SLOVENSKI
Santeia* H »pMdtfccv m. Sb&t, ¡¡ijfifSs 9k SAflfii
M hm jo-
Ltei Madsivn t pouk in mimva
M V UiSfW«l t» pt focp«fe Mor»i -s m «■likate argTi
ftafeoptei t ti o* tejo, eepLt • --»i iissr pi BC Ipr^iiBmj«,
Za «BM&i f jAsis^t-
od it»«id> * Trti*«, 6s M	«r.krai,
po ® h, nk.-»t SS fe.
trikreir i,
bmrftti »f te «radii o^UMb*
St67. 43.
F Mariboru, dne 27. oktobra 1904.
Tečaj XXXVIII.
Slovenski volilci, pazite!
Slovenski poslanci Kočevar, dr. J u r-tela, dr. Ploj, Robič in drugi so že dne 7. oktobra, piSi in govori sedmega oktobra vprašali cesarskega namestnika grofa C aryja, zakaj se regulacija Pesnice ne vrši hitreje, ter ga pozvali, naj vendar pospešuje potrebno uravnavo Pesnice, ki je letos zopet naredila pri zadnjih povodnjih tako velikansko škodo.
Dne 18. oktobra je na to vprašanje odgovoril dež. odbornik Sta liner, pristaš ncm-¿kcnacionalne stranke, ter rekel, da se uravnava le zaradi tega ne more tako hitro iz-vi Siti, ker občini Možgsnci in Marjeta nočete sprejeti pogojev, ki jih jima stavi dežela in se bo torej morala poravnava s tema občinama izvršiti dolgotrajnim uradnim potom. Ta odgovor se je vzel od cele zbornice na znanje!
Toda kaj se sedaj zgodi ? Dne 19. t. m. pa pricapljata naenkrat »Štajerčeva« poslanca Stiger in Ornig z enakim vprašanjem na cesarskega namestnika, kakor so ga stavili slovenski poslanci že dne 7. oktobra, torej 12 dni prej. Zdi se, da Stiger in Ornig tako trdno spita v deželni zboraici, da niti opazila nista, da so o tej stvari žs slovenski poslanci vse potrebno storili in dobili tudi pojasnilo, zakaj se zavlačuje uravnava. Stiger in Ornig sta prišla za 12 dni prepozno, to je prbito! A glejte čudo »Štajerčevih« pristašev! Dne 20. oktobra so prišli nekateri »Štajerfiijanci« v Gradec. Bili so to neki Čeck iz Šmarja, grajSčinski oskrbnik ptujski Hilt-schei. grajščinski oskrbnik SenUcher, neki Andreas Rozeanpovec iz Stojnc, breški Martin Museg, Jos. Simeck iz Sabovc, Jos. Kreinčič iz Gajofc in Leopold Horvat iz Vurberga. Ti možje so pa tako zaspani kakor Ornig in Stiger! Čeravno je že dežel, odbornik Stall-ner dal slovenskim poslancem javen odgovor, kij je z regulacijo Pesnice, vendar so Sli ti možje, in ž njima zaspana Ornig in Stiger, zopet deželne odbornike izpraševat, kaj je z regulacijo Pesnice. Dobili so seveda isti odgovor kakor slovenski poslanci, zraven pa so se Se nesmrtno osmešili, ker so pokazali, da nič ne berejo in nič ne vedo, kaj se v deželnem zboru godi. Dolžnost, na katero sta se spomnila Orn g in Stiger ter njihovi pristaši komaj dne 20. oktobra, to dolžnost so štorih slovenski poslanci dne 12. oktobra.
Toda slovenski volilci, pazite! Prihodnjo soboto izide nemškutarski »Štajerc«. In mi smo trdno prepričani, da bo v tej številki hvalil Orniga in Stigerja ter imenovane graške romarje in jim prepeval slavo, kako se trudijo za regulacija Pesnice. Če to čitate. potem vedite, da »Štajerc« zopet slepari in goljufa svoje bralce. Take zaspane poslance ki se spomnijo svojih dolžnosti Se le, ko so že drugi vse uredili, take poslance je treba pošteno ožigosati ne pa hva-
liti In ako vam bo kak »Štajerčijanec« hvalil svoje poslance v zadevi uravnave Pesnice, tedaj mu dokažite, da je siromak ogoljufan in osleparjen, ker mu »Štajerc« ne pove resnice!
Zimske kmetijske Šole.
Bilo je neke cedelje, a nikjer zborovanja, v Mariboru nič posebno zanimivega dela, in nemirna časnikarska kri me je gazla v Gradec. Tam sam sedel s prijateljema na tramvaj, in oddrdrali smo jo proti Andrbu, kjer smo potrkali na vrata lično -i riprostega novega poslopji, zimske kmetijske šole v A n d r i c u. Sprejel nas je gospod ravnatelj kmetijske šole ter nam z veliko prijaznostjo razkazoval prostore šolskega poslopja in razlagal uredbo zanimive šole.
I:
Zimska kmetijska šola v Andricu je prva in edina šola te uredbe na Štajerskem. Ustanovil jo je okrajni zastop graške okolice ter jo otvoril dne 2. novembra 1902. Poslopje je stalo okroglo 40.000 K. Dežela je prispevala k zgradbi 3400 K, država nič, vse drugo je plačal okrajni zastop sam. Pač pa dobiva šola od leta 1903/4 sem 1000 K od dežele in ravno isto svoto od države kot podporo. Vzdrževanje šole stane na leto 10 000 K. Prostora je v Soli za 40 učencev. Lani je bilo to število polno, med učenci sta bila tudi dva Slovenca.
Uredba Šolskega poslopja je zelo pri lična.
V	podzemeljskem delu je kuhinja, služabniška soba, uz rna mlekarna, stiskalnica in klet, shramba in dve sobi za obrtna dela. V pritličju je ravnateljevo stanovanje, pisarna, bolnica in jedilnica ravno nad kuhinjo, s katero je zvezana z dvigalnico. V I. nadstropju sta dve učni sobi za po 20 učencev, soba za učne pripomočke, kopališče in dve spalnici.
V	podstrešju je soba za asistenta in dve veliki spalnici. Poslopje je dolgo 22 m, Široko 14 m. Pred poslopjem je 20 m širok vrt, za poslopjem dvorišče in majhno gospodarsko poslopje. Zraven je še posestva 2 3/i orala.
Notranja uprava različnih soban je pri-prosta in cenena. Učne pripomočke dobiva šola brezplačno cd trgovskih tvrdk, katere si delajo s tem reklamo; pripomočki ostanejo lastnina tvrdk.
Večina učencev stanuje v zavodu, le iz bližnje okolice hodijo na dom. Vstopnine je plačati 2 K, Šolnine za učence iz okraja graskega okrajnega zastopa ni, za učence izven tega okraja znaša šolnina 30 K na leto. Za hrano in stanovanje plačujejo mesečno 30 K.
Učni načrt je določen za dve leti oziroma dve zimi. Šolsko leto se začne s 1. novembrom in neha z zadnjim aprilom.
V prvem letu so sledeči predmeti: ve-ronauk, učni jezik, računanje, merstveno obli-
koslovje, risanje, zemljepisje, prirodoslovje, kemija, rudozoanstvo, gospodarsko rastlinstvo in živalstvo, čebelarstvo, petje, obrtna dela iz lesa in usnja. V drugem letu je: veronauk, učni jezik, zračje, rastlinsko življenje, živinoreja, živinozdravilstvo, gospodarstvo, zakono-dajštvo, knjigovodstvo, sadjarstvo, gozdarstvo, računanje, zemljemerstvo, prva pomoč pri nezgodah in pletarstvo.
Pri vseh predmetih se ozira na kmetske potrebe. V učni načrt pa je bilo treba sprejeti tudi nekatere splošno izobraževalne predmete. Tem bolj je to potrebno, čim dalje časa učenci niso obiskovali ljudske šole. V »Narodu« je pisal pred kratkim nekdo vrlo poučne članke o kmetijski šoli na Grmu. Pisatelj istih člankov pravi, da na vse zadnje vendar ne more biti naloga kmetijskih Sol, da bi poučevali učence v splošno izobraževalnih predmetih. Seveda, naloga to ni, in se gotovo tudi v nobeni kmetijski šoli ne «matrp kot prva naloga, a potreba je. Učenci prihajajo iz različno razrednih šol z različno sploSno omiko. V kmetijskih Šolah se toraj mora utvari ti tudi pri nekaterih splošno- izobraževalnih predmetih skupna podlaga, na katero je treba zidati v drugih predmetih.
Ni namen teh vrstic, vabiti slovenske učence v nemško andriško šolo, ampak vzpodbudili spodnještajerske Slovence, da si tudi sami osnujemo enako slovensko zimsko kmetijsko šolo. Ne čakajmo pomoči od dežele ali države, temveč pomagajmo si sami. Toda o tem prihodnjič!	A. K.
Deželni zbor Štajerski.
• Gradec, 26. okt. 1904.
Uravnava Sotle. V seji dne 11. okt. je utemeljil poslanec Ž i č k a r svoj predlog glede uravnave Sotle s sledečimi besedami:
Visoka zbornica! Dne 29. aprila 1899 je deželni zbor 7sled mojega predloga sklenil, da se uravna Sotla in njeni pritoki. Ob jednem se je povabila hrvatska vlada,,da se udeleži te uravnave reke Sotle.
Že dne 27. junija 1899 je naznanila hrvatska deželna vlada, da so se tudi onkraj Sotle vložile pritožbe o poškodbah, katere prizadeva Sotla na hrvatski zemlji. Hrvatska vlada smatra sistematično uravnavo te reke kot neobhodno potrebo.
Nasvetovala je skupni ogled te reke. Ta predlog sta deželni odbor in štajerska deželna vlada rada sprejela.
Hrvatska vlada je pričakovala potem od strani naše deželne vlade in našega deželnega odbora nadaljna naznanila, kdaj naj požlje svoje kulturno tehnične organe (inženirje), da vzajemno z našimi izvrše ta obhod.
Hrvatska vlada je čakala silno dolgo, dalje kakor dve leti. Še le meseca septembra 1901 se je mogel izvršiti ta ogled. Tu sta bila navzoča tudi po j eden zastopnik ministrstva za notranje zadeve in za poljedelstvo.
Ko se je vršil ta obhod, je Sotla preplavljala zemljišča na hrvatski in štajerski Btrani. Zastopnik ministrstva za notranje zadeve je takrat izjavil, da tisti, ki dozdaj še ni bil prepričan o potrebi, Sotlo uravnati, se je moral zdaj prepričati o tej potrebi.
Deželni odbor štajerski je nato pripoznal potrebščino, Sotlo uravnati, pritrdil predlogom komisije in
obvestil c. kr. namestnijo v Gradcu, kakor tudi hrvatsko, slavonsko in dalmatinsko deželno vlado v Zagrebu z željo, naj tudi od svoje strani sprejmeta komisijske predloge. Naj namestnija in hrvatska vlada naznanita, kaj mislita storiti glede načrtov za celo sotlsko strugo in kaj še posebej za posebno potrebno uravnavo Sotle pri Gregorevcih.
To delo, da se naredijo načrti, se je med našo in hrvatsko stranko tako razdelilo, da se je zgornji del od Rogatca do Zapretskega mlina (pri Klanjecu) izročil v izvršitev naši vladi, med tem ko je prevzela hrvatska vlada izdelovanje načrtov za spodnji del, od Zapretskega mlina do izliva Sotle v Savo.
