V današnji števil • Smrt preži v ringu - str. 4 f • Skakalnica v Planici taka, kot pred 31' - str. 5 f if Ocena po štirih kolih • Če bo vzdržala obramba - str. 6 LIST ZA TELESNO KULTURO Ljubljana - nedelja, 31. marca 1963 - Cena 30 din - Lelo XVH( Izdaja tiskovni svet »Polet. — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Franček Mirtič — Odgovorni urednik Vlado Žlajpah — Tehnični urednik An^tl*! Poniž — Rokopisov ni; vračamo —Tisk tiskarne »Ljifdska pravica« v Ljubljani — Uredništvo: Ljubljana, Cankarjeva 5/111, uprava: Miklošičeva / Letošnja prireditev v Planici je odprla vrsto problemov — med drugim tudi zelo pomembnega: kako graditi, popravljati in vzdrževati skakalnice. Na prvi pogled to morda ni videti kdove ka.ko velik in ne rešljiv problem. Najbrž pa se ne motimo, če mislimo, da jt mnogo takih, ki ne vedo, da je sedaj v Sloveniji kar 110 smv carskih Skakalnic najrazličnejših velikosti. Mnogo od teh jil je v slabem stanju in če se spomnimo turističnih poj-očiZ i-letošnje zime vemo, da smo vsak dan poslušali vesti iz razni: ' zimsko-turističnih krajev: snežne razmere ugodne, vlečnic.' deluje, skakalnica neuporabna ... Zdi se, da je gradnja smučarskih skakalnic kar nekak' zamrla po smrti inž. Bloudka. Res je, da je pustil bogat: zapuščino izdelanih in na pol izdelanih načrtov, vendar o vsem tem ni ničesar slišati. Planica pa nas je spodbudila, da smo pričeli o tem razmišljati in prišli smo do zanimivih zaključkov. — Da so v Zavodu inž. Stanka Bloudka, v projektivnem. biroju natančno pregledali in proučili zapuščino doslej naj-večje^a strokovnjaka za gradnje smučarskih skakalnic inž. Stanka Bloudka. — Pri Zavodu je na podltigi tega zrasel tudi nov strokov-njak-specialist za smučarske skakalnice inž. Subelj. Njegovo strokovno znanje je tolikšno, da se lahko loti gradnje smučarskih skakalnic najrazličnejših dimenzij. — Seveda, potrebno je izpopolnjevanje in zato je nujen stik s tujimi strokovnjaki za gradnje smučarskih skakalnic. — Nerazumljivo! Pred dnevi so bili na Bledu in Planici ■brani svetovno znani strokovnjaki za smučarske skakalnice. Vam so bili inž. Strauman, inž. Klopfer in drugi. Tam so lila predavanja, filmi . Nihče ni povabil na te strokovne azgovore tudi kakega strokovnjaka iz Zavoda inž. Stanka Sloudka. Zares, kako nenačrtno, kako na lahek način zapravljamo priložnosti! — S skakalnicami so se pričeli ukvarjati tudi nekateri Irugi, npr. inž. Gorišek, vendar o kakem skuvnem delu, o zmenjavi izkušenj, o strokovnem izpopolnjevanju, ni niti go-lora. Prej bi lahko trdili obratno. Večkrat se ne moremo znebiti vtisa, da gre tu in tam tudi za skrivanje nekaterih izsledkov. \ Vredno premisleka, ali ne? VLADO ŽLAJPAH muumnaaiaBa— 31. marca 1963 | SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Točke za favorite Slovan Gorica 3:0 (1:0) Ljubljana, 31. mar. Začetek je pripadal Slovanu. Obe moštvi sta igrali ■ precej po sredini igrišča in že v 10.. minuti je Oplotnik zamudil izredno priložnost za dosego gola. Kljub temu pa je to pomenilo začetek premoči domačih. V 24. minuti. je Virant lepo potegnil po desnem krilu in lepo centrirano žogo je Potočnik zanesljivo usmeril v levi spodnji kot goriških vrat. Goričani pa še niso položili orožja in nekaj minut kasneje je po lepo streljanem kotu z leve strani Mermolja z močnim wolley udarcem ogrozil Mozetiča. Žoga ni zadela cilja in moštvi sta nadaljevali z enakovredno igro, Pred koncem prvega dela pa je zopet prevzel pobudo Slovan in njegovi napadalci so dali goriškemu vratarju Brezavščku polne roke dela. Takoj po začetku drugega dela igre je Slovan ponovno prevzel pobudo v svoje roke. Z dolgimi pašo- • vi je osvajal teren in stalno ogrožal nasprotnikova vrata. Virant, ki je sicer igral na desnem krilu, se je nenadoma znašel na Jevi strani, močno potegnil in z lepim strelom povišal na 2:0. Premoč Slovana je po teip golu še narastla. Brezavšček se je moral večkrat izkazati s prav vratolomnimi akcijami. Goričani so poskušali znižati rezultat s sblo akcijami, vendar' jim to ni uspevalo, Večkrat so zadeli vratnico. Igra je postala mlačna in kakih 300 gledalcev je že začelo negodovati, ko je Kitič, ki je tik pred odmorom zamenjal Vdovča, začel akcijo. Potrato je ujel žogo v kazenskem prostoru gostov in z lepim strelom iz obrata zadel v polno. --3:0. Slovan: Mozetič, Udovč, Vdovč (Kitič), Limo, Nikič, Radovan, Virant, Potočnik, Potrato, Oplotnik, Nikolič. Gorica: Brezavšček, Terpin, Per-tot, Mermolja,, Markič, Križaj, Uršič, Mozetič A., Kuzmin, Faganel, Mozetič E. Sodnik: Tauzes iz Ljubljane. Strelci: Potočnik v 24., Virant v 50. in Potrato v 65. minuti. Oired-Ksrim Kladiva? 2:4 (2:2) Nevaren napad Kladivarja na Isteničeva vrata po-rsBm padla. Gostje so zagospodarili enakovredna, vendar mlačna in' enajsterici še nista pokazali po- kah%rfdjno fgTišel!ZaiČ VjimVTi bilo s° se domači šele V nadalie- ^nega znanja. Zlasti nespretni težko doseči še dva gola. O.-Krim: Istenič — Kržin, Zabu- kovec — Jovanovič, Djukič, Regally — Šemrov, Prezelj, Marjanovič, Pal, Zupančič. Kladivar: Bauman — J^ovačič, Soklič — Kokotec, Vesič, Vodeb — Dvornik, šega, Čretnik, Hribernik, Koven. Strelci: Jovanovič v 22- minuti in Djukič v 34. (11-m) za O.-Krim ter Vodeb v in 67., Čretnik v 39. in so se domači šele v nadaljevanju razživeli. Gostje so v prvih minutah nevarno obletavali vrata Triglava, vendar je vratar Vagaja nekajkrat zelo dobro posredoval. Domači so prišli v vodstvo v 17, min., ko je sred nji napadhlec Bajželj ukanil vratarja gostov. Gostje so imeli Dvornik v 57. minuti za Kladivar. neka3 lepih priložnosti za izena-■- »• • čevanje, vendar jim je to uspe- lo šele 4 minute pred koncem polčasa, ko se je Majdai} vpisal na listo strelcev. 1 V nadaljevanju so domači zaigrali mnogo zrele j e in že v 51. min. je Binkovski dosegel vodstvo 2:1. Kmalu zatem je Goste poslal žogo visoko čez vratarja in že je bilo 3:1. Gostje so bili nato nekaj časa ena- Sodnik Radonjič iz Ljubljane. STRELCI SLOVENSKE NOGOMETNE LIGE 18 golov: Djaferovič (Lj) 13 golov: Mavčec (So) 11 golov: Bajželj (Tr) 10 golov: Hribernik (KI) Sgolov: Devčič (Ce) 7 golov: Frangež, Vagner 2». A«* .O, Majdan “SS uprizorili domači pred zaključkom tekme. V zadnjih petih minutah so napadalci Triglava dosegli dva gola in s tem visoko zmago. V 85. min. je Ugrica sam prodrl pred vrata in dosegel rezultat 4:1, tik pred zaključkom tekme pa je Bajželj dosegel še drugi gol in končni rezultat 5:1. Triglav: Vagaja, Šenk (Brezar L), Norčič, Perkovič, Jerman, Ugrica, Verbič II., Bajželj, Verbič L, Binkovski. Rudar: Devčič, Oblak, Pistotnik, Topčič, Ivečnik, Ret-nak, Kuret, Kujan, Majdan, Zagorc, Cafuta. Sodnik: Kičan iz Ljubljane. Strelci: za Triglav Bajželj 2, Binkovski, Goste, in Ugrica, za Rudar pa Majdan. Celje Svoboda 1:1 (1:0) Celje, 31. marca — Srečanje v Celju se je pred 600 gledalci začuda končalo z neodločenim izidom. Obe blaten 'teren rrf obetal okoli 400 gledalcem. da bodo priče lepe igre. In res'. Že začetek sam je pokazal, da bo to izenačena borba dveh tekmecev za prvenstvene točke. Na prvi gol po ni bilo treba dolgo čakati. Že v prvi minuti je odlični levi krilec Vodeb izkoristil nesporazum v domači obrambi in dosegel vodstvo za svoje mo štvo. Krimovci, katerim se je izredno poznala odsotnost petih standardnih igralcev, nikakor niso mogli urediti svojih vrst., V 22. minuti pa je prišlo nepričakovano do izenačenja. Pred vrati gostov je nastala precejšnja gneča, žogo je nekdo od igralcev kratko odbil na ih-metrsko Črto, prestregel jo je Jovanovič in z lepim strelom zadel spodnji, levi kot. Ta zadetek je dal pojeta domačinom, ki so prevzeli pobudo in dvanajst minut po izenačenju je dfbutantp mladi Prezelj, sam prodrl pred vrata. Tam pa ga je Ve-sič nepravilno zaustavil in dosojeno enajstmetrovko je Djukič zanesljivo realiziral. Komaj kako minuto zatem se je Prezelj ponovno znašel sam pred vratarjem Baumanom in mu streljal naravnost v roke. Namesto po-vi i mja rezultata, pa so Celjani po strel im ju krita zopet izenačili. Preostalih sept minut je minilo v zna men ju obojestranskega nabijanja žoge in rahle premoči Kladivarja. V drugem polčasu, ko je sprva kazalo, da bodo Krimovci pospravili izdatno zmago, pa se je Klaaivarju nasmehnila precejšnja Športna sreča-Danes izredno neprisebni Pal se je dvakrat znašel popolnoma sam pred vrati- gostov. 'Prvič je nespretno streljal vratarju v roke, drugič pa je z razdalje komaj enega metra zgrešil popolnoma prazna vrata. Ko pa so Celjani še enkrat izbili žogo z golčite, je Krimovemu moštvu morala (RV) 6 golov: Sarotar (So), Turšič, Backovič (oba Lj), Kraševec (Tr), Kostič (De) Triglav Rudar (V) 5:1 (1:1) Kranj, 31. marca. Približno 1500 gledalcev si je danes hotelo ogledati prvo srečanje jesenskega prvaka na domačih tleh v drugem delu prvenstva. Kljub dežju je bilo igrišče primerno za igro. Jesenski prvak je tokrat zaigral z zadnjim na lestvici in moramo reči, da so se gostje požrtvovalno borili in bili zlasti v prvem polčasu enakovreden nasprotnik. Se najbolj žilava je bila obramba gostov, ki je večkrat razčistila nevarne položaje. Domači so se razživeli šele v drugem polčasu in dosegli kar štiri gole ter si tako priborili zasluženo zmago. V prvem polčasu je bila igra so bili napadalci, ki so imeli v branilcih sicer veliko oviro, vendar bi lahko izkoristili precej ugodnih priložnosti. Celjani so imeli že v 3. minuti možnost za vodstvo, ko je bil Travner . sam pred vratarjem, vendar je zelo nespretno streljal vratarju v roke. Ze v naslednji minuti so Celjani , prišli do vodstva. Adžie je spretno preigral obrambo gostov in streljal v spodnji desni kot. Po tem golu so domačini še bolj napeli svoje sile, In v 24. min. je Jager zadel vratnico. Gostje iz Ljubljane so se branili požrtvovalno, vendar so kljub velikemu delu pred svojimi vrati imeli tudi nekaj ugodnih priložnosti za Izenačenje rezultata. Sele v drugem delu Igre se jim je posrečilo doseči gol, ki jim je prinesel dragoceno točko Iz Celja. Bilo je v 61. min., ko se je odlični Kneževič iz 18 m oddaljenosti odločil za strel. Žoga je na presenečenje vseh obtičala v desnem zgornjem kotu. V nadaljevanju ‘so Celjani skušali doseči za vsako ceno