabna.
—	Strta mladost. V zadnji, prvi lepi pomladni nedelji, se je vila po soboških ulicah dolga vrsta pogrebcev, ki je spremljala k pre-ranemu grobu mladega, komaj desetletnega Tibija Hirschla, sina skladiščnika v tovarni Benko. Po-sebno številno so bili zbrani nje-govi součenci, ki so položili na njegovo krsto lep venec in mu zapeli ob prehitrem slovesu. Po-greba so se udeležili tudi naraš-čajniki Sokola s praporom. Smrt mladega Tibija, ki je zasekala nezaceljivo rano v srcih potrtih staršev, je vzbudila povsod veli-ko sočutje s prizadetimi. Še pred dnevi zdrav in vesel, je nenado-ma moral klecniti pod udarcem neizprosne usode. Mala, neznatna ranica je biia vzrok zastrupitve krvi in ko je prišla zdravniška pomoč, je bilo že prepozno. Živ-ljenje mladega Tibija se je nag-nilo h koncu . . . Težko priza-detim staršem, ki stoje neutolaž-Ijivo ob preranem grobu svojega nadebudnega sina, naše iskreno sožalje. N. v m. p.!
— Kako prideš čez mejo in spet nazaj. „Slovenec" poroča iz Maribora o zanimivem slučaju, ki kaže, kako tihotapijo Ijudi čez mejo in kako nevaren je ta posel. Neka ženska iz Zagreba, Barbara, ima v Grazu moža, ki je lani tja prišel ilegalno in ker je dobil delo, ga niso poslali na-zaj. Njena prijateljica iz Prekmur-ja ji je obljubila, da ji bo poma-ga!a. Obe sta se pripeljali do Dolnje Lendave, kjer je čakala že neka druga ženska in odpe-Ijala Barbaro v 10 km oddaljeno vas. Tam je morala čakati dva dni in se skrivati pred Ijudmi, zvečer pa sta prišla dva fantain jo na kolesu odpeljala v Soboto. Vsak jo je vozil nekaj časa. V Soboti je morala v neki gostilni počakati, da je prišel avto, v ka-terem so bili trije moški, ki so tudi hoteli na nezakonit način priti onstran meje. Z njimi sta se od-peljala tudi dva vodnika. Ženska jima je morala plačati 500 din, moški pa so dali samo po 350. Avto jih je zapeljal do neke ob-mejne vasi, kjer so vsi izstopili in nadaljevali pot po vodi in blatu. Hodili so od 11 zvečer pa do pol tretje ure zjutraj. Strašno iz-mučeni so prišli do neke hiše on-kraj meje, kjer so jih ljubeznivo sprejeli. Videti je bilo, da se vodnika dobro poznata z njimi. Ko so se okrepčali, sta vodnika šla spet nazaj, ostali pa posvoji poti po Nemčiji. Takoj zjutraj so jih že prijeli obmejni organi in vrnili mOške nazaj v Jugoslavijo, žensko pa so pripeljaii na ob-mejni komisarijat v Maribor. Za-stonj se je mučila in zapravila tisočak, zraven pa si je prislužila še kazen. Kljub temu pa se je njen prehod čez mejo še srečno
končal. Par dni pred njo je tudi Vid Škoda hotel prekoračiti mejo, pa je dobil strel v nogo in še vedno leži v soboški bolnici.
—	Pododbor Udruženja re-zervnih oficirjev in bojevnikov Kraljevine Jugoslavije v Murski Soboti ima svcj prvi redni občni zbor v nedeljo dne 30. marca 1941 ob po! 11 uri v uč:inici trgovske šole v Murski Soboti. V kratki dobi od ustanovnega zbora, ki se je vršil 14. VII. 1940., je ta najmlajši Pododbor vse-državne organizacije naših rezervnih ofi-cirjev pokazal veiiko delavnost. Združil je predvsem v svoji orga-nizaciji skoro vse rezervne ofi-cirje iz Murske Sobote in okolice. Vsak mesec je prirejal tekom le-tošnje zime tudi članske sestanke s predavanji članov oz. aktivnih oficirjev. Na zboru bo uprava podala poročilo dosedanjega dela ter stavila predloge za bodoče delovanje, vsled česar upa, da se bodo občnega zbora udeležili vsi člani ter tudi vsi še ne orga-nizirani rezervni oficirji iz celega Prekmurja.