Hrvati so delali prav nagloma. Toda njihovih načrtov tnkajšna deželna vlada in deželni stavbeni red nista popolnoma sprejela, temveč so se stavili bistveni ter spopolnjevalni predlogi in se je celi načrt vrnil kraljevi hrvatski vladi. Ministrstvo za notranje zadeve je sprejelo te predloge in je načeloma obljubilo za uravnavo Sotle ^prispevek iz dtžavne vodnostavbene uprave, med tem ko je poljedelsko ministrstvo izjavilo, da se zamore še le potem zavezati za prispevek iz državnega meljoracijskega zaklada, kadar se predložijo dotični tehnični načrti.
Štajerski kulturno-tehnični organi so izvršili načrte od Rogatca do Debelakovega mlina pri Sedlarjevem. Treba je le še izdelati načrte za blizu 14 km od imenovanega Debelakovega mlina do Klanjeca. Tako stoji ta zadeva danes.
Is povedanega je pa tudi razvidno, da bo še dolgo časa trajalo, predno se bo začela ta uravnava. Čudno je le to, da se hrvatska vlada, katera je poprej z velikim veseljem pozdravila naš predlog glede uravnave te reke, že tako dolgo prav nič ne gane in ne naznani, kaj sodi o dopolnilnih načrtnih predlogih, ki so se njej vposlali od štajerske strani.
Sotla je prizadevala med tem vedno večje poškodbe. Radi tega so se obrnile vnovič nekatere občine, katere ležijo ob Sotli, kakor Veliki Obrež, Rigonce, Loče, Mihalovec in Gaberje dne 8. septem. 1901 na deželni odbor, naj se Sotla ali uravna, ali pa se naj na njenem desnem bregu napravijo nasipi, da se za-branijo nadaljna opustošenja te reke.
Prvi del našega predloga je gotovo upravičen, namreč, da se v tem slučaju, če hrvatska vlada še ni vrnila njej priposlanih uravnalnih načrtov, potom c. kr. n&mestnije ta zadeva, ki je neizmerne važnosti za posestnike ob Sotli, bodisi na hrvatski ali štajerski strani, pospeši pri hrvatski vladi.
V	drugem delu našega predloga prosimo, da se potrebno ukrene v obrambo soseske Gregorevce, ki je v posebni nevarnosti.
V	poročilu deželnega odbora za L 1902 se pov-darja: „V prvi vrsti je potrebno, da se napravijo regulacijski načrti pri štajerski soseski Gregorevce, in sicer v obrambo te vasi, po deželnem stavbinskem uradu. Ta uravnava naj se čisto izloči iz načrtov, katere ima dognati hrvatska vlada glede proge Zapretski mlin do izliva Sotle v Savo."
Kdor si je ogledal ta kraj, spozna lahko, v koliki nevarnosti se nahaja imenovana soseska Gregorevce. Sotla si je izkopala zgoraj nad to vasjo novo strugo ter se obrnila naravnost proti tej soseski. Vedno novi kosi rodovitnega obrežja se vdirajo v vodo. Lahko bi se že določil čas, ko pride vrsta tudi na hiše, katere bo voda odnesla. Radi tega so se obrnili soseščani dne 2. febr. t. 1. na deželni odbor, naj potrebno ukrene za obrambo soseske. Dne 9. marca t. 1. so prejeli pod št. 5999 odgovor, „da ni primerno posamezna dela na štajerski strani v obrambo soseske Gregorevce iz celega regulacijskega načrta izločiti. Uravnava Sotle pri Gregorevcih bi dosegla le takrat pravi uspeh, če se izvrfii na obojnem obredu. Prebivalci naj torej do t tistih mal, ko se bodo začela uravnavna dela, sami ' zavarujejo obrežje s tem, da položijo nanj drevesa.J Toda če hočete, da se vas reši gotovega pogina, se mora v njeno obrambo kaj več zgoditi. Samo polaganje drevja na obrežje ne bo zadostovalo, da se reši ta soseska.
Soseščani niso v stanu, da bi vas varovali sami; tu morata pomagati dežela in država. Radi tega priporočamo, da se izvoli sprejeti tudi drugi del našega predloga, ki se glasi: „za obrambo soseske Gregorevce, ki je v posebni nevarnosti, naj deželni odbor ukrene potrebno." V formalnem oziru si dovoljujem predlagati, da se ta moj predlog izroči v posvetovanje deželnemu kulturnemu odseku. (Se je sprejelo.)
V	seji (ine 18 okt. je utemeljeval poslanec Hsgenhofer svoj predlog, da se vpaljaj o mirovni uradi. Ta sodišča bi brezplačno delovala med strankami, ki se radi prepirov obračaj) na sodnije in imajo toliko nrpotrtbnih stroškov. V isti seji je utemeljeval poslancc dr. Jurtela svoj predlog, da se mira dijaškim kuhinjam v Celju, Ptuju in Mariboru podeliti deželna podpora, katero uživajo nemški šiudenten-heimi v imenovanih mestih. Gospod govornik je ctlo mirno govori', in kazal na pravičnost, kateri; zahteva, da če se podpirajo z deželnim denarjem nemški zavodi, se morajo podpirati toliko bolj slični slovenski, ker so Slovenci ubog narod, medtem ko stojijo nemškim dijakom na strani mnogo številnejši in bogatejši Nemci. — Nemški poslanci so mirno poslušali. Predle g se je izročil v posvetovanje finančnemu odseku.
Socialni demokrat Rese! js v seji dne 18 oktobra utemeljeval svoj predlog, da naj šolska poslopja v bodoče zida država. Predlog sam na sebi je umesten, zato so zanj glasovale vse strsnke. Resei je pri tej priložnosti očital katoliškim poslancem, da so sovražniki šole in da se branijo njihovi pristaši staviti nova šolska poslopji le radi tega, da bi ljudstvo ostalo nevedno. Konservativci so Reselnu silno ugovarjali.
Poslanec R o b i 6 je utemeljeval v seji dne 19. okt. svoj predlog, da se pomaknejo ljudske šole III plačilnega razreda v II. razred.
V 3eji dne 25 okt. poročal je poslanec Jurtela v imenu deželno-kulturnega odseka o poročilu deželn. odbora v EEdevi reguliranja rek Sevnišnice, Močnika, Gabernce in Sromlica v brežiškem političnem okraju.
Občini Jurklošter v politič. okraju Laško se dovoli povišanje obiinskih doklad na 45%•
Rusko-japonska vojna.
s.
Na suhem.
Od dne 9. t. m. že traja med Liaojanom in Mukdcnom krvava bitka, kakoršne še ne pozna zgodovina. Položaj je bil sledeči: Ko ¿e rusko levo (vzhodne ) krilo porinilo Kuro-kija naaaj, je del teh čet napadal od strani japonsko armado Nodzu, c i je že sačela prodirati ks Rusi. Armada Oku pa jn h tsla zajeti rusko desno (ashodoo) krilo. Vsied tega je bila preveč oddaljena od armade Nodzu, da bi ji pomagala. Med tem je pa Kuropat-kin poslal tudi rezervne čete »a desnem krilu in v središču v boj. V središču, kjer [so že Japonci zmagovali, se je sam postavil na čelo polka ter ga vkljub ugovoru svojega generalnega štaba peljal osebno v boj. Ta vzgled ljubljenega poveljnika je vojake tako navdušil, d s so se kakor levi zagnali na sovražnika ter g® pognali nazsj. Tudi desno ruško krilo je vs'ed ojačenja začelo poditi sovražnika. Pri tem so Ruai uničili celo jsponsko divizijo in uplenili mnogo topov. Levo rusko krilo, ki je bilo os'ab'jeno vs'ed čet, katere so sle nad armado Nodzu ie moralo začeti umikati. Toda zaradi goratega kraja so se umikali zelo počasi ter hrabro branili gorske prelaze. Zaradi tega ni mogel Kuroki prodirati vzpešno, kakor bi bilo potrebno, da bi odvrnil nevarnost, ki je pretila armadi Nodzu od ruske čete od strani. Ker je torej pretila od dela leve ruske armada armadi Nodzu nevarnost, moral se je umakniti. Vsled tega je bila tudi prisiljena se umskniti armada 0':a, ki je pri tem emikasju mnego trpela. Istotabo pa tudi Kuroki ni smel dalje prodirati, ker se ni smel preveč izpostaviti. Oddelki generala Rennenkampfa, pesebao kozaki, so ga pi tudi že začeli vssnemirjati od vzhoda, ker so ga na desnem krilu ob3li. S tem se je izkazal Kuropatkin kot izvrsten vojskovodja, ker je svoje čete tako vodil, da so se Japonci morali umakniti, če niso hiteli, da jih Rusi popolnoma porazijo.
O bojih so došla slodoča poročila:
Nemški polkovnik Gaedke poroča: Od
16	t. m, ko se je rusko levo krilo ojačilo, je začelo zopet prodirati. V sredini je bil dne
17	t m. grozovit boj. Topovi so pokali, da se je zemlja tresla. Zlasti strahovito je bilo gromenie topov po noči od 17. na 19. okt, ki pa je proti jutru nekoliko ponehalo. Zatrjuje se, d i so po noči ruski voji napadli Japoice in si pri tem izvojevali velik uspeh. Čeravno so Japonci calo noč streljali k topovi na Ruse, je bil ubit samo jeden ruski vojak. Dnj 18. okt se jo boj nadaljsv&l in postal še Ijutejši Oddelek levega ruskega krila je napadel japonske zasede, toda brrz u?peha. Srečnejši je bil drug oddelek levega krila. Srednje in desno rusko krilo je počasi prodiralo ter posedlo severno obrežje reke Šsho. Pri tem so Rusi uplenili dve japonski ba e-riji. Dne 19. in 20. t m. sta si stala so^raž nika onemogla nasproti. Samo redki streli so
motili mir V noči od 20. do 21. so namo-ravah Rusi spiošen napad Ovirala pa jih je narastla reka Šsho. Dne 20. t. m. je začelo zopet deževati. Pota so zelo slaba. Divizija Kondratovič je ugrabila 20. okt. več japonskih topov. (Boj se je torej 20 okt. že zopet sačel, česar pa poročevalec dne 21. okt , ko je to brzojavil, ni vede!. Op. uredn) O bojih d»e 20 in 21. okt. se poroča iz glavnega taborišča v Mukdeau, da so Miščenkovi kozaki zopet sijajno pokazali svojo bojno zrno ž nost in sicer v boju s dvema japonskima bataljonoma. Adjutant Garilov je začel streljati s svojo baterijo tako uspešno, da je bila japonska baterija razdejan?, icfsnterija se je pa v brzem begu rešila. Na desnem krilu so se ruske prednje čete vrgle na en japonski bataljon, ga obkolile ter prisilile položiti orožje. Japonci se počasi umikajo.
Po poročilih iz Hsrbina še bitka vedno traja Rusom se je posrečilo obiti japonsko desno (vzhodno) krilo, kar pomenja za nje velik uspeh. Po celi vrsti ljutih napadov na gorske zasede Kurokijeve armade s« jft posrečilo ruskim vojem pregnati sovražnika m zavzeti gorski prelaz Tuling. Konjenica generala Rennenkampfa je zavzela mesto Feng-vangčeng. katero so Japonci zavzeli meseca aprila. (Če je ta vest resnična, potem so Rusi za hrbtom Japoncem.) Boj je skrajno ljut in krvav. Vsa pota in soteske, kamor so došli ruski voji, so bili pokriti z mrtvimi trupli japonskih vojakov. Zelo ljut boj je bil tudi ob reki Šilipa, kjer je največ trpel 17. armadni kor. Ruske izgube so velike, a se še ne morejo natanko dognati. Cenijo se na približno 15.000 mož.