zmagoviti gol. Uprizorili so pravo ofenzivo na nasprotna vrata. Obramba Svobode je imela dela čez glavo, vendar ga je opravila prav dobro. Celje: Bencik (Perčič), Hohnjec, Perme, Mihelin, Jošt, Letnar, Travner, Florjane, Jager, Marcius (Ar-tviga), Adžič. Svoboda: Jazbinšek, Banjanac, Torkar, Pirc, Loboda L, Loboda II., Mestek (Gruden) Alibegovič, Kneževič, Stermecki, Drmaž. Strelca: v 4. min. Adžič za Celje, v 61. min. Kneževič za Svobodo. Sodnik: Ljujič iz Maribora. Delamaris Sobota 2:1 (1:1) Koper, 31. marca — Na težkem in razmočenem terenu Tomosa v Kopru je domači Delamaris sprejel moštvo Sobote. Domačini imajo s to enajsterico neugodno bilanco srečanj. Sobota je takoj prevzela pobudo v svoje roke in začela ostro napadati vrata Delamarisa. Prvi prodori in prve akcije so vlile gostom še več samozaupanja in v 15. min je Horvat izkoristil spolzek teren in povedel Soboto v vodstvo. Po tem golu so gostje še bolj napadli in domačini so zgostili obrambo. Nekaj minut za tem je Sobota dosegla še en gol iz offsida, toda sodnik je ta gol upravičeno razveljavil. Domačini so se šele sedaj prebudili in začeli m iiini' ll!!!llllllllllllll!ll!ll!!l!!l!lll!lll!IIIII!ll!!!!lll!llllllllll!lllll!illllll!llll!lll!!lll!!!!!llll!!llll!l!!!lll!l!lll!!l!llllll!lll!il!!llllllllll!lllllll!l!lllllll!!I!!l!llll!UII!!lllllll!l! LESTVICA Triglav 15 12 3 0 33:10 27 Ljubljana 15 9 3 3 43:20 21 Kladivar 15 6 7 2 31:23 19 Rudar (T) 15 8 3 4 38:30 19 Slovan 15 8 1 6 33:26 17 Železničar 15 7 3 5 31:25 17 Celje 15 6 3 6 24:24 15 Odred-Krim 15 6 3 6 20:21 15 Sobota, 15 4 5 6 23:21 13 Svoboda 15 3 6 6 16:18 12 Gorica 1 15 ' 15 5 2 8 25:36 12 Delamaris' 3 4 8 14:34 10 Ilirija 15 2 4 9 16:31 8 Rudar (V) 15 2 1 12 15:43 5 lll!llllll!!llllllll!lilll!lllllllll!!llll!llll!!lllll!llllllllll!llll!!lllll!ll!llllll!lllll!llll|[|||l!llllll!lllll!!llll!lllll!lllll!!llll!llll!lllllllllll!!ll!!!!!llll!IIIIIIWII!IIIIU z' dolgimi žogami po odličnih krilih napadati vrata gostov. Tako je v 22. min. Kostič na predložek Milojko-viča z glavo dosegel prvi gol za svoje barve. Zadnje minute prvega dela igre niso bile več tako zanimive kot sam začetek. V drugem delu, so gostje spet navdušili gledalce z lepo kombinatorno ifero in bili nevarni pred vrati domačega Delamarisa. Toda spet so se znašli predvsem napadalci Delamarisa in s podjetno igro prevzeli pobudo v svoje roke. V nevarnih minutah za Soboto se je izkazal vratar gostov Vr-dj.uka, ki je na odprti sceni pobral večkrat buren aplavz gledalcev. V 54. min. so domačini dosegli zmagoviti gol. Milojkovič je spet poslal uporabno žogo pred vrata gostov in Kovačič je v polnem teku zadel mrežo. Po tem golu so bili domačini še boljši in kazalo je, da bodo igralci Sobote doživeli hujši poraz. Ta premoč je bila kratkotrajna in proti koncu igre je Sobota spet prevzela pobudo v svoje roke, vendar do spremembe rezultata ni prišlo več. Delamaris: Fermo, Božič, Černe, Gabrijelčič, Sorgo, Sošič, Milojkovič, Januš, Markežan, Kostič, Kovačič. Sobota: Vrdjuka, Sečko, Piiška-rič, Zver, Rantaša, Drvarič, Tkalčec, Pučko, Horvat, Klepec, Maučec. Strelci: Horvat v 15. min za Soboto, v 22. Kostič in v 54. min. Kovačič za Delamaris. Sodnik: More iz Ljubljane; gledalcev 800. Ljubljana w Železničar 3:1 (2:1) Ljubljana, 31. marca. — Na stadionu v Šiški je danes’ domače moštvo po zelo slabi igri premagalo go-$te iz Maribora in tako Še nadalje obdržalo korak z drugimi kandidati v borbi za prvo oziroma drugo mesto. Začetek današnjega srečanja je precej obetal, saj so domačini upii-zorili nekaj lepih akcij in že v drugi minuti prišli v vodstvo. V gneči pred vrati, 'je napadalec domačih ostro streljal, desni krilec gostov je skušal posredovati, pri tem pa je žogo usmeril v lastno mrežo. Domačini so še nekaj minut ostro napadali, medtem ko so gostje uprizarjali le redke toda nevarne protinapade. V 17. minuti so izsilili svoj prvi kot, iz katerega je Železničar izenačil. Le 5 minut za tem so gostje dosegli še drugi gol, ki pa ga le sodnik pp posvetovanju s stranskim sodnikom zaradi offsidea razveljavil. Domačini so še vedno imeli igro v svojih rokah, vendar so le poredkoma nevarneje ogrozili vratarja' gostov. Eno najlepših priložnosti so dombčini imeli v 31. minuti, ko je Gosar prodrl lepo po levem krilu, podal Popivodi, ki je samo , prenesel žogo do Džaferoviča, ta pa namesto, da Bi ostro streljal, poskušal na lahak način ukaniti vratarja, kar pa mu ni uspelo. Le minuto za tem je Ljubljana dosegla svoj drugi gol. Erič je podal žogo Ježu, ki j« preigral svojega varuha, podal Džafe-roviču, ta je brez oklevanja vrnil prostemu Ježu, kateremu ni bilo težko potresti mreže Železničarja. Do konca prvega dela igre sta imeli obe moštvi se nekaj priložnosti za spre membo razultata, ki pa jih napadalci niso znali izkoristiti. Ze prvo minuto drugega dela bi bili gostje skoraj izenačili. Rupnik je v polnem teku streljal s kakšnih 25 m in Sular je le s težavo ubranil ta strel. Igra je od minute do minute postajala vsebolj nezanimiva in lahko rečemo, da tako slabega nogometa kot je bil v tem delu tekme, že dolgo nismo videli na naših igriščih. Končni rezultat je v 70. minuti dosegel Backovič, katerega je Džaferovič v pravem trenutku koristno zaposlil. Ljubljana: Sular, Itristič, Soštar, Konič, Erič, Skušek, Jež, Gosar (Backovič), Džaferovič, Turšič, Popivoda. Železničar: Lavrenčič, Breznik, Kopše, Ferš, Podbrščak, Rečnik, Lipo-glavšek, Vagner, Rupnik, Pavalec (Rutar), Pohar. Strelci: Ferš v 2. minuti — avtogol. Jež v 31. minuti in Backovič v 70. minuti za Ljubljano ter Rečnik v 17* minuti za Železničarja. Ilirija Rudar (T) 0:1 (0:1) Ljubljana, 31. mar. Ljubljanska Ilirija je danes kot gost na stadionu v Šiški nesrečno izgubila obe točki v:. borbi v trboveljskim Rudarjem. Začetek tekme je pripadal gostom, ki so z vsemi močmi poskušali že v prvih minutah doseči prednost. Toda domačini so kmalu uredili svoje vrste in pričeli resneje ogrožati vratarja gostov. V 10. in 11. minuti je bil ves stadion na nogah. V gneči pred vrati gostov so domači napadalci streljali z 10, 8 in celo 5 m, vendar niso znali spraviti žoge tudi preko linije vrat. Gostje so na slepo srečo odbijali žogo in se po-žrtovalno borili in reševali svojo mrežo. Pritisk domačinov je bil tolikšen, da so vsi gledalci pričakovali, da se bo mreža gostov zdaj zdaj končno le potresla. Toda na žalost med domačimi napadalci ni bilo igralca, ki bi znal izkoristiti vsaj eno od mnogih več kot stoodstotnih priložnosti. Od minute do minute so napadalci domače enajsto-rice prihajali sami pred vrata gostov, vendar so se pokazali kot zelo slabi strelci. Gostje so to kmalu spoznali in se kaj hitro otresli pritiska ter ponovno postali enakovreden tekmec na igrišču. Kot bi se hotelo domači enajsterici maščevati vse tisto, kar so prej zapravili, so popolnoma nepričakovano morali pobrati žogo iz svoje mreže. V 34. minuti je iz povsem nevarne situacije padel edini gol današnje tekme. Srednji napadalec gostov se je zapletel z žogo vred na meji kazenskega prostora, Podlipnik je hotel posredovati, vendar je tako nesrečno zadel žogo, da je ta mimo presenečenega domačega vratarja udarila ob prečko in se od tu odbila v mrežo. Domača enajstorica je po tem zelo popustila in do konca prvega dela igre ni bilo več resnejših situacij pred enimi ali drugimi vrati. V drugem polčasu se je slika na igrišču spremenila. Domačini so trudili, da čimprej izenačijo, gostje pa. so hoteli rezultata po vsej sili obdržati. V 65. minuti je Sori nehote zrušil igralca domačinov v kazenskem prostoru gostov in sodnik je -precej neupravičeno dosodil enajstmetrovko. Rotar je kazen tako slabo izvajal, da je vratar gostov ta strel ubranil. Domačini so imeli zadnjo priložnost izenačiti le še v zadnjih minutah, vendar tudi to pot napadalci niso pokazali prisebnost tako, da so morali zapustiti igrišče sklonjenih glav, Ilirija: Kalšek, Rotar, Bremec, Daneu, Podlipnik, Judež, Koršič, Škufca (Sabol), Dermastia, Curk, Pa-pec. Rudar: Bantan, Zveglič, Sori, Bo-stič, Knaus, Breznikar, Kastelic (Marjanovič), Halilagič, Pristov, Pa-Jer, Opresnik. Strelec: Podlipnik v 24. minuti -avtogol za Rudar. TONI HIEBELER V pajkovi mreži l_H Pričujoča knjiga razlaga vzpon čezt Eigerjevo severno steni, pozimi, tehnično stran, doživljajev polne dneve in noči. Po nekaj tednih je prišlo do grdega in malenkostnega epiloga, ki pa ne more biti predmet opisa v tej knjigi. Začelo se je daleč proč od Eigerja in je bilo nepomembno, da bi se ga lahko v eni sapi opisalo z našim doživetjem v steni. Bralci, ki se za to zanimajo, najdejo v strokovni reviji »Der Bergkamerad« št. 15/1961 (v založbi Rudolf Rother, Monakovo). 1 Kronološki pregled vseh dokončnih vzponov in po-novicev čez Eiger j e vo severno steno. PRVOPRISTOPNIKI (22.-24. julija 1938): Andreas Heckmair, Ludvig Vorg + (21.—24. julija 1938): Fritz Kasparek +, Heinrich Harrer; 1. ponovitev (14.—16. julija 1947): Lionel Terray, Louis Lachenal +; 2. ponovitev (4:—5. avgusta 1947): Hans Schlunegger, Karl Schlunegger, Gottfried Jermanu; 3. ponovitev (26. julij 1950); Erich tVaschak, Leo Forsteniečhner; 4. ponovitev (22,—27. julija 1950): Jean Fuchs, Ray-mond Monney, Marcel Hamel, Robert Seileri 5. ponovitev (22.—23. julija 1952): Pierre Julien, Mourice Coutin; 6. ponovitev (26.—27. julija 1952): Karl Winter, Sepp Larch; 7. ponovitev (26.—28. julija 1952): Hermann Buhi +, Sepp JBchier; (27.-28. julija 1952): Sepp Maag, Otto Maag; (27.-28. julija 1952): Gaston Rebuffat, Paul Habran, Jean Brunaud, Pierre Leroux, Gnido Magnone; 8. ponovitev (6.-8. avgusta 1952): Erich Vanis, Hans Ratay, Karl Lugmayer; 9. ponovitev (14,—15.avgusta 1952): Karl Blach, Jflr-gen Wellenkamp +; Ifl! ponovitev (15.—16. avgusta 1952): Kari Reiss +, Siegfried Jungmaier; 11. ponovitev (20.—22. avgusta 1953): Uli Wyss +, Karl Gonda +; 12. ponovitev (28.—27. avgusta 1953): Albert Hir-schbiechler +, Erhard Riedl; 13. ponovitev (3.-8. avgusta 1957): Giinther Noth-durft +, Franz Mayer +; 14. ponovitev (5.-6. avgusta 1958): Kurt Diemberger, Wolfgang Stefan; 15. ponovitev (10.—13. avgusta 1959): Adolf Derungs, Lukas Albrecht; 16. ponovitev (13.