—	Vse imetje mu je zgorelo. Posestnik Štefan Buzeti v Bakov-cih v Prekmurju je imel skromno leseno hišo, ob kateri je bilo go-spodarsko poslopje s svinjakom. Ko je žena vprav molzla kravo v hlevu, so sosedje zagnali krik, da ji gori hiša. Res je plamen prodrl streho in kmalu objel celo leseno poslopje. Sosedje so bili v velikem strahu, da se bo ogenj razširil proti sredini vasi, kjer so lesene in s slamo krite hiše zgra-jene tesno druga poleg druge. K
CEHTHfl L HiHO, DITTBIEH
iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimHitiiiiiiiiniiiiiitiiii
PREDVAJA: v soboio, 22. marca ob uri zvečer vnedeljo,23. marca obi/24, 6. in >/29 uri v ponedeljek, 24. marca ob'/^S un zvečer VELEFILM
a » m wlw a h h kh s® m ^^
DIVJI CVET
(GYIMESI VADVIRAG)
Znamenita ljudska igra Geszy-a Istvan-a, ki je tudi na naših odrih žeia velik uspeh . . . V gl. vl.: Tolnay Klarl, Oivedi Zsdka, Gregus Zoitan, Maly Gero, Timar lossef in Gozon Gyula.
Dodatek: NajnovejSi FOXOV in GOU* MONT BRITISH 2urnal.
Vsako nedeljo od 11 uri 15 min. L3UDSRI PHEDSTBM. Znižane cene!
Pride: ,,Mo]a hčBFha tega ne dela"
Geraldine Katt, Ralf A. Roberts
Pri nakupu 12 vstopnic (blok)
— cena za deset vstopnic. — ..................................... .............. ..........
SOKOL
Odigralo se je 5 kolo našega šahovskega turnsrja. Rezultati so naslednji: Ćisar Ludvik je pre-magal Gjergjeka Ludvika zaradi napake G. v otvoritvi. Koren je v lepi igri premagal Šumenjaka, Heiser pa Vebleta. Gabrijelčič je izgubil proti Kerčmarju E.
Stanje je torej naslednje: Čisar 4 točke, Kerčmar 3^ točke, Ko-ren 3^ točke, Gjergjek 3' točke, Heiser 3 točke, Šumenjak 2 točki in Intihar eno točko. D.Z.N.
PRODAM skoraj popolnoma
NOVO OPREHO za trgovino s Specerijo
po nizki ceni. TOPLAK IVAN, trgov. Dolnja Lendava.
RADIOAPARATI
z dvoletnim jamstvom
Kolesa DIAHANT
in ostale znamke
ŠIVALNI STROJI
od Din 2.500 —
najcenejše
PISALNI SIROJI URANIA
pri
NEMEC JANEZ, M. Sobota.
Strokovno polnenje akumulatorjev.
sreči pa je veter vlekel v*na-sprotni smeri in se je ogenj pre-seli'l samo na gospodarsko po-slopje, iz katerega so komaj re-šili živino. Domači gasilci so bili takoj na mestu, vendar pa niso mogli več rešiti žita iz shrambe, ki je pogorela do tal. Zgorela je tudi vsa krma za živino in oprava v hiši. Posestnik Buzeti je v eni uri izgubil vse svoje imetje. Do-gnano je bilo, da je požar nastal zaradi slabega lesenega dimnika, iz katerega je šinila iskra viese-no podstrešje. V peči je gorel velik ogenj, ker so domači sušili koruzo.