Na moxjn.
Baltiško brodovje je torej že na potu v Vshodnjo Azijo. Ruski listi so izračunali, da bo za to pot rabilo osemdeset do sto dni. V Rumeno morje bo prišlo koncem januarja ali sredi februarja, ako se brodovju nič ne pripeti. Brodovje plove jako previdno. Ve se namreč, da so prišli v Evropo japonski pomorski častniki, ki kaj hhko iz najetih par-nikov trosijo mine. Pri nasprotniku, ki je tako zvit, kot Japonci, morajo biti pripravljeni na vse.
Brodovje obstoji iz bojnih ladij prvega razreda »Aleksander III.« »Borodino« in »Knez Suvarov« nadalje iz posestrim »Peresveta« in »Pobeie«, ki ne nahajata že v Port Arturju, iz bojne ladje »Osljabja.« Nadalje so še manjše križarice, ki pa zdajšnjim zahtevam ne odgovarjajo popolnoma, »Navarin» in »Sišoj Veliki.« Brodovje tvorijo nadalje še velike križarice »Admiral Nahimov« stari »Dimitri Donskoj« »Aurora«, ki ima oklep Ie na krovu, novi »Oleg« ter mala križaca »Almas.« Poleg teh ladij plovejo v Vzhodnjo Azijo še pomožne križarice »Don«, »Ural«, »Kuban« in »Terrek« *er torpedni lovci »Bujni«, »Bodrij«, »Bijstri«, »Bezuprečnij«, »Bedovi«, »Bravi« in »Vidnij.« Število torpedovk še ni določeno.
Angleški list »Daily Chronicle« piše o pomenu in važnosti baltiškega brodovja tako-le: Ako se ladjam, ki so usidrane v Port Arturju, posreči skupno z baltiškim brodovjem napasti Togovo brodovje, bodo Rusi imeli 36 tužkih topov, Japonci pa samo 21. Izključeno je namreč, da bi to premoč na tažkih topovih izravnali številni, a manjši topovi japonskega brodovja. Admiral Viren naglaša s polnim pravom v svoji brzojavki na c rja, da ima v tem slučaju upanje, da si pribori rusko brodovje popolno zm3go. Čim se približa baltiško brodovje približno na 1000 morskih milj bojišču, bo žs položaj admirala Toga zelo težaven. Na eni strani bo namreč moral opazovati novega sovražnika, na drugi strani bo moral straž ti portarturško brodovje admirala Virena. Težkoča in nevtr-nost take dvojne službe je brezdvomno izredno velika. Ako ima admiral Viren za hrbtom trdnjavo, pred sabo pa v gotovi oddaljenosti zaveznike, še lahko v tej vojni igra zelo važno vlogo. Njegovo brodovje je, kakor je razumljivo, v primeru s Togovim nerazmerno slabo,
vendar pa je dovolj močno, da nepričakovano | vdere iz pristan Sča in postane še izredno nevarno japonskemu brodovju.
Port Artur.
Po zasebnih poročilih, katera so dožla iz Port Artarja, ima še trdnjava za dva meseca dovolj streljiva in še za dalj časa hrane. Na udajo ne misli nikdo od posadke. Kitajci poročajo o strašnih grozovitostih Japoncev. Vedno hujše napadajo Japonci trdnjavo, ker vedo, da ji gre na pomoč baltiško bro-dovje. Pomnožili so svojo oblegajočo armado in pripeljali novih topov. Trdnjavo sedaj tako oblegajo, da le težko pride kako poročilo iz nje. Toda dokler še ima posadka streljiva, ni pričakovati padca. Ako do novega leta ne pride pomoč, bo trdnjava bržkone izgubljena.
Politični ogled.
Poljski poslanec vitez Javorski — umrl. V Lvovu je umrl dne 24 t. m. nenadoma državni in deželni poslanec vitez Javorski. Bil je mnogo let v državnem zboru načelnik poljskega kluba. Umrli je bil sicer Slovsn ter bil vobče tudi nam Slovencem naklonjen, toda vsled svoje politike, s katero je hotel dopasti vladi, ni mnogokrat ugajal ostalim Slovanom. N. v m. p.l
Župan dunajskega mesta dr. Lueger je praznoval dne 24 o11. 60 letnico svojega rojstva. Dr. Lueger je vodj katoliške stranke na Nižjem Avstrijskem in zrradi tega, najbolj sovražena oseba od nasprotnikov vere, nemških nacijonalcev in socialnih demokratov. Ob tej priliki mu je tudi čestital sv. oče in mu poslal svoj blagoslov.
Državni zbor bo sklican baje k zasedanju 17. ali 22. novembra. Nekateri listi poročajo, da bodo Čehi prenehali z obitruk-cijo oziroma bodo iz nje izločili predloge za p 5 uimah poškodovane. Č>» ne pride do rednega dela, bo pa vlada drž zbor zaključila in bo vladala naprej s pomočjo § 14.
Kaj se godi na Balkanu? Urednik Peter Daskalov se je vrnil minoli teden v Scfijo a potovanja po Makedoniji. Dejal je, da je notranja organizacija v3tašev tsko močna, da lahko napove vsianek, kadar hoče. Prebivalci se niti ne pritožujejo tujim orož niškim častnikom, ker vedo, da tako nič ns pomaga. Pcsebno žalostne razmere vladajo med Srbi in Bulgari. Srbi hočejo usiliti v Makedoniji srbsko nadvlado, Bulgari pa tega nočejo. Vsled tega vlada med obema slovanskima narodoma tako hudo sovraštvo, da posegsjo posamezni včasih po nožu, da dajo duška svoji strasti. Tako tudi tam stara slovanska napaka »nesloga« mori slovanska naroda.
Splošna vstaja proti Nemcem y Afriki. Položaj v nemški južnozahodni Afriki je za Nemce vedno hujši. Pripravlja se vsta-nek vseh rodov proti Nemcem, 7000 do 8000 nemških vojakov že sedaj ne more nič proti Hererom, ki štejejo komaj 10000 mož. Koliko vojakov bodo šele Nemci potrebovali, če bodo hoteli udušiti splošno vstajo. — Vstaja He-rerov stane Namce dosedaj 100 milijonov mark (1 marka 120 K), rabili pa bodo Se 200 milijonov mark.
Dopisi.
Od Savinske doline. (V slovo.) Tukajšnji notar, gospod Kazimir Bratkovič, je prestavljen v Ptuj. Žnjim izgubijo prebivalci Savinske doline izvrstnega moža. Bil je zanesljiv narodnjak in je izključno skoraj samo slovensko uradoval. Pred vsem je g. notar Bratkovič blag odkritosrčen značaj, poštenjak od glave do nog, plemenitega srca, zavoljo katerih lastnosti sme ga obče čislali in le obžalujemo, da se moramo od njega ločiti. On je tudi znan kot dober jurist. Kakor nam
je težko, da zgubimo tako značajnega moža, ( tako tudi privoščimo in častitamo prebivalcem velikega ptujskega ckraia, lepa Dravske doline in Hdožkih goric k pridobitvi tega gospoda in ga vsem tamošnjim Slovencem najtopleje priporočamo — ker tak vrli značaj je v današnjih dneh malokje najti, in v popolnem imenu besed« j? to dozdaj naš — in žal, prihodnjič vaš — notar g Bratkovič.
Sv. Krištof pri Laškem trgu. (Slo venska zmaga.) Volitve so se končale nad vse častno, s popolno zmago za narrdno stranko. Znani nemškutarski gospodje so si mnogo prizadevali da bi bi! izvoljen stari odbor, ki bi jim pustil zopet po svoje gospodariti ter pripravljati pot velikonsmški ideji, toda zavedni naši kmetje so s složnim svojim nastopom to preprečili ter jim s tem kratko in odločno dali na znanje, da: trpimo vas še — a zapovedovali bomo sedaj mi in vi ¿este ubogali. V 2. in 3 razredu nam je bila sicer zmaga zagotovljena, vkljub temu so postavili nasprotniki svojo kandidate. Upali pa so z vso gotovostjo, da vsaj v 1 razredu zmagajo. Pa so se vračunali. Od 24 volilcev jih je prišlo volit v tem razredu 19 in od teh je volilo z nami 12, z nasprotniki 7 Kislih obrazov so odhajali malo prej Se tsko visoki go-sjodj* z zavestjo: tukaj smo dogospodarili!
Izvoljeni so v odbor I razred: S;mončič Jože, U ich Kudo.f, Urbajs Anton. Sluga Matevž, Grešak Msrtin, Žaleznik Martin. Dir-msjer, Draksler Jak t), d. Čerdičan; Šerg&n Fr., Marinko Janez, C^hovin Anton, Kolenc Anton. — II. razred: Ravnikar Aat, Orožen Jernej, Lsben Gregor, Petek Janez, Šipek Al., Zelič Jurij p. d. Pr;ušek, Kačič Luka, Drnovšek Fr.; Kandoif Izidor, Koblič Fr., Kozole Fr., Draksler J p. d. Tome. — III. razred: Šunta Karel, Jančič Valentin, Rebozu Andrej, JuterSek Mat, Vaclavik Robert Kajtna Fr., Petek Ant., Kukec Edvard; Jelanšek Matevž; Drobnič Ivan, Sluga Vinc., K&čur Anton.
Tako je padla predstraža »nemškega« Laškega trga!
Poročila o volitvah.
Stara cesta. Vsa čast občinam, ki so se držale pri zadnjih deželnozbarskih volitvah tako možato, da ne izkažejo nobenega Brač-kijaLca; sramota pa vsem onim, ki imajo istih več. Tudi v občini Stara cesta so se potrudili Štsjercijanci, da ista ni ena izmed zadnjih, katere imajo precejšnje Število nem-škut&rjk.h glasov. Sram Vas ne, ki ste oddali glasove Vratsihkotu Pesem Vam kliče: Strela udri iz višine izdajalca domovine!
Puznate Vi zaslspljenci tistega, kateremu ste oddali glasove? To je človek, kateri igra visokega gospoda, cdkar ga je nemškutarski okrajni zastop v Zgornji Radgoni volil svojim načelnikom iu mu daje »astne nagrade. Sedaj nima več žuljev, ampak postaja lepo okrogel ter si kupuje slate »ketns.« Poznati njegove ožje prijatelje? So tisti Slovenci ¡iNe, to so radgonski zagrizeni Nemci in nemškutarji, saj se Viačko z zavednem Slovencem bratiti ne more. Poznate njegove pristaše? Ti hodijo dražit in pobijat mirne slovenske kmete, kakor se je to zg dilo na zadnji veselici v Zgor. Radgoni. Obetalo se Vam je, da bo ta večni kandidpt zniža! divke, uko ga izvolite. To pa to, Se novih bremen bi Vam ntložil, ter pripomogel do tega, da bi plačali višji davek za podpore Sulmarke in nemškega šulferajna, to je društva, ki so nam Slovencem najbolj sovražna. Ssveda zdij nemškutarski »Štsjerc« obrača ost proti Slovencem, rekoč, da je obetal Ploj odpravek vseh davkov. Fej umazani giftni kroti, ter vsem, ki se i njenim »giftom« omadežujejo.
VaS Vračko trdi, da ni za se agitiral. Kako ste pa vendar izvedeli za te?a orehov-skega preroka pa se Vam vsaj ni pokazal v sanjsh? — »Štajerc« Vam je priporočal, da poženete vsakega agitatorja črez prag; zakaj pa niste sledili temu dobremu nasvetu ter pogneli tistega brezposelnega za prisilno delavnico zrelega pobiča, ki je agitiral za Vračka,
črez prag z bičem ali če tega ni bilo pri roki, z metlo. Kaj ne, taka orodja (bič, metlo, revolver, kol) imate Vi le za Slovence, ne pa za nemSkutarje ?!