—14. septembra 1959): Peter Diener, Ernst Forrer; 17. ponovitev (6,—12. marca 1961): PRVI ZIMSKI VZPON, Toni Kinshofer, IValter Almberger, Anderl Mannhardt, Toni Hiebeler; 18. ponovitev (30. avgusta, do 2. septembra 1961): Radovan, Kuchar, Zdenko Zibrin; 19. ponovitev (1.—3. septembra 1961): Leo SchlBm-mer, Alois Strickler; (31. avgusta do 2. septembra 1961): Stanislaw Biel, Jan Motorvski; (31. avgusta do 22. septembra 1961): Sepp Inwyler, Kurt Grflter; , Na vrhu Eigerja 0.20- (19 -22. septembri 1961): Helmut Wag- 21. ponovitev (23.-24. septembra 1961): Hilti von Al- ner, Kan rrensner; men, Uell Hflrlimann; “• septembra 1961): Georg Huber, Gerhard 22. ponovitev (28.—29. septembra 1961): Robert Tro-Meyer’ Jer, Erich Streng. (KONEC) 31. marca 1963 TPOl E T Priprave naših smučarjev naj bodo pod vodstvom strokovnjaka, ki bo smotrno skrbel za vse naše tekmovalce — Ali veljajo ista pravila za smuške polete na vseh treh velikankah? Thoma (Zah. Nemčija) je bil po slogu med najlepšimi Še dolgo le besede? Spet začenjamo razpravo o nagem smučanju, ali točneje, o naših skakalcih, ki so po mnenju večine na letošnji planiški prireditvi razočarali vse tiste, ki so stavili nanje svoje velike nade. Spet začenjamo polemične razgovore tam, kjer smo jih začeli in končali lani in že nekaj let nazaj. Po svetovnem prvenstvu v Zakopanih smo govorili na široko o vzrokih slabega plasmaja in o tem, kaj moramo storiti, da se nc bodo več ponavljali slabi rezultati. In spet začenjamo kazati s prstom tja, kjer nas že leta in leta opominja, da je smučanje panoga, ki zahteva smotrno delo strokovnjakov in ne samo empirikov! »Planica 53« m naši Zanimivo je, da smo še teden' dni pred začetkom letošnje planiške prireditve optimistično napredovali nastop jugoslovanskega moštva. In ne brez osnove! Na pripravah na 80 m skakalnici smo 10 dni pred nastopom na velikanki ugotovili pripravljenost Jugoslovanov in bili prepričani, da bodo naši skakalci prav na Planici izpolnili svojo obljubo in plačali svoj dolg, ki ga dolgujejo že vso letošnjo sezono. Toda ne! Nasprotno, naša pričakovanja in seveda tudi pričakovanja skakalcev se niso izpolnila, razočarani smo nad vsem tem, kar so nam po- kazali in spet se sprašujemo, kdo je kriv, da ostaja takšen skakalni kapital neizkoriščen ... Danes po prireditvi smo slisab vse polno pravilnih, večkrat ^ tudi bolj subjektivnih kot objektivnih mnenj, slišali smo naše in tuje strokovnjake, kaj menijo o naših skakalcih, spregovorili so tudi tekmovalci in povedali svoja mnenja in čeprav je več nasprotujočih se mnenj, drži soglasna ugotovitev: Jugoslovani so razočarali! Največ se danes govori o tem, da naši skakalci nimajo dobrega trenerja. 2e nekaj let nazaj menjamo trenerje kot na tekočem traku in skakalci res nimajo možnosti nekaj sezon vaditi pod istim strokovnim vodstvom. Letos je prevzel trenerske posle bivši skakalec Zalokar, za pomočnike in svetovalce pa je imel še nekaj svojih prijateljev, bivših skakalcev, ki so mu po svojih močeh tako ali drugače pomagali. Ce pogledamo nastope v letošnji sezoni, potem bi lahko trdili, da zasluži Zalokar nezaupnico. To mnogi trdijo v takšni ali drugačni obliki, še več pa je nezapisanih pikrih pripomb na njegov račun in na račun letošnjega načina treninga. Ob. tem naj zapišemo le to, da je Zalokar prevzel trenerske posle z veliko voljo in veseljem, z željo, da napravi kar največ. Ne smemo pozabiti, da so Zalokar in ostali dosedanji trenerji le amaterji, torej, uslužbenci na drugem področju dejavnosti. Zato je povsem nemogoče, da bi svoje odgovorno trenersko delo in svojo dolžnost opravili tako dobro, kot so si zamislili in kot so iskreno želeli. Lahko pokličemo Zalokarja na zagovor, kako je sestavil svoj načrt letošnjih priprav, vprašanje pa je, mar lahko za njegovo amatersko delovnost ali »nedelov-nost-« po neuspehu v Planici tudi zahtevamo takšne ali drugačne konsekvence?! Naši skakalci potrebujejo trenerja in to dobrega, ker je njihovo lllllll Bokeloh edini pravi lovec na daljave znanje prav danes na velikem razpotju. To pomeni, da imamo, kot trdi večina, talente, ki nap jih vsi zavidajo, nimamo pa dobrega strokovnega vodstva, ki bi skozi vse leto nadzorovalo in izpopolnjevalo fizične in psihične lastnosti vsakega posameznika. Menimo, da pri nas doma v tem položaju trenutno nimamo človeka (ali pa je, pa je zaposlen na drugem področju!), ki bi lahko po določenem strokovnem načrtu pomagal reprezentantom, da bi dosegli popolno formo. Seveda pa je treba vedeti, da trener brez volje skakalcev ne bo dosti opravil. Danes vprašamo vsakega posameznika, kaj je storil za izpopolnitev svoje fizične in psihične forme? Naj nam npr. Jemc odgovori na vprašanje, kako se je pripravljal poleti, da bi bila njegovo odločnost in odriv na odskočni mizi boljša? Mar nam lahko npr. odgovori Pečar na vprašanje, kaj je storil, da bi bila njegova hitrost večja, kot jo je pokazal v Planici? Nam lahko odgovori Eržen na vprašanje, koliko kilogramov je dvignil, da bi bila njegova telesna moč večja? Ta vprašanja smo zastavili samo zato, da laže presojamo odgovornost trenerja po eni in odgovornost skakalca po drugi strani! Še druga mnenja Letošnja planiška prireditev je bila odlično organizirana. To velja za posamezne službe, ki so vse v celoti izpolnile svojo nalogo. Planica 63 nas je gotovo zadolžila za težke milijone, zato je kakršnakoli kritika na ta račun povsem neupravičena. Pri tem imamo drugo misel, ki jo je vredno temeljito pretehtati. Ce žrtvujemo za organiziranje planiške prireditve take težke denarje, potem bomo vendar našli milijon ali dva več kot doslej še za boljše priprave naših skakalcev, ki morajo v bodoče prav na naši velikanki pokazati največ! Nekateri tudi trdijo, da je zaradi spremembe profila skakalnice prišlo do slabih uspehov jugoslovanskih skakalcev. V podrobnosti se v to ne bomo spuščali, vendar se nam zdi, da je ta trditev na šibkih nogah, čim imamo pred očmi odlične uspehe izvrstno pripravljenih skakalcev Iz NDR, Zah. Nemčije. Poljske itd. in če imamo) pred očmi tudi rekordni skok Langusa - 120 metrov, čeprav je nastopil z najvišjega naleta. Nekateri govorijo ne samo o neuspehu jugoslovanskih skakalcev, temveč tudi o tem, zakaj so bile dosežene tako »majhne« daljave, zakaj ni bilo novega planiškega rekorda kljub temu, da so skakalnico povečali in zakaj tudi niso nastopili nekateri mlajši Jugoslovani, ki so se za to prireditev, kakor pravijo oni sami in njihov trener Zalokar dolgotrajno pripravljali. Tudi o tem je več mnenj in težko si je Ustvariti pravilno sodbo. Vsekakor drži, da zahteva FIS organizacija v tem turnusu Planica-Oberstdorf—Kulm rigorozni tekmovalni režim, katerega morajo organizatorji upoštevati, ki pravijo, da bi lahko po končani prireditvi poskušali z nekoliko višjega naleta poleteti še bolj daleč, kar bj ogromna množica gledalcev brez dvoma pozdravila z največjim navdušenjem. Glede naših mlajših, ki niso nastopili pa samo tole: vprašujemo se, zakaj so jih pripravljali za nastop na velikanki, če so kasneje merodajni in nemerodajni ukrepali povsem drugače? Menimo, da bi v petek, ko je bil trening, tudi najmlajši nastopili in to z nai-nižjega naleta in če bi kasneje ugotovili, da za tekmo niso dovolj dobro pripravljeni, bi jih še vedno lahko izločili. Tako pa se lahko prav ti mladi tekmovalci upravičeno jezijo, še posebej zato, ker imajo pred očmi slabe rezultate svojih domačih vzornikov in si dopolnjujejo svojo misel: Toliko, kolikor sta skočila Marko in Janko, bi lahko tudi mi.. • Kaj torej storiti? Ce poznamo vsa ta dejstva in vzroke o slabem plasmaju in slabi formi naših skakalcev, potem moramo prekiniti z dosedanjo prakso in začeti z resnim, strokovnim delom, sicer bo spet ostalo le pri be- Gotovo drži, da je bila letošnja prireditev v Planici ena tistih, ki jim damo lahko pavšalno oceno: prav dobro organizirana. Bilo je mnogo takih organizacijskih prijemov, s katerimi smo bili lahko zadovoljni. Marsikaj se je odvijalo celo bolje kot smo pričakovali. Naša pohvala velja prometu, ki je še nekaj dni pred planiško prireditvijo predstavljal skoraj nerešljiv problem, pa se je zaradi discipline gledalcev odvijal nemoteno. Dobro besedo lahko rečemo tudi o vseh tistih gostinsko turističnih podjetjih, ki so opravljala svojo službo okoli planiške skakalnice. Za lačne želodce je bilo bolje poskrbljeno kot kdajkoli prej. Zadovoljni smo bili tudi z vsemi tistimi organizacijskimi malenkostmi, od ozvočenja do hitre in sposobne računske pisarne, ki skupaj naredijo tako prireditev zares veliko. Torej — površno gledano je Planica 63 uspela. Če pa se nekoliko bolj podrobno ustavimo pri nekaterih, lahko rečemo celo ključnih točkah prireditve, pa bomo videli, da je bilo neljubih presenečenj, ali drugače povedano, razočaranj, tudi precej. Predvsem — skoki so bili kratki. Čeprav strokovnjaki sedaj zatrjujejo, da skakalnica v zadnjih treh letih ni doživela nobenih sprememb in da so jo le obnavljali, nam je tendar skoraj nerazumljivo, kako je ob istih tekmovalnih določilih mogla nastopiti tako velika razlika. Ozrimo se 3 leta nazaj v Planico. Znano je, da je takrat Recknagel dosegel rekordni skok 127 m. Vendar to ni bilo vse. Dva dni prej je isti skakalec skočil 124,5 m, poleg tega pa dosegel še 118,5, 110, 103, 122 in 115 m dolge skoke. Poleg tega je bila še cela vrsta skakalcev, ki so se krepky poganjali čez 100-metrsko Velikanka, ki ni velikanka znamko. Npr. Finec Vitikainen 109, 111, naš Pečar 110 in 115, Šlibar 101 in 109, Larsen 107, 108,5, Kotlarek 102, 108,5, Schramm 112, 110,5 .. . S tem še daleč niso izčrpani vsi skoki nad 100 m, poleg tega pa vidimo, da daljave nad 110 in celo nad 120 m niso bile posebna redkost. Za Recknagla pa celo velja, da je brez napora ter varno in zanesljivo pristajal pri 127, 124,5, 122 m itd. Nobena od teh daljav letos ni bila dosežena! Kako je torej mogoče, da pri prav tako dobro pripravljeni skakalnici, ki v zadnjih 3 letih ni doživela tehničnih sprememb in pri istih tekmovalnih določilih (gre za vprašanje višine naleta), letošnja Planica ni doživela takih, niti podobnih dolžin? Za primerjavo naj povemo, da je letošnji najboljši skakalec v Planici Bokeloh dosegel naslednje daljave: 121, 117. 