ŠAH
Da se malo vživite v šahovski svet in njegove globine, vam pri-občujemo problem, ki ga je se-stavil eden izmed naših mladih domačinov. Pri problemu si bo-ste precej časa zaman belili gla-ve, toda končno se vam bo le posvetilo in čudili se bostelepe-mu mehanizmu nasiednjega tri-poteznika.
BELI: Kc8, Le3, Sg3, kmeta d7 in h4 (5 figur.)
ĆRNI: Kg7, Tg8, Lh8, Sg6, Se8, kmetje h5, h7, f6 (8 figur). mat v treh potezah!
»
Lutkev oder
Sok. društva v Murski Soboti bo ponovil igro M. Sumenjaka „Ća-robna igla". Igra, ki je obkrstni predstadi doživela velik uspeh in navdušila miadino, bo zabavala tudi Vas. Ponovitev se bo vršiia dne 23. t. m. ob 3. uri popol-dne. Vsi vljudno vabljeni!
SPORT
Zanimiva pokalna tekma
V nedeljo, dne 23. t. m. bomo videli prvo nogometno tekmo v letošnji sezoni v Murski Soboti. Srečala se bosta v pokalnitekmi stara rivala Mura in Lendava. Kljub temu, da je Mura v zad-njih letih mnogo napredovala in po znanju prekaša svojega nedelj-skega nasprotnika, obeta biti ta tekma prav zanimiva in napeta. Ne smemo pozabiti, da je Mura šele na začetku rednega in siste-matičnega treninga in da ob takih prilikah presenečenja niso izklju-čena. Lendava se bo v nedeljo prav gotovo zelo potrudila, da popravi svoj zadnji katastrofaini poraz.
Zanimiva tekma se bo začeia ob 15 uri.
Subjuniorji Mure!
SK Mura bo letos posvetila posebno pažnjo svojemu narašča-ju. Zato poztva Murina nogomet-na sekcija mladino od 10—15 leta, ki se misli baviti z nogo-metom, naj se javi pri trenerju Murinega subjuniorskega moštva g. Čagranu Štefanu, ki bo dal potrebna pojasnila in objavil čas rednih treningov.
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TRGOVCEV
V MURSKI SOBOTI
Glavna skupščina združenja
trgovcev v Murski Soboti
bo, kakor smo to že objavili, v ponedeljek, dne 31. marca t. 1. ob pol deseti uri predpoldne v „Grajskem kinu" v Murski Soboti. Opozarjamo vse člane, da se te skupščine udeleže. Kdor se skup-ščine ne bi mogel udeležiti, naj to pismeno sporoči združenju, da ne bo kasneje pritožb.
Samostojne predloge
za skupščino smejo prediožiti člani, ki so svoje članske obvez-nosti do konca 1940. letaporav-nali in člani, ki so z letošnjim letom pridobiii članstvo.
O uvedb! obveznega socijal-nega zavarovanja trgovstva
se bo razpravljaio na skupščini združenja, zato si naj člani pre-čitajo članek v „Trgovskem listu" štev. 31 z dne 14. marca t. 1.
Z ozirom na objavo uredbe o razširitvi kontroliranega blaga
je s to odločbo razširjena dolž-nost vodstva kontroinih knjig za mnoge nove predmete. Člani, ki doslej sploh niso vodili kontrolnih knjig, naj pregledajo predmetno uredbo, ki smo jo objavili v pred-zadnji številki „Murske krajine".
Bruttozaslužki ali maksimalne cene za prodajo v trgovini na drobno za predmete, ki so prvič prišli pod kontrolo cen z dne 20. februarja 1941, še niso določeni. Pač pa so „Službene novine" z dne 1. marca 1941 objavile od-lok urada za kontroio cen, da se tudi cene v trgovini na drobno, ki so bile v veljavi 20. februarja 1941, za kontrolirane predmete ne smejo v nobenem primeru zvišati.
irje za slike _Post. vložfie _
dobite najceneje pri	--
Neme c J.f M Sobota. l|||
Nalezljiva ohromelost svinj
Miaistrstvo poljedelstva je na osno-vi čl. 2 odst. 2 in 21. 113 zakona o odvračanju In zatiranju živalskih kuž-nih bolezni z dne 14. junija 1928 iz-dalo odredbo o postopanju, da se zatre iirjenje .nalezljive obromelosti svinj", ki se je pojavila v dravski ba-novini. Ta odredba se nahaja v Služ-benih novinab od 15. februarja 1941 št. 36/XVIII in je stopila istega dne tudi v veljavo.