Možje Slovenci, posebno Vi v Desnjaku, skrbite, da se kmala izruva plevel nemšku-tarije iz Vaših vrst, saj pa Vas je še nekaj, ki ste zvesti sinovi matere Slovenije! Pa dovolj — Bog daj norcem pamet, zatiapljen-cem zdrav vid in tudi Stara cesta ne bo imela o prihodnjih volitvah nobenega nem-škuiarskega glasu več.
iz slovenjebistriškega okraja. Ker po obliki odgovarja zakonu, priobčujemo naslednji popravek. Z ozirorn na dopis, pri-občen v 40. štev. Vašega cenjenega lista z dne 6. oktobra 1904 pod naslovom »Ia sio-venjbistriSkega okraja« prosim — sklicuje se na § 19. tisk. zak., — da objavite sledeči popravek: 1. ni res, da sem pri zadnjih de-želnozborskih volitvah agitiral v Mostečnem ia Poljčanah za Stigsrja, res pa je, da tega nisem storil, in da to lahko izpričam vsaki dan. 2. ni res, da 3em in da preganjam uči-teljstvo, res pa je, da zahtevam samo to, kar zahteva tudi šol. zak. 3. ni res, da mi sedanje slov. in nem. šol. oblasti niso naklonjene, res pa je, da so mi ravnokar omenjene Sol. oblasti poslale že šeet pismenih pohval. 4 ni res, da sem nasproti učiteljici gdč. Ivanki Kralj propal na celi črti, res pa je, da sem bil pri okraj. fod. popolnoma oproščen 5 ni res, da mi je ljub in drag samo učitelj g Polak, res pa je, da mi je ljub in drag vsak učitelj, ki izpolnuje svoje dolžnosti vestno. 6. ni res, da Se bodem moral odstraniti ali pa temeljito poboljšati, res pa je, da se ne bodem odstranil in tudi poboljšal ne, ker se ne čutim dolžnega. Poljčane, 21. dne meseca oktobra 1904. — Jožef Svetlin, rad učitelj.
Planinska vas pri Planini. (Nem-Skutarija cvete) Zadnjič je bslo brati v »Slov. Gosp.«. da se je zadnje deislnozbor-ske volitve udeležilo le 8 volilcev iz te občine in Ja so ti dali svoje glasove Wratnchku ter potem šli k Schescherku na Planino na »frajbir.«
Sprejmite, gospod urednik, k temu naslednjo pripombo. Žilibcg, da se občani tako malo udeleiujejo bodisi deželno- al? državno-zborskih ali občinskih volitev. Iz te malo-brižnosti kakor tudi iz tega. ker verujejo nemškutarskemu »Štajercu«, izhaja, da pridejo v občinski zastop možje, ki našo okolico pred narodnim svetom smešijo in tako plošejo, kakor želijo posilinemški gospod župan Sche-scherko. Ako bi bila udeležba pri občinski rolžtvi številnejša, bi se lahko odpravila nezadovoljnost, ki se pojavlja vsestransko med občani s sedanjo občinsko vlado. Tako se je tudi zadnje deželnozborske volitve udeležilo le 12 volilcev in med temi so volili Wrat-sehko: župan Jazbec, Primuž Rauter, Miha Šalobir, Matija Polšak, Primuž Uiaga, Frančišek Koželj, Matija Koželj in Jože Drobne, ki so vsi goreči privrženci Sehescherka Kandidata Slovencev g dr. Ploja so volili Miha in Janez Žičker, Janez Jazbinšek in Miha Kolman. Čist tem vrlim štirim možem ki se niso bali namere. Wratschkovi volilci niso dobili pri Schescherkotu »frajbira«, toraj so zastonj izdali svojo narodnost. Občani, vzdra-mite se, zanimajte se bolj za javne zadeve in berite dobre častnike, da ne bomo pred svetom veljali kot zadnji.
Razne stvari,
l.z	kr^Jer.
Osebne vesti. Gosp. Kazimir Bratkovič, c. kr. notar v Gomjemgradu, je prestavljen v Ptuj.
Odlikovan rojak. G. Anton Bezen-šek, prof v Plovdivu, je praznoval dne 13. t. m. petindvajsetletnico svojega delovanja v tujini. Ob tej priliki je bil odlikovan od bol-I garskega kneza z najvišjim redom za »nauka uskustvo.«
Strm 4.
SLOfWKKl «OSFÜDAfc.
27. oktobra 1994.
S Šole. V Braslovčah je nastopila uči- | teljsko službo gdč. Berta Meglič iz Vranskega.
Vzdramite se zaspane podrnžniee! V ravnokar izislem koledarju družbe sv. Cirila in Metoda najdemo mnogo Štajerskih podružnic, ki za 1. 1903 niso vposlale vodstvu nobenih doneskov. Te podružnice s črno piko se nahajajo v sledečih krajih: v Braslovčah, za breSki okraj v Brežicah, v Celju moSka, v Gradcu akad., v Št. Juriju ob juž. žel. ženska, v Konjicah, v Lehnu, v Sv. Lenartu v Slov. gor., na Ponikvi, v Rečici v Sav. dol., v Sevnici, v Slovenjgradeu in okolici, Šaleška dolina v Šoštanju, v Škcfji vasi pri Celju, v Trbovljah in okolica (prej Zidanmost in okolica), v Velenju, v Veliki PireSici, v Žalcu pri Celju.
Slavije slovenskega pesnika. Pesnik Simon Gregorčič, ki je dne 15. t. ines. dovršil Šestdeseto leto svoje starosti, bo 28. t. mes. praznoval 60. svoj god.
Ornik in Stiger in njih smola. NaSe besede, da je Stiger nedelaven in nesposoben poslanec, so vzbudile Stigerja, da je prijel za pero ter po vzoru slovenske interpelacije skrpucal tudi neko interpelacijo o uravnavi Pesnice. Podpisal mu je interpelacijo tudi Ornig. Kako sta se Ornig in Stiger ravno s to interpelacijo vrezala ter dokazala pred celo deželo — o smola — svojo veliko zaspanost, razložili smo v uvodnem članku. Sedaj pa Stiger zopet trdovratno molči. Ornig pa je žel včeraj prave viharje — smeha. Klobasaril in klobasaril je o delu jetnikov tako neumno, da se mu je smejala cela zbornica. »Štajerc« in njegovi podrepniki pa so ponosni na Orniga! So pač ubcgi zaslepljenci in duSevni revčki!
Fram. V nedeljo po poznem opravilu se vrSi slovesno blagoslavljanjd novega dvonadstropnega ter zares krasnega Šolskega poslopja. — Utonil je v nedeljo med večer-nicami v Iramskem potoku trileten otrok Maks Napast. Nesrečna varuhinja se je rajši v hisi kratkočasila, otroka pa pustila zunaj samega.
Sv. Peter pri Radgoni. G. Ivan Vo-grin, Sentpetrski kaplan, se pelje domov od ljudske veselice pri Sv. Juriju ob Ščavnici dne 23. t. m. Na Grisu ga iznenadi obupajoči krik in vik žensk pred gostilno Alojza Veberič. Gostilničar je Sel v klet, napolnjeno z vinskim mostom. Od ogljikove kisline omamljen se je zgrudil na tla in brezzavesten obležal. Tu se g. kaplan ojači in gre s Francetom Horvat v klet, ponese brezzavestneža na svež zrak ter ga tako resi — gotove smrti.
Cezanjevci. Neizprosna smrtna kosa je dne 24. t. m. iztrgala iz naSe sredine vrlega moža Jakoba Murkovič v 48. letu njegove dobe. Bil je cerkveni ključar cezan-jevske podružnice Sv. Roka, vzgleden mož in narodnjak, poštenjaki Blag mu spomini
Ljntomer. V tukajšnjo Solo realko bodo se sprejemali učenci v četrtek, dne 3. in v petek, dne 4. novembra t. 1., vselej ob 9. uri predpoldne v učni sobi na glavnem trgu. Vsak učenec, ki vstopi na novo, naj prinese s seboj zadnje Šolsko naznanilo, ali pa spričevalo tiste Sole, ki jo je obiskoval do zdaj.
Iz Lešnice pri Ormoža. Redke so občine, v katerih bi občinski predstojniki četrt stoletja ah Se več županovali. Med te redke slučaje se ima čast naSa, zelo obširna občina ateti. NaS občinski predstojnik gospod Florjan Kuharič nam že 26. let častno, pošteno in neotrudljivo županuje; to lepo Število let gotovo dokazuje, da ima občina LeSnica veliko zaupanje do njega.
Ogenj. Iz Vidma se poroča, da je dne 19. t. m. popoldan pogorel kozolec posest. Jan. Koritnik iz Stare vasi. Zahvaliti se je pridnim, srčnim sosedom, ki so prišli takoj na pomoč, da se ni hiSa vžgala, ker je bila komaj 20 korakov oddaljene. Škode je nad 400 K. Zavarovan je za malo svoto. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
Nesreče. Posestnika Franca Rebernak iz župnije Šmartno na Pohorju je v gozdu zadela srčna kap. Njegovo truplo so Sele naSli čez tri dni. — Od 10 t. m. so pogreSa posestnik Rok TepeS iz Stol o v-nika. Bati se je, da je padel tisto noč v nar&stli potok ter utonil. Dne 20. t. m. se potegnili iz Save blizu Čatežkega broda mrtvega moža, v katerem so spoznali Tepeža. — V Rudečem bregu je padel dne 13. t. m. v potok Slepnica petletni Rudolf Arbeiter. Deroča voda ga je že nesla kakih 50 korakov, ko so opazili nesrečo. Na klice je priletel žagar Hernberger ter skočil v globok, deroč potok ter z nevarnostjo lastnega življenja potegnil dečka iz vode. — Na skednju gostilničarja Fr. Vrbovec v Hrastje Moti so naSli dne 21. t. m. zjutraj 70 letnega dninarja Janeza Steinerja mrtvega. Prejšni večer je hotel splezati iz skednja na seno, kjer je bilo njegovo navadno ležišče; pri tem se mu je pa bržkone spodrsnilo in je padel nazaj v skedenj, kjer je mrtev obležal. — Iz Brežic se nam piše: Isto noč kakor Tepež je izginil Franc Koritnik, hlapec pri posestniku Ster-garju v Z a k o t u. Na potu proti domu, ko je Sel iz gostilne Marije Fervega, je moral čez narasli potok Gabernica, katerega valovi so ga gotovo potegnili s seboj. Izginoli je bil 70 let star.
Vrla narodna občina je tudi občina Cerš&h, ne samo občina Loka, tako se nam poroča Tudi v tej občini je bil enoglasno voljen Thaler in Lopič. Mi to z veseljem priobčimo, ter samo želimo, da bi pri prihodnjih volitvah bila večina takih občin.
Iz ptujske okolice. Veliko se zadnji čas govori in dela za slovenske obrtnike, trgovce m krčmarje po geslu »Svoji k svojim.« Ca pa pogledamo v Ptuj, zamoremo li spoznati svoje trgovce in krčmarje? Imajo li napise v naSem slovenskem jeziku? Ne, ampak le Se v blaženi nemSkutariji. Je tudi med odličnimi stanovi tako malo narodne zavednosti ? VpraSamo vas, kateri imate nem-čurske napise, ste li morda odvisni od Nemcev ? Zakaj zmirom stara nemSkutarija ? Tako ne pridemo Slovenci nigdar do svojega cilja, svojih pravic, enakopravnosti. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Mi bomo začeli zahtevati odločno narodne gostilne in trgovine, za katere tudi vas slovenski voditelji opominjamo, da nam jih priskrbite. Mlačnjakov, zaspancev in nemskutarjev ne maramo, iz katerih postanejo potem odpadniki, sovražniki naSega naroda, kakor se je to dosedaj med nami godilo. Mi smo pripravljeni storiti naSo dolžnost, storite tudi vi vaSo. — Več kmetov iz ptujske okolice.