113, 11, 110 in 106 m. Razen njega ni nihče preskočil 120 m, vsega trije pa so skočili čez 110-metrsko znamko. To so bili Brandtzaeg 120 m, Klemm, ki je skočil 116 in Recknagel s 113 metri. Morda strokovnjaki vedo odgovor na to primerjavo, vendar je za povprečne ljubitelje smučarskih skokov, ki so letos v tako rekordnem številu obiskali Planico, vse to precej nerazumljivo in je seveda povzročilo tudi precejšnje razočaranje. Tuji strokovnjaki, pa tudi skakalci in novinarji so pripovedovali in se nagibali k mnenju, da planiška skakalnica Ti v utek po odrivu (na sliki Langus) sedah. Da bodo priprave naših skakalcev dobre — to seveda velja tudi za tekače in alpske smučarje, -potem moramo imeti pred očmi na prvem mestu strokovno delo in ne samo suhi empirizem! Vprašanje dobre forme vseh naših športnikov, torej tudi vrhunskih skakalcev, je kompleksno vprašanje, ki se ga moramo lotiti z vso odločnostjo. Za boljšo orientacijo, kdaj bodo naši skakalci zadovoljili sebe in ljubite Ije zimskega športa, pa naštejmo samo nekaj ugotovitev: 9 Trenerske posle naj za zdaj za daljšo časovno obdobje prevzame profesionalni inozemski trener, da bo lahko etapno izpopolnjeval sposobnost in odstranjeval grobe napake vseh naših boljših tekmovalcev. i ' ® Ob tem trenerju naj se učijo naši bivši skakalci, ki se bodo kasneje posvetili izključno trenerskemu poklicu. (t Takšnemu trenerju moramo zagotoviti vse pogoje za živijenjsk obstoj, ker sicer ne bomo našli čle veka, ki bi se posvetil trenerskem:-poklicu. ® Naši skakalci naj se udeležujejo med drugim tudi takšnih med narodnih tekem na večjih skakalni cah, da bodo za domačo planiško prireditev v vrhunski formi. 9 Skakalci morajo občutiti skrb vseh naših smučarskih forumov skozi vse leto, še posebej pa med sa mo prireditvijo. Vsaka nasprotujoča si mnenja, neposredno pred na -topom, škodujejo psihični pripravi skakalca. 9 Vsi skakalci morajo po svoje skrbeti za svojo telesno moč in za ostale psihične vrline, saj trener ne more biti ob vsakem času neposredno v njihovi bližini. ® Na velikanki lahko nastopa samo dovršen skakalec! M. LIPAR ni več prava velikanka. Tu ne gre za senzacionalne rezultate, ki so bili doseženi v Oberstdorfu in v Kulmu — obe skakalnici imata namreč svetovni rekord s 141 m (Oberstdorf 1961: Šlibar 141 in Kulm 1962: Lesser 141 m). Gre bolj za primerjavo s srednje velikimi skakalnicami, ki jih je v Evropi že precej. Na skakalnicah v Zakopanem, Pontedilegnu, Klin-genthalu, Bischofshofenu, Vegeshenu in še nekaterih drugih, se da skočiti čez 100 m in taki rezultati na teh skakalnicah pravzaprav niso nobena redkost več. Nekdo izmed škodoželjnih gostov je celo dejal, da bi lahko podobne prireditve kot je bila letošnja v Planici, priredili na raznih skakalnicah Evrope vsako nedeljo. Pri vsem tem ne moremo biti ravnodušni do šušljanja, da bi bilo trebd Planico izključiti iz ciklusa smuških poletov na velikankah in da naj bi skakali samo v Oberstdorfu in Kulmu. Zdi se, da je bil temu mnenju naklonjen tudi FIS ekspert iz Norveške, vendar menda pri tem ni pomislil, da je njegov rojak Brandtzaeg skočil komaj pred 14 dnevi na Norveškem 119,5 m na velikanki, ki po pravilih FIS ni velikanka. Od tod torej nagibanja k mnenju, da je tudi planiška skakalnica velikanka, ki ni več velikanka. Če primerjamo letošnjo Planico s poleti v Oberstdorfu in pri tem upoštevamo, da je kritična točka skakalnice v Oberstdorfu pri 120 m, nam je 'tako rekoč nerazumljivo, kako so mogli v Oberstdorfu doseči skakalci naslednje dolžine: Happle 145 m s padcem, Šlibar 141 m, Leodolter 138 m, Maatela 136 m, Happle 136, Munch 135, Recknagel 132, Lesser 130, Rey 129, Lukariniemi 129, Zandanel 128, Habersatter 125, Bolkar 124, Wenger 123, Helldahl 123 itd. Tv. se nam vsiljuje misel, da ne veljajo povsod ista merila in da je precej odvisno od eksperta, ki ga določi FIS organizacija. Morda bi se prav o vsem tem veljalo pogovoriti tudi v mednarodnem krogu, kajti ob takih pogojih, kot jih je imela letošnja planiška >prireditev, bo ugled Planice gotovo vedno manjši. To pa nam zares ne sme biti vseeno. Vlado Žlajpah 31. marca 1963 AFRIKA — AMERIKA — AVSTRALIJA — AZIJA — EVROPA SMRT PREŽI V RINGU Povod za ta sestavek je kratka agencijska vest, ki je poletela v svet v ponedeljek zjutraj in ponovno sprožila večkrat načeto razpravo o eni zelo razširjenih zvrsti športa — boksu. Pred šestimi dnevi se je namreč končal smrtni boj bivšega svetovnega prvaka peresne kategorije črnega Amerikanca Daveya Moora. Končal se je s porazom — s smrtjo, potem ko so ga po izgubljeni borbi proti izzivalcu Kubancu Sugarju Ramosub (21. 3. 1963) prepeljali brez zavesti v bolnišnico v Los Angelesu. Plemenita veščina, tako so boks mnogi imenovali, je zahtevala v letih po drugi svetovni vojni več kot 200 smrtnih žrtev, mnogo večje pa je število bivših boksarjev, ki so za vedno zapravili zdravje. Nekateri so izgubili vid, drugi so postali bebavci, tretji so odšli z ringov k sreči manj poškodovani. Vsekakor mnogo preveč žrtev udejstvovanja, ki naj bi bilo šport, ne pa. vse kaj drugega. Smrt Mooreja je medtem že povzročila ostro kampanjo za prepoved boksa nasploh. V državi Kalifornija se je guverner Brovra in z njim velik del javnosti že izjavil za splošno prepoved te športne panoge v tej državi. Podobna stremljenja v skandinavskih' državah, Belgiji. Nizozemski in še drugod so prav tako močna. Vidimo, da je fron- ta ‘proti boksu močna tudi v državah, kjer skoraj niso beležili smrtnih žrtev, teh je bilo daleč največ v ZDA, in sicer v profesionalnem boksu. Ljubitelji boksa in vsa javnost ni pozabila, kako je bil lani likvidiran svetovni prvak Benny Paret, kako je znani boksar la-vorante že več kot pol leta v nezavesti (s prognozo zdravnisov: Ne da bi se hoteli uvrščati v tabor »za« ali »proti« boksu, se nam reformne misli kar vsiljujejo. Tudi kdor ne pozna te športne panoge v podrobnosti, bo kmalu prišel do spoznanja, da se da še marsikaj napraviti za izboljšanje stanja, ne' da bi bilo treba poseči vmes kar z ukinitvijo. Dva malo bolj natančno opisana primera nesreč celo boksarje, ki so npr. pred 14 dnevi doživeli knock out. Marsikaj bi lahko izboljšali tudi pri opremi boksarjev in seveda ringa. Možnosti je cela vrsta: zaščitne maske, ki jih baksarji nosijo na treningu, ne pa tudi na tekmovanjih, sprememba teže rokavic in morda ob tem tudi njihove oblike, boljše zavarovanje tal ringa, vrvi in opornih stebričev. Knockou-tiranim ali sicer težko poraženim boksarjem bi morali predpisati daljši obvezen počitek, zdravnik bi moral večkrat posredovati tudi med borbo in po potrebi zahtevati prenehanje borbe. Če bi vse te stvari pričeli uveljavljati, bi nedvomno že napravili velik korak naprej, ki pa morda še vedno ne bi dokončno spravil z dnevnega reda vprašanje nadaljnjega obstoja boksa kot športne panoge. Na drugi strani pa bi bilo kaj napačno videti v tem športu samo negativne strani. Mlade ljudi, ki se posvečajo boksu, je treba zaščititi. Včasih celo proti njihovi volji, ker sami ne vidijo nevarnosti, zato pa najbrž ne bi bilo prav poseči po tako drastičnih ukrepih kot so prepoved. To je v boksu kot ga poznamo pri nas, amaterskem, še toliko lažje, ker le ni tistih mračnih sil za kulisami, ki jim je zdravje in življenje boksarja kaj malo mar, samo da so polne dvorane in njihovi žepi. ODLIČEN START AMERIŠKIH ATLETOV Dva nova svetovna rekorda v ZDA »r John Pennel 4,95 m v skoku ob polici - čmec Hemy Carr 20,3 sekunde na 220 y - Olimpijski zmagovalec Ralph Boston v skoku v daljino preko 8 m - Ali bodo novi rekordi priznani? Po izredno uspelih mitingih v dvoranah so se atleti ZDA v prvih dnevih meseca marca prvič pomerili in nastopili na odprtih stadionih ter tako pričeli novo sezono na prostem. Prvi mitingi so bili v znamenju medsebojnih borb posameznih univerz, kjer je pač atletika med najbolj priljubljenimi in razvitimi športnimi panogami. Nastopili so bolj ali manj do sedaj še neznani tekmovalci in zato tudi nihče ni pričakoval vidnejših rezultatov. Povsem razumljivo je, da je bilo presenečenje ob odličnih rezultatih, ki so jih dosegli tekmovalci, res veliko. Tako sta študenta Penne in Carr zabeležila 2 nova svetovna rekorda. Skoraj neznani John Penne, študent univerze v Louisiani, je izboljšal svetovni rekord v skoku ob palici, saj Je preskočil 4,95 m. S tem Je odvzel primat tovni rekord je tako dosegel v četrtem skoku, torej izven konkurence na tem tekmovanju. Bodi karkoli že, njegov uspeh je izreden in eno prvih največjih presenečenj ob uvodu v letošnjo atletsko sezono. Tudi na drugem večjem atletskem mitingu v Temperi (Arizona), kjer so se srečali študentje univerze iz Arizone in Utaha, je bil zabeležen nov svetovni rekord. Dosegel ga je študent univerze v Arizoni, še nepoznani atlet Henry Carr. Kot napovedujejo strokovnjaki, je 21-letni črnec izreden talent in tako mnogo pričakujejo od njega prav v letošnji sezoni, predvsem pa na olimpijskih igrah v Tokiju. Zanimivo je, da je v tem mesecu že dvakrat izboljšal svetovni rekord v teku na 220 y (201,16 m). Prvič je pretekel progo v času 20,4 sekunde, drugič pa 20,3 se- Fincu Pentti Nikuli, ki je v juni- kunde Tako ie uremaeal sedanie Ju preteklega leta v Kauhavi na Kunae- TaK0 J® Premagal sedanie Finskem dosegel nov svetovni rekord 4,94 m. Pentti Nikula je preskočil sicer že višino 5,10 m, rekorderje: Angleža Radi or da (1960), Američana Draytona (1962) in Roberta Hayesa (1963), poleg tega pa znane sprinterje kot, Rey v^voranl^rezultat ni Sil l^o ^ pB,=\srvn|MeS na tej progi čas 20,5 sekunde. Novi rekorder, 189 cm visoki črnec Carr, je vsestranski športnik. Znan je tudi kot odličen nogometaš, v atletiki pa ga uvrščajo sicer med najboljše sprinterje. Tako je med drugim na 100 m dosegel svoj najboljši rezultat 10,3 sek., na 100 y 9,4 sek., na 220 y - na ravni progi pa colo 20,1 sek. Carr pa se ukvarja tudi še z metanjem kopja ter je na istem mitingu dosegel tudi tu odličen rezultat in sicer 78,18 m. V pretekli sezoni je imel smolo, ko v višku svojih moči zaradi logel je z novim rekordom presenetil prav vse strokovnjake. V preteklem letu so bili namreč njegovi najboljši rezultati le okoli 4,58 m. Ze na treningu na letošnjem prvem