(Ta bolezen se mora na podlagi prej omenjene odredbe javiti oblastem ka-kor na primer: slinavka in parkljevka, steklina, svinjska kuga itd. Vsakdo, kdor se po tem ne ravna, se bode kaznoval v smislu zakona o odvrača-nju in zatiranju živalskih kužnib bo-lezni.
Imenovana svinjska bolezen prej v tukajinjih krajib ie ni obstojaia in se ni v Prekmurju nikjer ppjavila. V zad-njih tednlh se je pa pojavila tudi tu-kaj in je napravila mnogo ikode. Bo-iezen je večinoma neozdravljiva in tu-di ni dosedaj nobenih zanesljivih sred* stev, da se prepreči obolenje zdravih praiičev. Zato je potrebno, da se vsa-ko sumljivo obolenje svinj javi ob-lasti, da bode isto izdalo odredbe, da se bolezen ne bode ilrila.
Znaki bolezni so sledeči: svinja preneha z žrenjem, hodi napeto, potem ohromi na eno ali dve nogi, kasneje navadno na obefizadnji nogi in sedi ter se le s težavo malo vzdigne. Po-tem popolnoma ohromi in v 6—8 dneh navadno pogine. Pogied je bis-ter, vročine navadno ni. Klanje teh svinj brez predhodnega dovoljenja ob-lasti je strogo prepovedano, ker se tudi z mesom ts nevarna bolezen raz-naša. Kadar odredi država prisilno klanje, se pripozna lastniku živali (za-klanih) primerna odškodnina, ako je bolezen pravočasno prijavil in potto-pal po zakonu. Raznaša se pa tudi z
Hale!	Halo!
Štednja je vedno umestna a najbolj danes, zato zamenjajte Vaš stari aparat, kateri Vam porabi preveč toka.
Naš najnovejši baterijski aparat z žarnicami serije D 1.5 V. Vam prihrani 50% na anodi i«i 75% na kurilni bateriji. Polnjenje akumulatorja odpade.
Zahtevaite opis in ponudbo!
Radlo aparatl vsehtnsiboljiih znamft v viliki izbiri VBdno na uiogi.
Hali meseini obroki! tt. ŠTIVAN ERNEST, M. SOBOTA Tei št. 39
gnojem, hrano, pomijami, strojačih, ciganih, nakupovaicih. Zato se svetu-je, da se vsem naštetim osebam do-stop do svinj prepove. V slučaju pa, da obstoji sum, da se je bolezen po-javila, se mora to javiti oblasti, ob-čina mora dostop do dvorca takoj prepovedati in sresko načelstvo bode po svojem veterinarju izdalo vse os-tale potrebne odredbe na licu mesta. Pri tem morajo sodeiovati občine.
Sreski načeinik: Dr. Bratina, s. r.

Zahvala-
Ob bridbi izgubi našega nadvse ljub-ljenega sinčka
TIBIIA
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo gg. senjorju Kovaču in kaplanu Darvašu za spremstvo na zadnji poti, nadalje primariju g. dr. Vrbnjaku in g. dr. Vu-čaku za skrbno zdravljenje, čestitim sestram za skrbno nego v času ko je bll v bolnici, šolskemu upravitelju g. Gabrijelčiču za ganijiv govor, učitelju g. Bračku in šolskemu pevskemu zboru za zapete žalostinke, gospodični Ahčin za obiske in tolažbe, Sokolu za ude-ležbo na pogrebu, vsem spremijeval-cem na zadnji poti, kakor tudi vsem darovalcem vencev in cvetja.