Umrl je v Gorici enoletni prostovoljec medicinec A. Jesih iz Konjic. Na vojaških vaj*h si je nakopal bolezen. N. v m. p. 1
V Št. Andražn nad Polzelo se je vrSila dne 17. t. m. občinska volitev ob ogromni udeležbi. Nasproti sta si stali dve stranki. V tretjem in drugem razredu je zmagala doseflaj vladujoča stranka, v prvem razredu pa nasprotna.
Celjske noviee. Gospa Nadina Slavian-skij bo imela svoj koncert v celjskem Narodnem domu dne 21. decembra t. 1. — V Celju se bo ustanovila godbena Sola. Podu-čeval bo g. Korun, pri katerem se naj oglasijo dečki iz mesta in okolice, ki imajo veselje do godbe. — Grozna nesreča se je pripetila 20. t. m. pred 12. uro opoldne v Celju med železniškem skladiščem in celjskim kolodvorom. Majdičev hlapec Weis se je hotel skobacati na težak »parizer«, ki je bil naložen s pšenico. Med tem so konji prehitro potegnili in hlapec je padel tako nesrečno z voza, da so mu šla kolesa čez nogo ob strani do ramen in mu poškodovala tudi glavo. Menda se bo težko reSil smrti. — Minolo soboto, dne 22. t. m. popoldne so Sla Štiri dekleta iz celjske Sole domov proti Lokrovcu. Pri hisi gospe VaSič jim je prišla nasproti neka gosposko oblečena ženska ter jih vprašala, bi li ne hotela katera izmed njih iti ž njo. Vse razven 8 letne hčerke posestnika Lednika, so rekle,
da ne gredo. Ko se je pa Lednikova pripravila, da bo Sla s tujo žensko, so jo začele ostale tri nazaj vleči, tako da je nastalo tiganje in suvanje med dekleti in iensko za Lednikovo dekle. Seveda je močna ženska preobvladala ter Lednikovo s seboj odpeljala. Ko so učenke domov prišle, so seveda slučaj starSem povedale, vendar se za stvar nihče ni resno pobrigal. Šele ob Šestih zvečer je prišla mati Lednikove k orožnikom v Celje, kjer je prosila pomoči. Ob tem času je bila tujka z dekletom že bogve kje. Brzo-javilo se je takoj na vse strani, toda doslej brez uspeha. — Lednikovo dekle je za svoja leta dovolj razvito, je lepega obraza in ima rudečkaste lase, po čemer jo je lahko spoznati. Ptuja ženska pa je male postave, precej močna, čokata in nosi očala. Ker se je ta zločin dogodil ravno dan po velikem sejmu sv. UrSnle v Celju, se sumi, da imajo pri stvari židje svoje spletke. Misli se tudi, da je imenovana tujka moSki v žensko preoblečen, to pa zaradi tega, ker so trdila dekleta, da je bil govor tujke čisto moSki.
Celjski porotnike za jesensko zasedanje. Glavni porotniki: K. Teppei, lesni trgovec v Celju; K. Rebul, lekarnar v Slov. Gradcu; Fr. Ropan, posestnik na Lubečni; Z. Rudi, občinski predstojnik v Starem trgu; Fr. Cetin, posestnik v Selih; Andr. Sutter, posestnik v Konjicah; Jož. Balon, posestnik v Starivesi; Alb. Pauscher, usnjar pri Sv. Duha blizo Loč; A. K( čuvan, trg. v Šoštanju; F. Tekaute, pekovski mojster v Štorah; O. Reiter, trgovec v Slov. Gradcu; A Cepi, posestnik v Šmarjeti; A. Strojnik, posestnik v Mislinjah; J. Vrečko, trgovec v Gornji SuSici; J. Forte, mesar v Loki; K. Henke, gostilničar v Meži ob Dravi; A. Šricar gost. v DoberteSnjivasi; A. Seic, kovač v Žalcu; K. FerSing, posestnik v Rogatcu; H. Ratej, gostilničar v Vojniku; K. del Cott, milar v Brežicah; Z. ŠeSerko, trgovec na Planini; J. Progelhol, založnik pive v Celju; K. Mortl, sladčičar v Celju; K. Terglav, posestnik v Gornjih Grušovljah; F. Pototschnig, usnjar v Slov. Gradcu; J. Kožuh, posestnik v Škcfji vasi; F. Kristan, posestnik v Lehnu; Mart. GorSek, posestnik v Šoštanju; M. KarnovSek, posestnik v Št. Petru v Savinjski dolini; Fr. Virant, pose tnik v Žalcu; J. Sulčič, trgovec v Velikih Širjah; A. Kirchbaum, posestnik v Konjicah; F. Varlec, trgovec v Brežicah; dr. A. Schmirmaul, zdravnik v Rajhenburgu; J. Presker, posestnik v Loškem bregu. Nadomestni porotniki: A. Sonnberger, lončar; J. Matič, trgovec; A. Seutschnig, mesar in P. Derganc, ekonom, vsi v Celju; K. Špes, posestnik v Začretu; F. Mosman, trgovec; J. Strohmayer, urar in F. Wilcher, privatnik v Celju; A. Vengust, posestnik na Lubečni.
Eonknrz je napovedal lastnik papirnice v JurkloStru pri Rimskih toplicah, Adolf G o I d m a n n.
Vitanje. Razširjajo se neverjetne, a skoro popolnoma utemeljene novice, da si je pro-testantov3ki pastor iz Celja tukaj izbral drugo hiSo, kamor bode zahajal. Prejšnji njegov gostitelj nam trdi, da so se boljSi ljudje spametovali ter začeli opuščati njegovo gostilno radi krivoverca. Hvaležni učenik »čistega evangelija« pa mu tudi hrbet obrača ter sili bližje h katoliški cerkvi, bližje k Marijini cerkvi, v hišo, katero ob nedeljah in praznikih obiskuje največ katoličanov. Ko hrumi proti naSi veri in proti Marijinemu čeSčenju, zakaj tišči k Marijinemu svetišču, zakaj nas ne pusti v miru? In kdo ga podpira? Gostoljubno in prisrčno bo vsprejet v gostilni, ki je lastnina in v oskrbi nekdaj navdušenega Slovenca, kateri je v zelo tesni zvezi s slovensko Solo z izključno katoliškimi otroci. Kako srečni pa bodo katoliški obiskovalci te gostilne, prihajajoči od božje službe kato'iSke v protestantsko zavetišče, kako srečni katoliški stariSi svojih katoliških otrok, katere so besede in njih pomen postav 14. maja 1869 in 2. maja 1883, o tem o prvi priliki I
Cndno, res čndno! Učiteljstvo za brežiški okraj je izbacnilo iz Šolskih knjižnic
27. oktobre 1604.
8L0VEM8KI GOSPODAR.
Stran 5.
knjige dražbe sv. Mohorja. Za danes bilježi-mo le suho dejstvo, a prosimo uljudno g. predlagatelja, učitelja Brinarja, da bi blagovolil utemeljevati svoje predloge. Po pravici je javnost n» nje radovedna.
Ponarejene bankovce po 20 K sta izdajala v Sevnici dva moža iz Kranjske. Ko sta ju orcžnika prijela in preiskala, sta naSla pri njima Se 29 ponarejenih bankovcev.
Novo knjigo so izdali Njih ekselenca presvitli knez in škcf lavantinski dr. Mihael Napotnik in sicer z naslovom »Obris cerkve, zavoda in delovanja častiuh gospodov duhovnikov misijonarjev sv. Vincencija Pavijana pri Sv. Jožefu vise Celja.« V Mariboru 1904. 8°. str. 157. Pisatelj nas pelje najprej v stare zgodbe gričeka in cerkve sv. Jožefa in opisuje razne dobe stavbe in misijonske hiSe. S posebnim zanimanjem bodo gotovo čitali posebno starSi duhovniki, ki so Se poznali prve goreče misijonarje pri sv. Jožefu, lepe Črtice iz njih življenja in posebej o začetku misijonske postaje. Za naše versko, pa tudi kulturno življenje je važna statistika vseh misi-jonov v naSi škofiji, ki so jih imeli goreči Vincencijsvi sinovi od ustanovitve celjske hiše do dandanex Med najlepši dele tega spisa pa štejemo životopisna črtice nekaterih provincijalnih in hišnih predstojnikov, ki so vzpodbudne in zanimive ob enem. Ostala knjiga poroča o novejših jubilejnih slovesnostih pri sv. Jožefu in objavlja Štiri priložnostne pridige in en govor visokega pisatelja. Knjiga je lepo s slikami okrašena, sploh lepo opremljena.
Pesnik Simon Gregorčič. Ravnokar , sta izSli tiskom in v zalogi »Narodne tiskarne« v Gorici sledeči knjigi: S. Gregorčič. »Svetopisemska knjiga Job in psalem 118.« Poslovenil —. V Gorici 1904. Strani 173 v 16i. Stane: mehko vezan 180 K, vezan v platno 2 30 K, z zlato obrezo 2 80 po poŠti več 20 v. Dr. Franc Sede j. »Pojasnilni uvod v knjigo Job. Sestavil —. V Gorici 1904. Strani 32 v 16i. Stane: mehko vezan 40 v, po poŠti več 5 v. Obe knjigi skupaj vezani staneta: v platnu 2 70 K, z zlato obrezo 3 20 K, po poŠti več 20 vin. Čisti dobiček sta pisatelja velikodušno prepustila »Šolskemu domu« v Gorici; zato se preplače hvaležno sprejemajo in se bodo objavljale v domačih listih. Slovenci, sezite po krasnem prevodu svojega pesnika in rodoljuba ter po poljudni razpravi pisatelja bogoslovca. Nabožno vprašanje v pesniški obliki predstavlja nedosežen umotvor. Z naročevanjem in čitan-jem pokaže narod, da razume svoje može v njihovih namerah ter da jih je vreden. Rodoljube prosimo, naj Sirijo to knjigo, ki je vredna, da diči vsako slovensko in krščansko hiSo!
Najnovejše politične vesti. Včeraj je cesar imenoval nove ministre: za finančnega ' ministra je imenovan dozdajSnji se-kcijski Sel, nemški liberalec dr. Kosel (prej BOhm Bavverk), za poljedelskega ministra čeSki plemenitaš grof Ferdinand B u q u o y (prej baron Giovanelli) za češkega ministra pa Staročeh dvorni svetnik dr. R a n d a. Jugoslovani pa Se vedno nimajo nobega zaupnika v ministrstvu.
Ccrkreie stvari.
Duhovske vesti. Župnija Razbor je podeljena tamoSnjemu provizorju č. g. Josipu Krohne. — Č. g. kaplan Alojzij Kramar-Sič je prestavljen v Mikole in č. g. Martin Agr ež je prestavljen k Sv. Marku pri Ptuju.