večjem mitingu na prostem v Meraphisu pa je večkrat zapored preskočil kar 4,87 m in tako opozoril vse prisotne strokovnjake, trenerje in sodnike, da so le-ti za tekmovanje pripravili vse potrebno, da bi bili izpolnjeni vsi pogoji, če bi morda Penne preskočil višino, ki bi bila blizu svetovnega rekorda, ali morda celo več. In res so se napovedi izpolnile. Ko je Penne tudi na tekmovanju preskočil 4,87 m, so dvignili letvico na 5,05 m, kar bi predvidenih mednarodnih tekmo-pomenilo nov svetovni rekord na Vanjih. poškodbe ni mogel nastopiti na’ prostem. Vendar v teh poizkusih le za las ni uspel preskočiti ime- Omenlti moramo še prve odlične dosežke v letošnji sezoni novane višine in je zato zahteval, nam že poznanega olimpijskega da so letvico znižali na 4,95 m in . _ . . je to višino tudi premagal, s tem je izboljšal svetovni rekord Finca Pentti Nikule za 1 cm. V kolikor bo novi rekord uradno priznan, pa je še vprašanje. Kot smo že omenili, je Pennel trikrat poizkusil preskočiti 5,05 m, vendar mu to ni uspelo. Nato so znižali letvico na 4,95 m, kar Je v prvem poizkusu preskočil, vendar je bil to takorekoč že četrti skok, saj bi moral po treh neuspelih skokih na 5,05 m izpasti, ker pač tako predvidevajo pravila. Sve- zmagovalca Ralpha Bostona. Leta sicer ni dosegel novega svetovnega rekorda, vendar za uvod v novo sezono res izredne rezultate. Tako je najprej na mitingu v Berkeleyu skočil v daljino 7,92 m, le nekaj dni kasneje pa na mitingu v Pasadeni 8,01 m. Kaže, da je veliki mojster že sedaj v dobri formi in da se je na letošnjo sezono res dobro pripravil. Po drugi strani pa lahko tako v letošnji sezoni od njega pričakujemo prav gotovo še kakšno presenečenje. Kako se je končalo to boksarsko srečanje... PO ZASEDANJU FIFA V AMSTERDAMU Žrebanje nasprotnikov za pokalna prvenstva ATLETIKA Leningrad — Na mitingu v dvorani za pokal finskega predsednika Kekkonena je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov. Med njimi sta Tamara Preš in Lidija Vasiljeva zabeležili dva nova svetovna rekorda zaprtih prostorov. Prva je vrgla krogi j o 17,18 m, druga pa je tekla na 100 m ovire v času 14 sekundi KOŠARKA Rim — V XXII. kolu prve italijanske lige so bili doseženi naslednji rezultati — Simmen-thal : Massimo 119:86, Lazio : F. Levissima 71:51, Treviso : Eetrarca 74:59, Knorr : Parteno-pe 88:47, Ignis : Prealpi 96:81, Algor : Livorno 95:82, Biella : Stella Azzurra 86:55. Na lestvici vodita Simmenthal in Ignis z 42 točkami (Simmenthal ima tekmo manj) pred Knorrom 40, Prealpi 34, F. Levissimo 34, Biello 33 itd. . NOGOMET Varšava — v prijateljskem srečanju je olimpijsko moštvo Poljske igralo neodločeno z italijanskim moštvom Roma 1:1. La Paz — Na prvenstvu Južne Amerike je zopet fjrlšlo do novega presenečenja. Moštvo Brazilije, je zapravilo še zadnjo možnost, da si pribori prvo mesto. Srečanje z Equadorjem seje namreč končalo neodločeno 2:2 (1:0). V drugi odločilni tekmi je Paragvaj premagal Čile z 4:1 (4:0) in se tako povzpel na čelo tabele tik pred zaključkom prvenstva ter ima največ možnosti za osvpjitev prvega mesta tudi v končni razvrstitvi. SMUČANJE Oslo — Na velikih mednarodnih skakalnih tekmah na Norveškem je zmagal Toralf Engan (N), ki je zbral skupno 229,75 točk ter skočil 76, 90 in 94,5 m. Slede: Kikuči (Jap) 222,75 (65,5, 90,5 in 90 m), Koestinger (Av) 216,90, točk, Vggeseth (N) 215 Balfanz (ZDA) 202,50 točk itd. WATERPOLO Erevan — z neodločnim rezultatom se je končalo tudi drugo prijateljsko srečanje izbranih reprezentanc Nizozemske in Armenije (SZ) 5:5. Rezultat prve tekme pa je bil 7:7. OD NEDELJE DO NEDELJE to stanje lahko traja do smrti), kako so umirali in umrli še številni znani in manj znani junaki kožnatih rokavic. Nasprotniki boksa imajo v rokah močne argumente. Zdrav-niki-specialisti so dokazali izredno kvarnost stotin in tisočev udarcev v glavo, ki jih boksar v svoji krajši ali daljši karieri nedvomno prejme. Od števila takih udarcev in seveda njihove intenzivnosti pa je odvisna teža .posledic. Morda bi veljalo kot primer vzeti prav Mooreja in morda še Pareta, ker se je tudi o tem primeru mnogo pisalo, tudi pri nas. Oba primera imata marsikaj podobnega tako v vzrokih kot posledicah. Obe žrtvi sta bili večji del borbe slabša nasprotnika, čeprav oba odlična boksarja — do konca obeh tragičnih borb celo svetovna prvaka — malo pred koncem sta bila oba krepko »načeta« ali groggy kot pravijo v boksu. V obeh primerih sta bila v tem stanju še enkrat močneje zadeta, kar ju je spravilo na deske ringa, toda na žalost ne do sodnikove-da »deset... out«, ampak tako, da sta se oba v nekakšnem transu, skoraj brez zavesti še enkrat pobrala in potem bila izročena na milost in nemilost nasprotnikoma Griffithu in Ramosu, ki sta potem obdelovala žrtvi kakih 30 sekund praktično brez obrambe, kar pomeni, da sta uboga Paret in Moore dobila med 50 in 100 udarcev in to skoraj izključno v glavo. Zanimivo, da je Moore prišel' sam v svojo slačilnico, tam pa padel v nezavest, iz katere se ni več zbudil. Nasprotniki in zagovorniki boksa so si po vsem tem edini, da je treba nekaj storiti za humanizacijo tega športa, kajti malo verjetno je, da bi uspeli tisti, ki zahtevajo enostavno ukinitev te športne panoge, saj bi ji s tem najbrž napravili krivico, ker ni edina nevarna panoga. Po isti logiki bi morale izginiti kaj kmalu tudi avtomotodirke, rug-by, pa še marsikatera panoga, ki je na videz kaj malo nevar-»na, pa vendar beležiimo cela smrtne nesreče. i Pretekli torek je bilo v Ams terdamu zasedanje mednarodne v ringu sta nam pokazala, da bi zveze — FIFA. Ena od glavnih to sodnik z intervencijo v pravem čk dnevnega reda je bilo tudi trenutku najbrž lahko preprečil žrebanje nasprotnikov polfinala najhujše, vendar tega oba moža v tekmovanju za evropski pokal v belem v primerih Pareta in prvakov in za evropski pokal pok Mooreja nista pravočasno sto- alnih prvakov. Prav tako pa so rila. Sodniki se branijo z zelo tudi žrebali nasprotnike osmine f enostavno trditvijo, da so zlasti inala za pokal narodov, v profesionalnem boksu pod ta- V osmini finala tekmovanja kim pritiskom tako gledalcev reprezentanc evropskih držav za kakor tudi krogov okoli prirediteljev boksarskih srečanj, da si skoraj ne upajo prekiniti borbe pred knock outom ali pred znakom sekundanta ali boksarja samega, da se želi predati. Tu bi lahko začeli z borbo proti ubojem v ringu, nadaljevali pa jo predvsem z zdravniki, ki bi morali trdno vztrajati pri svojih odločitvah in ne pripuščati boksarjev k borbam, če niso ugotovili polne pripravljenosti in seveda odličnega zdravstvenega stanja. Čeprav je nadzorstvo v profesionalnem boksu v bistvu razmeroma strogo, pa se vendar dogaja, da ■ z raznimi prevarami pripuščajo k borbam pokal narodov se bodo srečali — Francija : Bolgarija, Italija : SZ, NDR : ČSSR. Madžarska : Avstrija ali Irska, Luksemburg : Nizozemska ali Švica, Švedska : Jugoslavija ali Belgija, Španija : Sev. Irska in Danska : Albanija. Zanimivo je, da se bodo že v četrtfinalu pomerili med seboj nekateri favoriti tega tekmovanja in polfinalisti lanskoletnega prvenstva. Tako napovedujejo strokovnjaki, da bodo v središču pozornosti prav srečanja med Italijo in SZ, Madžarsko Avstrijo ter Švedsko in Jugoslavijo. Seveda morata Jugoslavija in Avstrija predhodno izločiti še Belgijo, oziroma Irsko. Posrečen je tudi žreb srečanja Francije in Bolgarije. Znano je namreč, da je bila med Francijo in Bolgarijo prava maratonska bitka v nedavnih kvalifikacijskih tekmah za nastop na svetovnem prvenstvu. Prav gotovo se bodo tokrat Francozi potrudili, da bi se oddolžili Bolgarom za lanskoleten neuspeh. V ostalih srečanjih verjetno ne bo prišlo do večjih presenečenj. Vse tekme morajo biti odigrane do 31. oktobra. Zanimiv je tudi izid žrebanja polfinalnih srečanj za pokal prvakov. Pomerili se bodo Milan : Dundee in Benfica : Fei-jenoorde. Za ta srečanja so določeni tudi že termini in sicer bo srečanje Milan : Dundee 24. .aprila v Milanu in T. maja v Dundeeju, medtem ko se bosta ostala dva tekmeca pomerila 10. aprila v Rotterdamu in 18. maja v Lissaboni. Predvsem Italijani mnogo govore o prvem nastopu Škotov v Milanu. Domačini so sicer favoriti, vendar je Dundee prav v zadnjem času zabeležil nekaj res izrednih zmag in bo Milanu, ki se prav letos trudi, da bi dosegel v tem tekmovanju kar največji uspeh, prav gotovo zelo trd oreh. V drugem srečanju bo lanskoletni zmagovalec Benfica skoraj prav gotovo tudi letos eden izmed finalistov. Tudi pri žrebanju polfinala za pokal pokalnih prvakov bodo obe tekmi izredno zanimivi. V prvem srečanju se bosta pomerila FC Niirnberg in Atletico iz Madrida. Obe moštvi sta v zadnjem času v dobri formi in je kaj težko napovedati izid njunih medsebojnih borb. V dru--gem srečanju polfinala pa bo igral Tottenham iz Londona proti zmagovalcu srečanja Napoli: Beograd. Znano je namreč, da je po prvih dveh tekmah med Na-polijem in našim pokalnim prvakom Beogradom količnik neodločen, tako da bo odločila tretja medsebojna tekma, ki bo v prihodnjem tednu v Marseillu. Polfinalna srečanja tega tekmovanja morajo biti zaključena do 13. maja. na kratko — na kratko — na kratko — na kratko — na kratko ' r • V francoskem zinmsko-športnem centru — zimski postojanki d’Huez — so tekmovalci izbrane francoske reprezentance alpskih tekmovalcev dosegli rekordne hitrosti v tekočem startu. Največjo hitrost so izmerili znanemu mojstru belih poljan Georgesu Duvillardu in sicer 142 km na uro. Najhitrejša med članicami pa je bila Ellane Brenaud s 126,4 km na uro. Mednarodna zveza FIS sicer še ne priznava hitrostnih rekordov, vendar si francoski smučarski eksperti, kot Honore Bonnet in drugi, prizadevajo in zahtevajo od FIS tozadevno priznanje. 