M. Sobota, 17. marca 1941.
ialuieCa druSina Hlrschl.
Prekmurski invalidi v Lendavi
Minulo nedeljo so v Lendavi v hoteiu „Krona" zborovali invalidi in vojne vdove, ki spadajo po novi ln-validski uredbi pod Okrajnl odbor udruž. vojnih invalidov v Lendavi. Zborovanje je vodil g. Pojbič. Ude-ležil se ga je tudi odposlanec Oblast-nega odbora Udruž. vojnlh invalidov g. Zore iz Ljubljane. Na zborovanju se je razviia živahna debata. Posebno so se zanimail za svcje ie nereiene invalidske zadeve in pravice invalidi in vdove iz obmejnih madžarskih va-si. Ko bo k lendavskemu okrajnemu invalid. odboru ie priključen invaiid-skl odbor iz Beltincev, bodo morali blti uradni dnevi še vsakokrat, ko je v Lendavi sejem. To so najpriklad-nejii dnevi za uradovanje na invalid-skem uradu v Lendavi, kajti v petek so itak uradni dnevi na sodniji in davkariji.
m a Iravnik • go*d • riOaa SC » Murski SoboU.
Poizve se v PREKMURSKI BANKI.
CenJ. naročnike
našega lista, ki še niso porav-naii naročnine, ponovno prosimo, da naj to store čim prej, da s tem omogočijo redno izhajanje lista. Naročnina se plača v knjigarni Hahn Izidorja v M. Soboti.
Poplave v lendavskem okraju
Zadnje deževje je v lendav-skem okraju napravilo ogromno škodo, ki se bo poznala celo leto tja do zime. Posebno bomo ob-čutili škodo, ki jo je napravila voda pri letošnji žetvi. Med Le-davo in Ćrncem in še daleč na-okoli, kamor je segala voda, so vse setve uničene. Potok Črnec in Ledava s pritoki sta se razlila od Polane do Petišovcev in do Treh mlinov. Dolnji Lakoš od glavne ceste do črnca in Ledave je bil ves pod vodo. Najboij ža-lostna slika je bila v petek in soboto. Če si stal v Lendavi na Črncovem mostu Tn se zagledal proti Veliki Polani, si videlsamo vodo in tu pa tam kakšen čoln ali zbita domača korita, s kate-rimi so Ijudje lovili drva in druge predmete, ki so plavali po vodi. Ista slika je bila v vinogradu. Takrat si imel pred očmi le ve-likansko morje umazane vode. Vsem tem vasem se bo moralo takoj priskočiti na pomoč, če že ne drugače, naj se jim vsaj od-piše ali zniža davek. Škodaseše ne da preceniti. Gotovo pa je več milijonska. Hvaia Bogu, da se je voda že po treh dneh za-čela stekati nazaj v svoje struge, sicer bi škoda biia še večja. Ljudje so z upanjem pogledali iz svojih koč, ko so videli, da voda odteka. Pa so se bridko zmotili. V nedeljo je začelo spet deževati, voda je spet že drugič prestopila bregove Črnca in Ledave ter se razliia spet na istih mestih. No, na srečo v malo zmanjšanem obsegu.
Velik vzrok teh poplav je iskati v tem, ker nista potoka Črnec in Ledava še na vseh mestih regu-lirana in ne moreta sprejeti tako velike količine vode. Zregulacijo črnca, Ledave in Mure bi za-poslili naše delavstvo. Najpotreb-nejši bi s tem prišli do primer-nega zasiužka. Od tega bi prek-mursko Ijudstvo imelo trojnoko-rist: voda bi mu ne poplavljala polj in travnikov, zaslužilo bi nekaj za vsakdanje življenje in bi ga potem nič tako nujno ne vleklo v tujino.
Za tMomu je o4gevorea Haha tcidor v M. Soboti.
lzdajatelj Haha IzMor v Murski Sohoti.
Uredaik: Nemec Jaaez, odvetaiški pripravnflc v M. SokoC.