Prošnja. P. n. gg. duhovniki, ki so udje pobožne družbe »Associatio persevsrantiae sacerdotalis«, se z ozirom na »memorandum« v St. 8. društvenega lista »Korrespondenz« uljudno prosijo, da blagovolijo zaostalo naročnino na ta list posla ti podpisanem'u, ako je niso že poftlali naravnost upravnistvu imenovanega lista. — K. Hribovšek, stolni dekan, ravnatelj družbe »Assoc persev. sacer.« 3a lavantin-sko Škofijo.
Ljndska pesmarica 39 dobiva v Mariboru le pri knjigarju Maksu Isling v Gosposkih ulicah. Pri večjih naročilih (vsaj 10 izvodov) in proti predplačilu pa daje 20 % popusta samo prodajalna katol. tisk. društva (Ničman) v Ljubljani. — Toliko v odgovor na mnoga vprašanja in pomotna naročila.
Reqniem za srednji glas z orgijami. Zložil in založil Fr. Kimovec, kaplan na Bledu, 1 K. — Skladba je za čisto priproste razmere: poje jo lahko organist sam, lahko pa jo proizvaja tudi cel zboi enoglasno; v ta poslednji namen je dal skladatelj sam navodila, kako razdeliti razna mesta med posamezne glasove. Istotako pa bi dosegla dva menjajoča se glasova, zlasti mezzosopran in bariton, najboljše uspehe. Tukaj najdemo nekaj novega, zlasti v deklamaciji, ki napravi celo skladbo zelo svežo, včasi uprav dramatično. Requiem je cel skomponiran in vendar zahtevajo n. pr. Graduate Traktus ter sekvenca Dies irae (z 9 kiticami) le zelo malo časa. Med tiskovne pogreSke je menda Šteti, t'a manjka več določil za tempo. Druge pogreSke je lahko najti in popraviti; omenimo tu le važnejše: v 2. vrsti na strani 2 na (e) is bodi v basu f. Na strani 3. v predzadnjem taktu se je izogniti napačnim postopom s tem, da vzame melodija na -lei- le polnoto g (mesto d-g). Na isti strani v predzadnjem taktu zadnje vrste naj je prva nota v melodiji samo osminka. Str. 8, v začetku 2. vrste mora 1. nota v 3. glasu biti g (ne a) — Po našem mnenju bi bilo zelo dobro, za pevce prirediti posebno izdajo samo z melodijo. Marsikateri pevec ima strah ali recimo reSpekt pred to partituro za orgle, ki pa bi izginil pripasti mali izdaji. — S. S.
Is Podsrede. V nedeljo, dne 23. t. m. se je obhajala redka slovesnost v naSi župniji. Vlekli so se novi zvonovi v zvonik pri podružnici žalostne M. B. na Starih gorah. Zvonovi so na obče zadovoljstvo ljudstva, ki je v ta namen tudi veliko pripomoglo. Vlil jih je Jan. Grassmayer iz Viltena pri Ino-mostu. Vič. maogozaslužni g. župnik, ki ima veliko zaslug za podsredsko župnijo, je priSel h daljnih krajev sem iz Hajdina. Vse se ga je razveselilo, ko so ga ugledali. On jih je namreč naročil in imel pridigo.
DraitrcHii poroétla.
V nedeljo v St. Ilj! NaSe »Kmet. bral. društvo« priredi v nedeljo, dne 30. oktobra svojim udom in vsem miiim gostom lepo zabavo. Na vzporedu je najprej »Šaljiva trgatev.« Nevarno bo že, ker menda pri vsaki trti stoji policaj ali pa orožnik z nasajenim bajonetom, a gotovo bode veliko veselja in smeha. Po trgatvi se začne tombola, kjer zopet lahko vsakdo poizkusa svojo srečo in bo gotovo tudi lahko vesel lepega darila, ako mu je sreča mila. Domači in drugi pevci pa nas bodo kratkočasili z milodonečimi pesmicami. Čisti dohodek je namenjen za potrebe društva in pa za uboge slovenske šolarje. Pride zima in siromačeki potrebujejo obleke, koSček kruha in drugih reči. Koliko jih samo zato gre v nemško Solo, ker jim tam vse obljubijo! Dajmo jim tudi mi po svojih močeh in gotovo bodo ostali pri nas in se nam ne bodo odtujili. Veselica ima torej imeniten, prevzviSen namen; zato se nadejamo prav obilne udeležbe. Zabave gotovo ne bo manjkalo. Tcraj: Na veselo svidenje!
Slov. kat izobraževalno društvo v Studencih. Častni član g. dr. Rado PipuS je daroval druStvu 50 K, za kar mu izreka odbor najtoplejo zahvalo.
Ustanovni občni sbor „kat. slov. isobraževalnega društva v Pilštanju"
se je vrSil dne 23. t. m. prav lepo. Se je pač videlo, da so Pilstanjčani zavedni in vedo ceniti take prireditve. Zborovanje je vodil domači g. kaplan in je v svojem nagovoru povdarjal, kako sveta je dolžnost vsakega Slovenca, braniti ugled in gledati na čast svojega naroda. Odločni ruski in čili
! čeSki narod naj nam bota vzor, kako je treba napenjati vse moči, da ne zaostanemo za sosedi. Bog sam tirja to od nas. Poalal nam je v ta namen voditeljev kakor apostola sv. Cirila in Metoda, SlomSeka in drugih apostolskih mož in Se nam jih vedno pošilja. Čedalje bolj pa to nalogo razumeva tudi narod sam; zato se izobrazuje Stovilua bralna in izobr. društva so priča temu in kažejo povsod vedno lepSe uspehe. Skrajni čas je bil, da smo storili tadi mi svojo dolžnost. — Nato so se prečitala in razložila pravila. G. dr. Jančič je v Šaljivem pa obenem zelo poučnem govora Se bolj pojasnil pomen izobr. društev. Bog nam je dal zato razum, da si ga bistrimo in olikamo. Branja dobrih v knjig in časnikov je sredstvo za izobrazbo. Že na obnašanju se pozna človeku, ali kaj bere. Povdarjal še je posebno korist branja ? gos-podarstvenem oziru. Z istim zanimanjem smo poslušali tudi g. kaplana Volčiča. Pozdravil je naSe društvo kot Slovenec in kot duhovnik. Govoril je prepričevalno o pomenu časnikov. Iz časnikov se lahko mnogo učimo; časniki 30 po delu najlepše razvedrilo. Če se hočeS poučiti o svojih državljanskih pravicah, beri časnike. Pravice je treba poinati, potem se jih pa posluževati. Pa bodi previden pri časniku; vprašaj prej, kdo piSe v ta ali oni časnik. Razloček je med časniki, katere pišejo lumpi in Spricani Študenti, pa med časniki, katere izdajejo akademično izobraženi časnikarji. G. župnik Tomažič je pozdravil v njemu lastni prisrčni besedi novo druStvo, ki se je osnovalo v njegovi župniji in je vzpodbujal navzoče, naj ss druStva oklenejo, naj pridno zahajajo v čitalnico in naj berejo samo dobre časnike. Izobraževalno druStvo ima nalogo, zapreti slabim časnikom pot v župnijo. Beseda govornikov je prišla iz srca, zato je tudi dosegla svoj namen: prodrla je v srca. Takoj se je oglasilo ia druStvo 105 članov. Po splošnem odobravanju »e je sestavil ta-le odbor gg: kaplan Jos. Lassbacher, predsednik, nadučitelj MiloS GermovSek, podpredsednik, učitelj Franc Staufer, tajnik, slikar Rudolf Gnus, namestnik, Tončka Vajdič, blagajnica, učiteljica Kri3tink?, Berthold, namestnica, mladenič Alojzij Lapomik, knjižničar. Izvolila sta se tudi dva računska pre-gledavalea: posestnika Ivan Bokhlič in Anton ZakoSek. Z burnim »Živijo« smo pozdravili nato vsi brzojavko č. g. Grobelšeka, kaplana slovenjebistriSkegs ki je pristopil k druStvu kot uatanovnik. Bog povrni tudi vsem drugim darovalcem, kakor posebno g. Ivanu Regvatu v Št. Pavlu pri Preboldu! Živeli posnemovalci 1
Is Laškega trga. Komaj dober mesec nas loči od zadnje predstave naSega bralnega druStva in že se je vršila zopet druga gle-diska prireditev dveh veseloiger. Priznati moramo, da tako dobro se v našem trgu dosedaj Se ni predstavljala nobena igra. Obe igri »Garibaldi«, kakor »Bob iz Kranja« ste bili srečno izbrani za naSe razmere, akoravno je prva za drugo zaostajala. Pri prvi kot pri dragi pa so se igralci potrudili po vsej svoji moči, tako, da je bil uspeh neizogiben. Res, nikdar bi ne bih vrjeli, da imamo v naSem trgu take umetnike za gledališke predstave. Posebno smo občudovali gos. Elsbacherja, v vlogi Matičeta s svojim lepodonečim baritonom, gdč. Kos kot Polonico, in urno Nežiko (gdč. šoterjevo), katera nas je zabavala tudi z lepim petjem. Pri igri »Garibaldi« so pohvalno omeniti g. Moli kot Ribič, gdč. Ste-genšekova kot njegova hči Rozika in g. Lorenc; a tudi gdč. Mlagova je v vlogi hude žene Marije storila svojo dolžnost, kakor g. Primožič kot napačni »Garibaldi«. Ta predstava, ki je bila natlačeno polno obiskana, nam je zopet dokaz, da naSe bralno druStvo uspešno deluje po svojem programu, da se utrdi slovenska zavest v ponemčurjenem trgu. Le tako naprej in uspeh ne bo izostal!
Sv. Ana na Krembergu. Dno 16. okt je priredilo naše bralno društvo veselico, pri kateri se je ponavljala igra »Trojna pot v življenje«. Igralci so jako dobro izvršili svojo
Bh-an 8
SLOTKMSKI COSPODA1.
27 oktobra M
nalogo. Domači pevci so pod vodatvom gosp. M. Strmiča med posameznimi točkami lepo in marljivo popevali. Udeležba je bila po-voljna. Počastilo nas je s svojim prihodom tadi nekaj vrlih benediskih deklet. Domači g. kaplan pozdravi zborovalce, jih vzpodbuja k branju dobrega berila in marljivemu podpiranju bralnega društva. V imenu mariborskih slovenskih mladeničev pozdravi in k narodnemu delu vzpodbuja anovske mladeniče A Poš. G. Predsednik A. Vaki j se končnu zahvali vsem zborovalcem za prijazno udeležbo ter želi, da se kmalu zopet priredi veselica, pri kateri naj se predstavlja lepa igra »Mlada pevka«. Znatne podpore naSemu ¡bralnemu društvu so dali v tem letu č. g. dr. A. Suhač, g. dr. J. Kronvogl in 6. g. Ernest Trstenjak; hvala jim in Bog plati!
Iz Starega trga pri Slovenjgradcu Dne 16. t. mes. so priredili mladeniči staro-trski dve igri: »Štipko Tiček« in »Vedeže-valka«. Obe sta se nepričakovano izvrstno obnesli. Le tako naprej! Hitro nam priredite zopet kake predstave. Pokažite tudi naprej, da se ne ustrašite zaprek, ki vam jih delajo vasi nasprotniki. Nastopil je tudi mladeniSki govornik, ki je omenjal, ¡kako bi se združili mladeniči celega okraja. Rekel je med drugim tudi, da bi se priredil mladeniSki shod sh siovenjgraSki okraj. Bog daj, da bi se ta misel nresničila, ker tukaj je to res potrebno. Udeležba je bila precejšna, le iz Starega trga jih je bilo malo. Povsodi se bolj zanimajo za tako stvar, le tukaj ne. Seveda, ko bi se kaj drugega napovedalo, tedaj bi vsak priSeL, ali pri pošteni veselici je pa Skoda vsakega krajcarja. Sramota je res za tako zavedne Staro-tržane! Pa to vas naj ne straši, mladeniči, le vedno naprej! Pokažite vsemu svetu, da še bedite. Postavite se vi na čelo narodnega gibanja 1 Starotržani so pa s svojo nenavzoč-nostjo pokazali, da so res strahovito zaspani.