2e dve leti se trudijo z izbiro najprimernejših in urejenih prog z vsemi odgovarjajočimi merilnimi napravami, da bi bilo zadoščeno vsem pogojem. Tako jim je letos tudi uspelo doseči rekordno hitrost 142 km na uro, s čimer so prekosili lanskoletni uspeh Italijanov v Cerviniji. Le-tu so namreč izmerili tekmovalcu na odseku proge Luigi dl Marco 136,265 km na uro. • Znana športna zakonca Harold Connolly-OIga Fiktova že dlje časa prebivata na Finskem. Svetovni rekorder v metanju kladiva vodi namreč v Tamperu predavanja o atletiki. Kot poročajo tuje agencije sta se zakoncema ConnoIly sedaj rodila dvojčka. • Vse tuje agencije obširno komentirajo nesrečni zaključek kariere slovitega boksarja in svetovnega pravaka Daveya Moora. Iz poročil je razvidno, da je Moore podlegel poškodbi 40 minut po zaključku borbe, ko se je v slačilnici zgrudil v nezavest. Ring je zapustil še sam in v slačilnici odgovarjal še številnim novinarjem ter izjavil, da je pač imel slab dan, saj ga sicer vsi poznajo kal zmore itd. Po mnenju zdravnikov pa smrtonosna poškodba — izliv krvi v možganih — ni bila vzrok oziroma posledica ostrih udarcev nasprotnika, ampak nesrečnega udarca z glavo v prenapete vrvi ringa v deseti minuti borbe. Do tega zaključka so prišli na osnovi natančnega pregleda filmskega zapisa borbe. • Nekdaj znani švicarski nogometni reprezentant Raymond Passello še vedno vneto spremlja dogodke na zelenem polju. Zanimivo Je njegovo mišljenje o današnjem modernem nogometu. Pravi, da je vse preveč mehanski in zaprt ter okvirjen v sisteme. Prehitro žvižgajo tudi sodniki ter da se vse preveč igra na moč. Meni, da šo temu krivi tudi gledalci in končno tudi vsi, ker danes nihče ne želi več tvegati, kar Je bil nekdaj pravi čar nogometa. Da bi se odpravile grobosti predlaga, da naj bi se v nogometu, uvedle podobne kazni kot pri hokeju. Meni namreč, da Je to mnogo bolj učinkovito, saj tako moštvo del tekme igra z Igralcem manj, kot pa kazen prepovedi igranja na večjih tekmah, ker se tako igralca lahko zamenja. O Znano Je, da so športnice SZ med najboljšimi tekmovalkami na svetu, saj prav njim pripada večina svetovnih rekordov In najboljših rezultatov. Po zadnjih statističnih podatkih o katerih poročajo tuja poročila, pa nam je to tudi povsem razumljivo. V SZ se aktivno ukvarja s športom več kot devet milijonov žena. Med njimi je tudi kar 4.500 takih, katerim je na osnovi njihovih dosežkov priznan naslov »mojstra športov«. Nadalje dela tudi preko 27.000 žena neposredno na področju telesne vzgoje kot učitelji in trenerji na najrazličnejših področjih. Med njimi pa je tudi 40 predavateljic na visokih šolah za telesno vzgojo. 5 31. marca 1963 Stiokovno _ ■!lllll!lllllllll!lllll!!!lflllli!iillil!ll!l!llil!UII!llllllllllilliilllil!!lll!!lll|lll!ll!llll||l!!a!li!|||||!l šef planiške velikanke Stane Pelan pojasnjuje vzroke za letošnje kratke polete - Edina večja napaka slaba priprava izteka - Tekmovali smo po FIS pravilih - FIS ekspert Norvežan Artur Nordlie iskal »dlako v jajcu« Nekaj za sanitarnega inšpektorja Kolikokrat smo že govorili in dokazovali, da je treba za aktivne športnike vsestransko skrbeti. Človek, ki na športnem igrišču pušča svoje moči, se mora po naporni tekmi odpočiti, sicer mu športno naprezanje bolj škodi kot koristi. Pot nas je zanesla med naše nogometaše, ki se po treningu in po tekmi vsi utrujeni in oznojeni znajdejo v slačilnici. Tam se človek želi v 15 minutah odmora ali po sami tekmi in treningu odpočiti od hudega napora, se pod prijetno prho osvežiti, oprati s telesa umazanijo in v prijetnih prostorih še nekaj časa pokramljati o dogodkih, ki jih je preživel s svojimi tovariši na zelenem polju. Tako vsaj si zamišlja človek, ki gleda nogome- -''.H' 'y¥ NAS TELEOBJEKTIV PISMA ^WNA/S/VV\/V>/'/VVVV%< taše onkraj pregrade na zračnem in večkrat tudi lepo urejenem prostoru za gledalce. Kaj vse pa se dogaja z nogometaši, ki po končani tekmi zapustijo igrišče in se znajdejo v svojih slačilnicah? Ni dolgo tega ko smo obiskali nogometaše Ljubljane. Z njimi smo se napotili v slačilnico in strme obstali. Slačilnica je neurejena, zamazana in po kotih je dovolj nesnage, kar bi bilo primerno bolj za četveronožce kot za človeka. Z nogometaši smo se napotili še naprej v druge prostore, ki jih imenujejo kopalnico. To je temen prostor s • kamnitim tlom, tako da se lahko človek prehladi, še preden stopi pod prho! Da ne govorimo o sanitarijah, tam postane človeku slabo ... Sprašujemo se, kdo urejuje te stvari in kdo je odgovoren za zdravje mladih nogometašev Ljubljane? Prepričani smo, da bi takšno stanje in takšno podobo lahko videli ne samo pod stadionom Ljubljane, temveč še marsikje drugod, kjer danes opevamo vse vrline nogometašev in sposobnosti klubskih uprav. Zanimivo je, Sa ni dolgo tega, kar so v Šiški dokončno zgradili novo stavbo za košarkarje z modernimi slačilnicami. Vsega tega pa nihče ne uporablja in vrata stavbe so trdo zabita. Dobro vemo, kaj pomenijo mladi nogometaši Ljubljane in v kakšnih pogojih trenirajo in tekmujejo ti fantje iz Šiške. Čudno se nam zdi, da uprava matičnega društva ne pošlje na ogled svojih članov, ki bi si verjetno ob pogledu na slačilnice, prhe in sanitarje nogometašev zgrozili in ukrepali tako, kot bi ukrepal sanitarni inšpektor, ki bi prišel med športnike v šiško. Prav bi bilo, da se to stanje pri priči izboljša in da v te prostore ne stopi nihče prej, dokler ne bodo urejeni tako, kot zahteva potreba kulturnega človeka. iz Slovenije SKAKALNICA V PLAHICI TAKA KOT PRED TREMI LETI... Navzlic idealno lepemu vremenu in odlično pripravljeni skakalnici v zadnjih dveh dnevih, so .odhajali številni gledalci tokrat iz Planice malce razočarani. Predvsem jih je motilo to, da letos ni bilo takih daljav kot so jih dosegali naši in tuji skakalci na velikankah v Oberst-dorfu in Kulmu. Razen vsega pa je vladalo očitno nezadovoljstvo nad skromnimi uspehi naših skakalcev. Eni krivijo razsodišče tekmovanja v katerem naj bi bila naša dva predstavnika preveč popustljiva do odločitev FIS ekspertov, drugi so bili prepričani, da skakalnica ni bila takšna kot bi morala biti. Ker sem, kakor pred leti, vodil priprave skakalnice za to prireditev in tudi sodelovali pri obnovitvenih delih na njej v preteklem poletju, menim, da , je moja dolžnost, da podam glede tega neka pojasnil. ' Naša 120 m skakalnica je bila nujno potrebna popravila. Nagniti so bili več ali manj Vsi leseni deli na njej, provizomo zgrajena odskočna miza je razpadala, računsko lopo na doskočišču je stisnil sneg in novi predpisi FIS o gradnji smuč. skakalnice so narekovali vgraditev 3 dodatnih startnih mest. vsa ta dela smo opravili lani poleti. Številni obiskovalci planiške doline, domači in tuji, so videli, da se na naši skakalnici nekaj dogaja in večina je bila prepričana, da nameravamo našo renbmirano napravo povečati. Navzlic mojemu stalnemu zatrjevanju, da gre le za obnovitvena dela in ne za povečanje, je prevladovalo mnenje, da bomo videli v Planici 1. 1963 polete takih daljav kot so jih dosegali v Kulmu in Oberstddrfu, To se letos ni uresničilo in razočaranje je bilo tu. Zakaj ne povečamo naše skakalnice in zakaj je naša naprava, ki je bila vendar prva na svetu, ki je dopuščala smuške polete čez 100 m, nenadoma potisnjena po velikosti na zadnje mesto? Tudi to dejstvo je razburilo duhove in povzročilo negodovanje. Toda treba je vedeti, da povečati to skakalnico ni tako pre-. vprosta zadeva. Planiška velikanka je postavljena na dokaj neugodno zemljišče saj je to narekovalo, da se je moralo več kot polovico naleta in dobršnji del doskočišča dvigniti visoko od tal in podpreti z železo-betonskimi stebri. Nalet sam končuje pri odskočni mizi z armiranim betonskim opornim zidom visokim okoli 6 m, prehod iz strmine doskočišča pa je vklesan v živo skalo. Vse to in še prekratek iztek ne do- pušča večjih sprememb, na tej skakalnici! Na vsaki sfrnučarski skakalnici je odločilne važnosti razdalja med ^robom odskočne mize in tisto črto, kjer prehaja strmina doskočišča v prehodni lok izteka. Ta črta pomeni skrajno mejo, do katere so še možni skoki. Pri naši skakalnici znaša ta razdalja 132 m. Upali smo sicer, da jo bomo mogli povečati v snegu, vendar tega nismo storili, ker našim skakalcem ne prija kratka odskočna miza. Daljava je, torej, ostala pri nas neispremenjena. kakor so ostali neizpremenjeni tudi vsi ostali elementi skakalnice. Spreminjali nismo ne dolžine in strmine naleta, niti dolžine in naklona odskočne miže? Zato je kritična točka ostala pri 110 m; Malenkostne spremembe s Trbovlje. Nogometaš Pirc je pred odhodom v Maribor igral najprej pri mladincih Ljubljane, nato je prestopil k ljubljanski Iliriji in se končno spet znašel v svojem matičnem klubu Ljubljana. Gotovo se še spominjate, da se je Pirc odločil za odhod v Maribor v trenutku, ko je to moštvo začelo nastopati v II. zvezni ligi. Vsak nadarjen športnik in tudi nogometaš stremi za tem, da nastopa v kvalitetnem klubu in zato je njegov prestop k Mariboru toliko bolj razumljiv in tudi na mestu. Seveda pa je Pirc podpisal pogodbo s tem klubom za več let in zato še vedno nastopa za »vijoličaste«. Uprava kluba in tudi tehnično vodstvo sta zadovoljna z nastopom in igro tega odličnega nogometaša. Naša 120-metrska skakalnica je bila lani obnovljena Kis. : Rudar 2:4, Kamnik : Proletarec 1:0, Litostroj : Svoboda Dup. 4:0, Domžale : Tabor 1:0, Litija : Poštar 2:2, Slavija : Mengeš 1:1. Mladinci so igrali takole — Domžale* : Tabor 1:1, Bratstvo : Sava 11:1* Kamnik : Proletarec 5:0, Svoboda Kis. : Rudar 1:3, Litija : Rudar Trb. II 2:3, Slavija : Mengeš 1 fi, Litoštroj : Svoboda Dup. 3:0, p. f. V prvem razredu pa so se srečanja končala takole: Jarše : Dob 3:2, Logatec : Usnjar 3:2, Rudar Trb. II : Medvode 2:0, Komet : Enotnost 0:1. Rakek je srečanje proti Papirničarju zapisal sebi v korist s 3:0, ker se 'je Papirničar preselil v celjsko podzve-zo. Slivnica : Kočevje 8:2. MARIBOR (PK) Judo — S prvenstva najboljših jugoslovanskih judoistov v Novem Sadu se je vrnil Jože Hauptman (Kovinar), ki si je priboril odlično tretje mesto v absolutnem šampionatu in s tem tudi vstopnico za evropsko prvenstvo v Švici. Mimo njega bosta v mladinski reprezentanci nastopila še Krajevič in Krajinovič (oba Zagreb). Namizni tenis — Rezultati XVII. kola mariborskega sindikalnega prvenstva — I. liga: Univerzal : MTT 2:5, Slikoplesk : IKŠ 5:3, Invalidi : »Maribor« I, 5:3 (!), Boris Kidrič : TAM III. 5:2, TAM II. TAM I. 0:5. Vodijo Invalidi s 24 točkami, TAM I. 24 itd. II. liga: TAM V. : Metalna 11.5:0, Slikoplesk : SNG III. 5:0, Boris Kidrič II. : TAM IV. 4:5, Prehrana : Metalna I. 5:0, Himo1 : Elko 5:2, Narodna