Slov. kat. akadt drnštvo „Zarja"
v Gradcu si je izvolilo na I. občnem zboru v zimskem tečaju 1904/5 sledeči odbor: Predsednik: iur. Lovro Pogačnik, podpredsednik: phil. Val. Rožič, tajnik: phiL Fran Kotnik, blagajnik: phil. Karel Dermastia, gospodar: phil. Jože Koletič.
£jospo4ar»ke drobtinice.
Redilna a t up a za živino. C. kr. kmetijska družba kranjska nam poroča: Po časnikih, koledarjih in pratikah z velikanskim vriSČem priporočajo redilno Stupo za živino, žlaati za prašiče, in celo potujoči prodajalci ponujajo kmetom to blago kakor nekaj čudo-
tvorntga. Trdijo, da živina, ki uživa to Stupo, izredno izvrstno uspeva in se redi, in če je bolna, se ozdravi. — Kaj pa je redilna štupa ? Redilna štupa je zmes oglja, turSčine ali kake druge moke, klajnega apna, kuhinjske soli, Glauberjeve soli, rožičeve moke, zdrobljenega ovsa, zdrobljenih brinovih jagod, sladkih koreninic, janeža, koporca, encijana itd. — Edina moka v taki Stupi je redilna, a te stane v Stupi kg 2 K; in te pač kmetovalec ne bo v lekarni kupoval. Priporočljivo je klajno apno, ki stane kg 25 h, in sol, ki stane 7 h; a v redilui Stupi se ti dve snovi plačujeta po 2 K kg. Kaj pa drugo ? Brinove jagode, janež, koprec, encijan itd. prav gotovo ne rede; res je, da včasih prebavljanje pospešujejo, dokler se jih želodec ne privadi, a priporočati, da bi se te reči redno pokla-dale, je nezmisel, in jih vrhutega živinorejec lahko sam kupi za par vinarjev, če jih ne dobi zastonj. — Kake učinkuje redilna štupa ? Jedino, kar je glede učinka te redilne Stupe upoštevati poleg učinka klajnega apna, je neki brezpomemben vpliv na prebavljanje; to pa živinorejec bolje doseže z dobro postrežbo in s krmo ter s cenejšim polaganjem soli. — Komu koristi redilna Stupa? Redilna Stupa korist: samo izdelovalcem, ki z njo delajo ogromne in neopravičene dobičke. — Komu Škoduje redilna Stupa? Redilna Stupa prav zelo škoduje kmetu - živinorejcu, ki si z njo nalaga popolnoma nepotrebne in znatne stroške. Kadar izdelovalec oziroma prodajalec prodaja to Stupo le kot sredstvo, ki naj ¡prebavljanje pospešuje, in sicer brez vseh nepotrebnih primesi, kakor moke, oglja itd. in za primerno ceno, ki je v razmerju 8 tržnimi cenami posameznih sestavin, recimo po 50 h kilogram. Takrat ne bo kaj oporekati, četudi je redno pokladanje takih prebavljanje pr speSujočih zmesi v umni živinoreji smatrati za bedasto in nepotrebno. Prodaja redilne Stupo za živino kot redilno in sploSno zdravilno sredstvo za cer.o, ki je sttdaj v navadi, je desetkrat previsoka. Prod tem livsrimo naSe gospodarje ter jih prosimo, naj v tem smislu poučujejo manj razsodno občinstvo!
Nova cerkev pri Ptuju. V nedeljo, dne 9. oktobra je predaval potovaini učitelj g. Iv. Bele v gostilni g. Mavčič-a »branim posestnikom prav zanimivo in času primerno o sadjarstvu in vinarstvu. Omenjal je med drugim, da treba sadje pred tolčenjem sprati ter gndi sad odstraniti, h:teč dobili iz njega dober in trpežen sadjovec. Med jabolka, ima-joč malo čreslovine (trpkost ) kater:» trpežnost pospešuje, naj se zmeSa nekaj skoržev ali lesnih sliv. Hrušovcu je dobro pridjati malo
kisline, da ne postane črn. Pokazal je tudi sad najbolj priporočljivih vrst jabolk t*r opisal nj'h vriice kakor tudi napake. Kar se tiče vinarstva, je povdsrjal g. govornik, naj
v bedeče bd.e paai vsak vinogradnik, kdaj se začni; nastal,;iti peronospora, ter naj gre i»ti čas takoj fluropit, s\eer s* mu zna često pripetiti, kskor letos, ko je mar.sifedo čakal na običajni ča; Škropljenja, bolezen pa so ježa davno aačfcla K j ne, to je vse dobro z'iati Ni čuda leHaj, da so zbrani popluftalct predavanju z zanimsnern .'led i' m bili g govorniku hvaležni za njegov trud. Gotovo bedv» ob drugi taki priliki zopet radi prišli poslušat enake s' vari in 9e zvabiti marsikaterega drugega nosiuialca seboj. Da, to je tudi potrebno. G^ os bouio skrbel", d; se ft m najbolj uobra«'rao " sv« ji stroki, v kme-t jsUc, potem bomo vedno bolj zaostajali za posestniki d.ui?h krajev; kajti tamkaj napredujejo. Tožili bomo naprej o xiabiu <^as>h, s to n? pomaga nič. Pousgijroo si parni, poslu žujrio in izpolnujmo dobre nasvetu izvednih etž in pomagal nam bo Bog! — S. T.
Društvena naznanila.
Slovenjgradec V nedeljo, dne 6. nov. ob 3. popoldne se bo vršil v prostorih Naroda, dom» III. izvanredni obč. zbor kmetijskega društva. Eno uro pozopje se začne veselica s tombolo v prid revnih otrok okoliške Sole. Dari'a in prispevki k tomboli se sprejemajo pri vodstvu okoliške šole in v Narodnem domu.
V Žalcu im» podružnica društva sv. Cirila in Metoda dne 30. t. m. zvečer veselico z gledališko predstavo „Eno uro doktor."
Listnica uredn.: Ovčar: Smo že prej prejeli enak dopis! Zdravi 1 — Sv. Duh na Stari gori: Za to številko prepozno! Pozdravi
Loterijske *t»vHk«
Gradec 22 okt. Kri: 9, 32, 87, 41, 69. Dunaj 22. oktobra: 74, 77, 11, 66 8
^ A A trtfh ^ i 4f
Pridni, oženjeni delavci
se pri neki grajfičini blizu Zagreba kakor konjarji in kravarji proti deputatu (kar se dobiva živeža) in l&tni plači iščejo. Natančna pojasnila daje Florijan Podvornik pri Novi cerkvi blizu Celja. 741 2—i
Dve hiši
proda po dražbi trg Lemberg dne 3. novembra 1904 Prva lezi ob okrajni cesti, zidana, z opeko krita, 3 sobe, kuhinja, klet, nekaj zemljišča (njive, travnik in boste) Cena 1100 K. Druga, tudi zidana, z opeko krita, ennnadstropna, 6 sob, 2 kuhinji. 3 kU ti, svinjski in kravji hlev, lep vrt. Cena 4000 K.
Divji kostanj
knpuje po najvišji ceni Josip Matio, trgovec špecerijskega 7 Celju, Kolodvorske ulice št. 7. 7ii 2-1
Kuverte
s firmo
priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Mariboru,
Tiskarna sv. Cirila
naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene v k a m n o 11 a k u . =====
Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena.	=
©
000000
Štefan Kaufman
v Radgoni
priporoča svoje lepo pozlačene nagTobne
=| kvize
po najnižji ceni.	694 6—4
Točna in solidna postrežba!
OOOOOO
27. oktobra 1ÖW.
SLGVIilSKI 608P0DA*.
Sžr&a 7.
¡91 Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice s?. Marta.

i

•	"»V	- ' V^V»«**.-- -rt i— -j*'.r/i,-n•■ - ■■■■ k
^ «v ■< . '. V '	. • •^•j« r
Te glssovite in nenadkriljive kapljice sv. Mark» sp uporabljajo x& notranje in zunanje • • • • bolezni. • • • •
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdra-vijovsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike In male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehla-Jenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronn ter ne bi smele manjkati t no-Jheni meščanski in kmečki hiši. Dobiva sesamo: IVIestna lekarna, Zagreb, zato se naj naročujejo točno pod naslovom:
Mestna lekarna, Zagreb, Markov tri št. 68, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — C e n a je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako požto:
1	ducat (12 steklenlo) 4 K. 4 ducate (48 steklenic) 14 60 H.
2	ducata '24 ateMenlo) 8 M. 5 ducatov (60 steklen.) 17 — M.
3	dncate (36 steklenic^ 11 Ji.
Imam na tisoče priznalcih pi-etu, da jih ni mogoče hi tiskati, zato na vajam samj imena nekaterih gg , ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. I?an Baret;nčič, učitelj; Janko Kisnr, kr. nad-logar; Stjepan B ;rči6, župnik; Ilija Mamič opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljaaič, selis.it itd.	MS" Ustanovljena 1. 1360.
Mestna lekarna^ Zagreb,
Markov trg st. 68, poleg cerkv 8?. Marka.646 10-9 P Zdravje je največje bogastvo! ^
Otvoritev prodajalne.
Uljudno naznanjam cenj. p. n. občinstvu in čč. gg. zdravnikom v j ^Mariboru in okolici, da sem otvorll v Mariboru, Grajske alloe 7
prodajalno rokavic in obvez.
Vsled mojega dolgoletnega delovanja kot prvi delavec v najodličnejših! avstrijskih izdelovalnicah obvez in ortopedičnih zavodih sem v stanu, izdelovati vsakovrstne ortopedične izdelke, kakor umetne ude, obveze za kilo, pase, suspenzorije itd.
Izdelki za streženje bolnikov, specialitete iz gumija so vedno v zalogi. Nadalje izdelujem vsakovrstne rokavice k uniformi, glace rokavice za dame in gospode.
Popravila se izvršijo točno in po ceni.	742 2—1
S spoštovanjem
Frane Podgoršek.
banttaiM itt rohavicar.
Nam francoska žganje
ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol irnlad konjak), in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išijas, odrevenelosti, prothm freumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 1'20 gld. z navodilom vporabe.
_	__ Stari konjak ^JgBiiS
lodcu in oslabelim na krvi. steklenica 1-60 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, pošiljatev irankira.
Benedikt Hertl, posest, »raštine «olič pri Konjicah, Sp. Štaj.
V zalogi pri Al. Q u and e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Mozirju ________________pri Martinu Š u s t e r.	626 52 -61
SSi


Vsaka beseda stane 2 yin.
t*j Najmanja objava 46 vin.
ALA OZNANILA
s o • •
Vsaka beseda stane 9 vin.
• • • •
; rrPe
Vsaka beseda stane 2 vin.
Večkratna objava po dogovoru.

iSSS
=utti T-p n-n tti rm r
i 1 ............ I..i I.T

Hill ll Mil J LUJ LL^J IUJ 1=
fÄ

Ti inserati se sprejemajo protisamo predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridejati znamka za odgovor.