banka : PTM II. 5:0. Vodi Metalna pred Prehrano, Himo itd. Odbojka — Znani mariborski od-.bojkarski sodnik Ljubo Moran je skupaj z moško in žensko odbojkarsko reprezentanco Jugoslavije odpotoval v Sofijo, kjer bo vodil eno izmed meddržavnih srečanj med našimi in bolgarskimi odbojkarji. Mariborčan si je pridobil mednarodno priznanje že na polfinalnem srečanju za pokal evropskih piva-kov, kO' je v Bukarešti odlično vodil tekmo med domačim Dinamom in Levskim iz Sofije. Smučanje — V Maribor je prispel znani francoski smučar Vuar-net. ki je na olimpijskih igrah v Squaw Valleyu osvojil zlato medaljo v smuku. Najboljšim štajerskim alpskim tekmovalcem in smučarskim delavcem je na Pohorju demonstriral francosko šolo alpskega smučanja. Mimo tega je tudi postavil slalom z vratci, ki jih predstavlja ena sama palica namesto običajnih dveh. # Košarka — V zadnjem srečanju zimske mariborske lige je Elektra iz Šoštanja premagala »Maribor« z 72:68. Po končanem letošnjem tekmovanju je lestvica v članski kon-- kurenci naslednja: Elektra 6 5 0 1 331:342 ib Branik 6 4 0 2 398:341 3 »Maribor« 6.3 0 3 355:355 6 MTT 6 1 0 5 354:450 2 Sabljanje — Sabljaška zveza Jugoslavije je obvestila Branik, da bo znana mariborska tekmovalka Jožica Fučkarjeva skupaj z Drakslerjev© iz Zrenj anina zastopala Jugoslavijo na mladinskem svetovnem ^kritefiju, ki bo aprila v Belgiji. To je vsekakor lepe priznanje mladi Mariborčanki, ki je že lani osvojila prvenstvo Slovenije med članicami, letos pa je bila na mladinskem državnem prvenstvu druga. MURSKA SOBOTA (FM) Namizni tenis: V nadaljevanju prvenstva v občinski namiznoteniški ligi Murska Sobota so bili doseženi naslednji rezultati: I. skupina: ESŠ : Mura B 3:5, Martjanci : Rakičan 0:5, Dijaški dom A : Pomurje A 5:0, JLA : Elan 5:0. V prvi skupini vodi na tabeli Dijaški dom A z 22 točkami. .Sledijo: JLA in SŠTV z 16,/Elan, Rakičan in Mura B^z 12 itd. II. skupina: Puconci : Sloga 5:1, Dijaški dom B : Krog 5:0, Potrošnik B : Polet 1:5, Mura A : ESŠ A 2:5. V drugi skupini vodi ESš A z 18 točkami. Sledijo: Mura A in Dijaški dom B s 16, Mladost in Klub Mladine s 14 točkami itd. Strelstvo: V okviru šolskega špcytnega društva Elan na gimnaziji v Murski Soboti, je bila pred kratkim ustanovljena - še samostojna strelska družina. Društvo si9bo v kratkem nabavilo, tudi nekaj malokalibrskih pušk in drugega potrebnega materiala. ne le »v prehodnem loku na odskočni mizi, povečal pa se je še prehodni lok v izteku. Oboje je le koristilo in izboljšalo skakalnico. To so mi potrdili tudi inozemski strokovnjaki in skakalci, kakor tudi udeleženci treninga v nedeljo pred planiško prireditvijo, ko smo preizkušali našo napravo. Vsaka kritika na račun skakalnice je torej neupravičena, saj je ostala točno taka kot je bila pred leti. Toliko o skakalnici. Drugo poglavje je vodstvo tekmovanja in postopek razsodišča, katerega član sem bil tudi jaz. Pribijem eno: člani razsodišča so se v vsem ravnali točno po obs.toječih tekmovalnih določilih. Ce ni bilo dovoljeno star-tati iz višjih naletov, se je to zgodilo v skladu določil, ki predvsem ščitijo varnost skakalcev in ne upoštevajo želj po senzacijah. »Še nikoli ni bila planiška skakalnica tako slabo pripravljena kot letos« je menda poročal neki domači radio-reporter. Ni ga pa očitno zanimalo zakaj je nastala pri otvoritvi prireditve t. j. v petek velika zamuda. Naj pojasnim, da je bila v četrtek pozno popoldne skakalnica po zaslugi naših alpskih smučarjev ki so nam priskočili v pomoč, zgledno urejena. Toda muhasto vreme, ki nam je nagajalo več čas ko smo pripravljali skakalnico, se je še enkrat pošalilo z nami. Zvečer je pričelo deževati in je deževalo skoraj do polnoči, proti jutru pa se je ohladilo. Na vse zgodaj smo ponovno pretlačili vso skakalnico tako. da smo bili eno uro pred pričetkom tekmovanja vsi soglasni, da je doskočišče dovolj trdno in sposobno za prireditev. Toda, pol ure pred pričetkom, je od Tamarja zapihala topla sapica, ki je v najkrajšem času omehčala površino. V tem stanju so jo preiskusili FIS eksperti, od katerih je eden zastopal odločno stališče, da je treba skakalnico na novo prehoditi z nogami in jo utrditi. Radi varnosti smo popustili in pristali na ponovno pripravo. In tu smo napravili edino napako tega dne! Prehod iz doskočišča v iztek je ostal neprebojen in utrjen samo s kemičnimi sredstvi, kar ie novzro- Priprave trboveljskih športnikov za novo sezono Vsako pomlad pridejo v Trbovljah nogometaši najprej na igrišče, nato so na vrsti košarkarji in rokometaši, zadnji pa atleti ter plavalci. Pri vseh je zimsko delo enako važno in potrebno. V času ko so športniki zapuščali dvorane in pričeli s treningi na igriščih, smo se pogovorili s trenerji petih najbolj množičnih športnih disciplin v Trbovljah. Povedali so nam nekaj misli o uspehu, pripravah, stanju v klubih in načrtih za bližnjo sezono O nogometaših je povedal nekaj misli Milan Panič in dejal, da so «v zimskem času redno trenirali trikrat tedensko. Prvi mesec je bil poudarek na kondiciji, v drugem delu v dvorani so vadili uigrayanje igralcev in razporeditev raznih tehničnih variant. Pozneje, ko se je tekmovanje še bolj približalo, pa so trenirali celo štirikrat tedensko. Žal je le polovica igralcev prihajala redno na treninge. Deljen delovni čas je še vedno glavna ovira nogometašem za nemoteno delo. Trije igralci: Klenovšek, Čop in Zalokar so odšli na odsluženje kadrovskega roka. Na prijateljskih tekmah nogometaši iz Trbovelj niso' dosegli pomembnejših rezultatov. V moštvu se pozna slaba forma Pa j er ja in odhod Leskovška iz kluba iz neznanih vzrokov tako, da imajo na izbiro le dva vratarja. V ligi bodo tako nastopali starejši igralci. Ker imajo finančno vprašanje urejeno, se bodo lahko popolnoma posvetili delu z igralci in borbi za tretje, oziroma drugo mesto v slovenski nogometni ligi. Tudi rokometaši niso počivali. Trener Bašič pravi, da so na treningih posvečali posebno skrb telesni moči. Zato za zdai še ne mo- remo govoriti o dobri formi trboveljskega moštva. Letos računajo na kvalifikacije in bodo skušali doseči najboljšo formo prav takrat, da bodo lahko zanesljivo uspeli. Prav zaradi tega bo forma v prvih tekmah najbrž še nestalna. Do konca prvenstva bodo skušali odpraviti napake, obenem pa povečati spodobnosti posameznih igralcev. Na vsaki tekmi bodo igrali za zmago, pri tem pa bo morala paziti tudi obramba, da ne bo prejela preveč golov. V moštvu bodo nastopali vsi igralci ,ki so igrali lani, pridružil pa se jim bo ^e Jekoš, ki se je vrnil iz JLA. Trboveljski rokometaši resno računajo, da se bodo uvrstili pred Slovenj Gradcem, Celjem in Kovinarjem. Rokometaši niso nastopali na zimskem okrajnem prvenstvu zaradi neustreznega načina treninrra, košarkarji pa so bili edini trboveljski športniki, ki so tekmovali tudi v zimskem času. Udeležili so se zimske lige, ki jo je organizirala Komisija za košarko pri Okrajni zvezi za telesno kulturo v Ljubljani. Čeprav na tem tekmovanju niso nastopali vsi najboljši, so dosegli zadovoljiv uspeh. Slabemu uspehu v lanskem letu je v veliki meri'kriva prehitra pomladitev moštva, vsaj tako meni trener Stane Hodej. Belo z moštvom so hromili pogosti nesporazumi med igralci in pa dejstvo, da so funkcionarji kluba posvečali premalo časa delu v klubu Na osnovni šoli »Tončke Čeč« imajo takorekoč stalno ponirsko košarkarsko šolo, ki vzgoji vsako leto mnogo novih mladih košarkarjev. Trener atletov Rado Pungartnik pravi, da bodo atleti še najtežje dobili zadostno število tekmovalcev. Težave imajo s člani, ki niso doma v Trbovljah, ampak se vozijo iz sosednjih krajev. Atletski klub v Litiji bo razpadel in nekaj boljših atletov bo pristopilo k trboveljskemu Rudarju. Tako daleč voziti se pa treninge pa ni enostavno. Pri atletskem klubu zelo pogrešajo strokovnjake, ki bi vodili treninge s posamezniki, rv.nes opravlja trenerske posle en sam človek, ki pa ne more biti kos velikemu delu. Plavalci so edini predstavnik Trbovelj v zveznem tekmovanju Trener Marin Vidan meni, da imajo dovolj tekmovalcev, ki pa so še večinoma pionirji. S takšno ekipo pa nimajo realnih možnosti, da bodo ostali v zveznem tekmovanju. Vsi starejši plavalci so prenehali s treningi in bodo na letošnjih tekmovanjih Je še med gledalci. Imajo pa tudi slabe pogoje za treninge, saj nimajo niti telovadnice vedno na razpolago. Plavalci so pričakovali, da bo zimski bazen zgrajen pravočasno in zato niso rezervirali prostora v ljubljanskem bazenu. Tako so odtali doma in čakajo na toplo vreme ... Trboveljski športniki imajo, kot kaže, mnogo težav, ki jih ne bo lahko premostiti. Z razumevanjem vseh, ki so odgovorni za delo športnih klubov bi se dalo marsikaj rešiti. Res je, da so mnogi odborniki prezaposleni in bo treba prej ali slej pritegniti v vrste športnih delavcev še več novih ljudi. V pogovoru s trenerji, na tudi s športniJ^ smo postali pozorni na misel, na' h o d, o vsi klubi in vsi športniki enako vrednoteni, tako da bodo imeli vsi občutek, da so člani istega športnega društva Rudar iz Trbovelj. 6 31. marca 1963 Zaradi meddržavne tekme imajo danes vsa moštva prve in druge zvezne nogometno lige počitek. Zato smo izkoristili priložnost in se oglasil pri obeh. slovenskih drugoligaših ter skušali izvedeti nekaj ugotovitev po prvih štirih spomladanskih kolih, kje so vzroki za dobro oziroma slabo igro in kakšni so obeti v nadaljevanju prvenstva. Že povprečen poznavalec nogometa lahko na prvi pogled ugotovi, da so po prvih spomladanskih kolih v taboru Maribora zares zadovoljni, pri Olimpiji pa razpoložen« ni najboljše. Sicer pa prepustimi besedo strokovnjakom, od katerih smo skušali zvedeti nekaj podrobnosti. V Mariboru več kot zadovoljni Prvi pomladanski dnevi so prinesli mariborskim ljubiteljem nogometa mnogo veselja. Po nesrečnem startu v igri proti nogometašem iz Banjaluke so »vijo-časti«- v nadaljevanju zaigrali izredno (^>bro in požrtvovalno ter iz treh razmeroma težkih srečanj pobrali vseh 6 točk. To je nedvomno lep uspeh mariborskega drdgoligaša, posebej še, ker je od šestih točk v pomladanskem delu osvojil kar štiri v gosteh. »Maribor« je trenutno na 5. mestu in ima vse možnosti, dft do konca še občutno izboljša svoj plasman na prvenstveni lestvici. PREROJENI NAPADALCI Mariborski napadalci so v zadnjih treh tekmah proti Karlovcu, Olimpiji in BSK zadeli kar 9-krat v črno in kaže, da so končno preboleli že tradicionalno nespretnost pred nasprotnikovimi vrati. Vsem so namreč še dobro v spominu tekme iz jesenskega dela prvenstva, ko so Mariborčani igrali takorekoč vseh 90 minut pred nasprotnikovimi vrati, niso pa znali izraziti svoje premoči tudi številčno. Posebej Pirc je v zadnjem času ponovno v odlični formi, saj je na vseh tekmah spomladanskega dela prvenstva predstavljal glavno nevarnost za nasprotnikove vratarje. Ko sc bo nekoliko bolj uigral še Arnejčič, ki jeseni zaradi poškodbe ni odigral vseh tekem, bo napadalna .peterka gotovo še nevarnejša. OBDRŽATI FORMO! Zanimivo je, kaj nam je v »time-outu« med dvema prvenstvenima kolima povedal trener mariborskega moštva Vlado Si-munič: - Praksa je že neštetokrat pokazala, da nestalna moštva po nekaj zaporednih uspehih popustijo. Na vsak način bomo skušali obdržati formo moštva, pazili pa bomo še posebej, da trenutni uspehi posameznikom ne bodo stopili v glavo. Zadnje tekme so jasno pokazale, da v borbi za točke lahko računamo samo na skromne igralce, ki' bodo znali od prve do zadnje minute do potankosti opraviti v naprej določene naloge. Čeprav se nerad spominjam srečanja z Borcem, ne morem mimo ugoto- vitve, da nam je bila prav ta tekma dobra šola za v bodoče! SE 14 TOČK? Trener Mariborčanov je prepričan, da bodo njegovi varovanci do zaključka letošnjega prvenstva zbrali približno 35 točk, kar bi zadostovalo za plasman med prvimi na lestvici. Prognoza je sicer precej optimistična, preprosta računica pa, pokaže, d.a načrt ni nedosegljiv. »Vijoličasti« si namreč obetajo vseh 12 točk v srečanjih proti Lokomotivi, Istri, Rudarju, Splitu, Trešnjevki in Borovu v Ljudskem vrtu, po kakšno pa bodo verjetno odšli tudi k Šibeniku, Famosu, Var-teksu, Slavoniji in Čeliku. Po Simuničevem mnenju bo za Mariborčane najtežje v Varaždinu, Osijeku in zlasti v Šibeniku, kjer so slej ko prej pokopali svoje upe tudi ljubljanski nogometaši. Pri Olimpiji bo treba zaigrati ostreje Zadnji del jesenskega nogometnega prvenstva je prinesel ljubljanskim ljubiteljem presenečenje za presenečenjem. Nogometaši Olimpije so se od nedelje do nedelje bolje uvrščali na lestvici, skratka, v taboru Olimpije je zavladalo navdušenje. Tako je bilo tudi pred pričetkom spomladanskega dela, žal pa so štiri kola prvenstva prinesla le en svetel trenutek. Komaj tri. točke iz 4 tekem je skromen izkupiček, pa tudi razlika v golih 6:9 kaže, da pri Olimpiji ni tako kot bi moralo biti. ® Obiskali smo predsednika NK # Olimpija tov. Jožeta Gerbca, # ki nam je na vprašanje, kako - # so pri Olimpiji zadovoljni z iz- da lahko na Pred kratkim je bil v Trstu se- troboju nastopa en ‘ek®»valeč le stanek predstavnikov Trsta, Iforo- T ®“' d^mplini ^ x ike in Slovenije, ki so se dogo- ^egli da bo mobiliziranih Cim več vorili, da bo letos troboj 14. julija mladih veslačev. ^ !l .bod°m"e-v Trstu. Sestanka se je udeležil l»™li B0*r®tb®“ Vse tri ekt tudi predsednik regatnega odbora narodnih tek J , J . Bled, tov. Boris Kocijančič. Ker bo P® bod?„,P“ ®‘v,rnm ozirom» b.‘ na letošnjem tekmovanju nekaj smer, zlato, srebrnev oziroma bro- novosti, smo ga poprosili za kra- nas,°- tek razgovor, v katerem nam je Poleg športnega uspeha je tek-pojasnil nekatere novosti. movanje ustvarilo koristne in pri- - Mladinski veslaški troboj jateljske odnose med temi tremi Trst-Koroška-Slovenija, je že do- veslaškimi organizacijami in živel svoje polno priznanje, je dc- bolj utrdilo dobre sosedske odno-jal tov. Kocijančič Pri tem pa ne se. P«v paradi tega bo treba dati gre le. za moralni uspeh slds ildven mladinskemu troboju vso podporo. zultat mladega Kranjčana iz Raven, ki je dosegel tretji najboljši čas v konkurenci članov in starejših mladincev na isti progi. Proga je bila sicer lepo speljana, toda mehka In je zahtevala od vseh nastopajočih mnogo napora. Rezultati — člani 12 km: 1. Janez Pavčič 53,28, 2. Jaka Reš 55,10 (oba Enot.), 3. Janko Ko-bentar (Jes) 56,12, 4. Franc Lakota (Moj) 56,46, 5. Franc Gregorič (Boh) 58,34; starejši mladinci 12 km: 1. M^irko Kranjčan (Fuž) 55,48, 2. Egon Karpač (Fuž) 57,35, 3. Pavel Kobilica (Gorje) 58,03, 4. Alojz Kerštajn (Rat) 59,49, 5. Ljubo Marjon (En6t) 68,27; članice 6 km: Alenka Lipovšek 40,53; mladinke 6 km: I. Majda Mlatej (Fuž) 37,51, 2. Marija Simčič (Gorje) 38,05, 3. Tončka Petrič (Rat) 41,19; mlajši mladinci 6 km: 1. Milan Dret-nik (Fuž) 29,13, 2. Franc Mrzli-kar (Enot) 29,16, 3. Drago Pintar (2ir) 29,43, 4. Franc Kricej (Fuž) VII. REDNA SKUPŠČINA LETALSKE ZVEZE LRS Pokol padalcev v Portorožu Ljubljana, 31. marca. Danes je bila v Ljubljani v Domu JLA VII. redna letna skupščina Letalske zveze Slovenije. Ob prisotnosti več kot 90 delegatov in večjega števila gostov so naši letalci pregledali svoje bogato enoletno delo. V izredno plodni diskusiji pa so pokazali tudi na številne probleme, k ovirajo njihovo nemoteno delovanje. Tako predvsem zastareli predpisi o letenju (vsak let se je moral do sedaj najaviti 24 ur poprej), o vzgoji in nagrajevanju strokovnega kadra, samih tehničnih problemov Ipd. Ob zaključku je skupščina izvolila tudi nov upravni odbor ter izbrala za predsednika Venčeslava Jerasa. Sprejeli so tudi koledar letošnjega tekmovanja. Tako bo med drugim tudi tekmovanje padalcev za »Jadranski padalski pokal« letos v Portorožu, in sicer meseca avgusta. 31,36, 5. Ivan Alič (Idrija) 32,02. Organizacija tekmovanja, ki je bila v skrbnih rokah preizkušenih funkcionarjev Enotnosti, je bila zelo dobra, posebno pohvalno pa je to, da so kljub dvomljivemu vremenu in z mnogo trdega dela pripravili proge ter izvedli tekmovanje! SKUPŠČINA PLAVALNE ZVEZE SLOVENIJE Obetajoča prihodnost LJUBLJANA, 31. marca — stopiti v stik z Društvom učl-V Domu sindikatov Je bila da- teljev In profesorjev za telesno nes v Ljubljani redna letna kulturo ter VSTK. Predvsem Je skupščina Plavalne zveze Slo- potrebna pomoč že v prvi stop-venije, za katero lahko rečemo, nji učenja plavanja — v pla-da je bila plodna kot še verjet- valnlh šolah. Vse pohvale je no nikoli doslej. Zbrani delegati vredno, da so v zadnjih nekaj so kritično pregledali in ocenili letih inštruktorji v plavalnih/ svoje dosedanje delo ter pri- šolah naučili plavati kar 6000 pravili precej predlogov, ki bodo otrok. V zadnjem obdobju pa so bodočemu Izvršnemu In uprav- tudi pri tem naleteli na težave, nemu odboru v veliko pomoč pri ker ni bilo sredstev za plačeva-organizacijl in boljšem delu nje inštruktorjev In so za raz-Plavalne zveze Slovenije kot je liko od prejšnjih let, ko smo bilo to v preteklosti. V obdob- imeli plavalne šole v devetnaj-ju zadnjih dveh let sta Plavalna stih krajih, letos delovale le še zveza Slovenije In s tem plavalni v treh. Se vedno bode v oči šport v naši republiki zašla v dejstvo, da je v Sloveniji več krizo, iz katere skoraj ni bilo plavalnih objektov kot plavalnih videti poti. Zaradi prezaposleno- klubov. Zato je ena najvažnejših sti funkcionarjev se je v prete- nalog prihodnjega izvršnega odkleni obdobju kaj klavrno za- bora, da poskrbi za strokovne ključllo delo upravnega odbora, kadre inpomaga pri organizaciji Sestal se je le trikrat, vendar plavalnih klubov v krajih, kjer tretjič že ni bil več sklepčen, kjer za to obstoje možnosti. Ena Tudi sekretariat' ni bil dosti na najvažnejših nalog pri tem je, boljšem, saj so za vse delo osta- da stopijo organi Plavalne zve-11 samo trije ljudje, ki so nosili Ze v čim tesnejši stik z Občin-vse breme. Zaradi tega je ra- skimi zvezami za telesno kultu-zumljivo, da tudi ves plavalni ro, ki so odgovorne za telesno šport v Sloveniji ni šel navzgor kulturo po posameznih občinah, po takšni poti, kot smo si to pri vseh teh je treba podobno zamišljali na zadnji skupščini, kot za druge panoge, ustanoviti V preteklem obdobju smo la- odbore oziroma komisije za pla-hko zadovoljni edinole s plava- vanje in ta šport čim bolj ražnjem. Oba predstavnika v I. širiti med naše množice. V mno-zvezni ligi kranjski Triglav in gib krajih je ta stik že vzpo-Ljubljana, sta se uvrstila na dr- stavljen in upajmo, da se bodo žavnem prvenstvu tako visoko, sadovi skupnega dela kmalu pokol od njiju nismo pričakovali, kazali. Največ dela čaka Pla-Tretje mesto v državi predstav- valno zvezo na naši slovenski ija za slovensko plavanje vse- obali, kjer je plavanje šele v kakor lep uspeh. Nič manj ni- povojih. Prav tu se odpirajo sta bila uspešna slovenska pred- najširše možnosti za razvoj te stavnika v II. zvezni plavalni športne panoge in če povemo ligi Celulozar in Rudar, ki sta ge to, da bo letos Koper, Lucija v končni razvrstitvi osvojila jn nekateri drugi kraji dobili peto in šesto mesto. Precej bolj plavalne bazene, poleg tega pa žalostna slika pa je bilo letošnje še Portorož zimski plavalni ba-republiško prvenstvo v plavanju zen, nam je lahko jasno; da bo v Radovljici. Tu sta se za prvo prav naša slovenska obala lahko mesto borila domači Prešeren kmalu postala eden glavnih valeč je izšel iz tega dvoboja plavalnih centrov naše repub-in celjski Neptun, kot zmago- nke. Prešeren, ki na kvalifikacijah poskrbeti je treba tudi za za vstop v II. zvezno ligo ni Cim številnejši strokovni kader usP®j* in za njegovo stimulacijo, ker Naravnost porazno pa je sta- bomo ie tako lahko iz kvantite-Tije v drugih dveh disciplinah, te doI,nj tudi kvaliteto. Vsi se vaterpolu in skokih v vodo. zavedajo, da je te kadre naj-Kranjski Triglav je sicer v II. jaže dobiti iz svojih vrst, ker zvezni ligi osvojil eno mesto je_t} delajo res s srcem in ima-više kot lani, drugi slovenski j0 0d n]ih tudi največ koristi, predstavnik Ljubljana pa je iz- prav zaradi tega se je pokazala padla iz II. zvezne lige. S tem je večja potreba po seminarjih nikakor ne moremo biti zado- ln tečajih, kjer naj bi se vzgojili voljni, saj vemo, da so Slovenci novi inštruktorji in trenerji, že leta in leta borimo, da bi vsekakor pa je treba za to po-imeli, če že ne v I. zvezni, pa skrbeti pred glavno sezono, ta-vsaj v II., čim močnejše za- h0 gg b0d0 lahko inštruktorji stopstvo. S tem naš vaterpolo prij