¿'roda

Stampilje iz kavčuka, modele za pred-tiskarije izdeluje po ceni Karol Karner, zlatar in graver v Mariboru, gosposka ulica št. 16.	4.-6 51-19
Vsem vinogradnikom naznanjam, da bom imel za leto 1904 in 1905 nad 100.000 cepljenih trt kakor tudi vkore-mnjenih divjakov, več 100.000 Jrljučev na Ripariji portalis in Rupestris montikoli, različnih vrst cepičev za cepljenje trt. Cepljene so trte na zeleno in na suho, različne dobre vrste: Rulandec, muškat, beli burgundec, silvanec. Vse po prav zmernih cenah. Cenik razpošiljam na za-htevanje brezplačno. Oglasiti se je hitro pri Josipu Cotič, trtnarju in vin( gradniku r Vrhpolju. pošta Vipava, Kranjsko.
725 3-3
Prodaja trt. Naznanjam vsem posestnikom vinogradov, da bom imel letošnjo jcoeu in prihodnjo spomlad več tisoč na suh} cepljenih trt na prodaj in sicer: Silvanec zeleni, Graševina laška, Traini-nec rudeči, Šipou rumeni, cepjjene na Rip. Portalis; Žlahtnina bela in Burgundec beli na Solonis; Burgundec beli in Silvanec zeleni na Rup. Montikola. Vse trte so dobro zaraščene in lepo vkoreni-njene ter prodajam I. vrste 1000 kom. po 160 K. Imam tudi več tisoč vkoreni-ujenih divjakov od R. Portalis in od Rup. Montikole, prodajam tisoč komadov po 20 K. Naročila za v jesen sprejemam do 10. novem. t. 1., za spomlad pa dokler bo kaj zaloge. — Franc Vertič, trtnar v Gerlincih, pošta .Juršinci pri Ptuju.
Hišo za trgovino želim vzeti v najem v sposobnem kraju. Ponudbe se blagovolijo poslati na upravništvo „Sloven. Gospod."	730 2—2
Lepo srednje posestvo je prodati tik hajdinske cerkve, blizu Ptuja, zraven spadajo njive, travišče, sadno drevje, velika ograja za svinje in hlev za krave in svinje, proda se zelo po nizki CBjni. Naslov: g. Ludovik Penn, trgovec, Črna gora pri Ptuju. 734 3-2
Mlint v dobrem stanu, sadonosnik, njiva se pod roko proda. Več pove Lešnik Anton, mlinar in posest, v Spod. Korenu, Sv. Martin, Vurberk. 736 3—2
Prenovljena, dobro zidana, jedno-nadstropna hiša, z 2 velikima kletima, v kateri je tudi prodajalna, se takej pod ugodnimi pogoji proda. Več se izve v Bankalarigasse št. 4, Maribor. 746 10-1
Novozidana hiša, enonadstropna, 9 sob, 8 kuhinj, štacuna, klet, vodovod do podstrešja in vrta, najemnina na mesec 74 gld. 44 kr , se proda, Lenaugasse 25, 1 Maribor, Magdalensko predmestje.
747 3—1	j
Hiša je na prodaj v Studencih št. 125 i blizu Mariboru, zraven železniške tovarne, ' s 6 stanovanji, velika klet, 2 vrta, stu- ;
denec in kuhinja za prati. 743 l—1 i -----j
Lepo posestvo, se proda s proste ' roke, z novo hišo in gospodarskim po-slop(em, z njivami in rodovitnim sado- j nosnikom, v lepem, solnčnem kraju. Cena . 3600 K. Naslovi naj se pod črko M. M. Loka pri Zidanem mostu. 744 3—l
Novozidana hiča s 3 sobami, 2 ku hinji, 1 klet, gospodarsko poslopje, konj- \ ski iilev, lep vrt za zelenjavo in v istem ■ studenec, se proda v Koroškem predmestju, ' Hugo Wolfgasse št 55 v Mariboru. 729 3—1
Pekarija, dobro idoča, se takoj proda. Naslov pri upravništvu.	739 1—1
Velika najemninska vila ter ena mala hiša, obe s sadnim in zelenjadnim vrtom, vodovodom. stanovanje za vpokojence, vila tudi za gospodo, hiša pa za obrtnika jako primerna, je na prodaj. Več pove Anton Merzhun Maribor, Weinbau-gasse.	' 787 4—1
Kolarski, kovaški obrt ter branjarija se da v najem v Leitersbergu št. 831 pod ugodnimi pogoji.	731 1—l
Gostilno prodam s koncesijo, malim poljem, skupno vrt, sadonosnik in gospodarsko poslopje. Zraven stoji poslopje posebno pripravno za mesarsko ali vsako . drugo obrt. V lepem trgu Savinske do- I line, najbližje cerkve, '24 min. od kolo- i dvora. Stane le 4500 gld. Naslov pove i upravništvo	732 2—1 '
Vinogradniki. Naznanjam posestnikom vinogradov, da imam letošno jesen več tisoč na suho cepljenih amerikanskih trt na prodaj. In sicer: 30.000 šipon rumeni, 16.000 laški rilček, beli Burgundec in Silvanec. Cepljene na Rip portalis in Solonis. Trte so dobro zaraščene in lepo vkoreninjene. Cena je I. vrste 100 kom. 16 K, II. vrste 100 kom. 11 K. Naročila brez are se ne bodo v ozir jemala. Naročniki se blagovolijo oglasiti do 15. de- | cembra pri Francu Muršič, posestniku in j trtnarju v Senčaku, Sv. Lovrenc v Slov. , gor., p. Juršinci pri Ptuju. 782 6—1 I
Vsem vinogradnikom I Naznanjam, da bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad več tisoč na suho cepljenih trt na prod»j in sicer na Rip. Portalis 10.000 kom. Velšrizling 9000, Tra-minec 8000, Silvanec 5000, Šipon rumeni 9000, divjakov Rip. Portalis. Cena trtam I. vrste 1000 komadov 2C0 K, II. vrste 100 K. Vse vrste so lepo zaraščene, lepo vkoreninjene in tako visoke rasti kakor se malokje najdejo letos. Ako je mogoče, naj se blagovolijo kupci osebno prepričati. Divjake prodajam 1000 kom. 20 K. Pri naročilu blagovolite poslati 20% are j od naročene svote. Oglasiti se je pravočasno ustmeno ali pismeno. Jak. Horvat, (rtnar, Kukova štev. 89. P. Juršinci pri Ptuju.	736 3—1
Hiša, tik kolodvora in okrajne ceste,
sposobna za vsako obrt, zraven spada nekaj zemljišča, v prijaznem kraju na Spod. Štajerskem, kjer je mnogo prometa, se proda. Plačuje i e lahko na obroke. — Naslov pove upravništvo. 768 1—1
Proste shžDe.
Trgovski pomočnik se spvejme, dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom v trgovino Jakob Dereani-ja v Žužemberku (Kranjsko), kamor se naj ponudbe poii(|>jo.	722 3—3
Kupi se.
Konjski in kravji rep, čisto opran, se kupuje po 1 gld. kilo, tudi kupujem kmetski lan po 25 kr. kilo. Florijan Ku-čanda, vrvar v Mozirju, Savinska dolina. 718 5—4
Kovaikega pomočnika, pridnega, sprejme takoj Matevž Bregant, kovač v Orehovi vesi, pošta Hode—Slivnica. 726 3—3
Majhni dijaki se sprejmejo na stanovanje v Mariboru, Badgasse 19.
729 3-3
Pridna deklica, ki zna na šivalni Btroj dobro šivati, vešča sloven. in nemškega jezika, želi takoj službo nastopiti. Naslov pove upravništvo. 728 2—2
Učenke za šivanje sprejme takoj gospodična Antonija Trampuš, šivilja v Mariboru, Schmiedplatz št 2, I. nadstr.
738 2—1
Krojaški učeneo se takoj sprejme na 4 leta v vse oskrbovanje. Jakob Skaza v Sloven. Bistrici.	730 3—1
Pridnega učenca sprejme v trgovino z mešanim blagom Jožef Farkaš, trgovec v Št. Juriju ob Sčavnici. 734 8-1
Pekovskega učenca sprejme, prid nega fanta, pod ugodnimi pogoji; ponud be Alojzu Kolarič v Središču. 785 1-1
111 I I I 1+4-HI I Hi II I i I 114
Slovenci!
darujte za
družbo Sv. Cirila in Metoda Z \ ■H I U I I I H M+++I+M I I M B i
■ 8
+J o
00 >N
O HM
cO
l **
o
D) L.
Worsche
„pri solneu"
Maribor Herrengasse Nr. 10
Najboljše se kupi pri obče znani domači zanesljivi trgovini z manufakturnim blagom
Karol
„pri solnou''
Gosposka ulica št. 10 Maribor
katera priporoča slavn. občinstvu svoje letne in jesenske novosti, bodisi za moške ali ženske obleke
v veltei in lepi izberi, po izredno najnižji ceni. Sukno (štof) «a celo moško obleko (suknja, hlače in telovnik) 310 metrov dolg stane gld. 2.50, 3.20, 4.50, 6.— in naprej do najfinejše vrste, gladki, črni, rižasti in modno barvani kamgarni, lodni in vsake
14	vrste suknenega blaga.
Lepa, pristna volna za žensko obleko gld. 1.40, 1.80, 2 30, 3.— in naprej do najfinejše vrste v najnovejših modnih barvah; izvrstni lepi svileni robci za na glavo od gld. —65, —.80, —.90, 1,—,
1.20, 1.40 in naprej do najfinejše vr te. Velika zaloga perilneg» blaga, druka, dobrega platna, gradlna za postelje, posteljne odeje lastnega izdelka od gld. 2.— naprej, izgot-»vljene rjuhe od gld —.90 naprej, prti, servijete, brisače, vsakovrstno opravo in mnogo drugega. — Za zanesljivo blago, dobro postrežbo in pravično mero se jamči.
to , —■
O
C/3 .O
IM<
CD
00 o>
O ■ ■
Vsem posestnikom
MMSSr' vinogradov!
10.000 Laški rilček. 4.000 Šipon rumeni. 8.500 Nemški rizling. 400 Kraljevina.
Naznanjam s tem, da bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad veS tisoč sobo cepljenih trt na prodaj in sicer cepljene na K. Portalis: 12.000 žlahtnina bela in rudeča. 4.000 Silvanec zeleni. 4.000 Burgundec beli. 1.500 Traminec. 600 Rulandec. Cepljene na Rup. Montikolo:
1.500 Laški rilček.	1000 Silvanec zeleni.
Prodajam le edino I. vrste dobro zaraščene in lepo vkoreninjene trte po 160 K tisoč komadov. Na vsakih 100 kom. cepljenih trt dam 20 komadov H. vrste brezplačno. To je na 1000 trt 200 kom. trt. Divjake od R. Portalis prodiram po 20 K tisoč kom.
Kdor naroči najmanj 1000 kom. cepljenih trt, dobi jih 5% ceneje. Pri naročilu ni treba znamke za odgovor pridejati. Pri naročilu blagovolite poslati 20% are od naročene svote. Trte se pošiljajo le v od trtre uil okužene kraje. Naročila z& v jesen odvzete trte sprejemam do 5. novembra t. 1. Naročila za spomlad pa dokler bo kaj zaloge.	703 10-5
Anton Blodnjak.
trtnar pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Poš«a JurSinci pri Ptuju.

Glavni zastop banke
787 3—2 99 Slavij e" v Mariboru.
se je s 20. oktobrom preselil v Gerichtsliofgasse, na voglu Nagystrasse v I. nadstrop. in bo tam do konca decembra t. 1., potem se preseli v novo zidano hišo g. Kolariča v Gerichtshofgasse, na voglu in bo pisarna v pritličju na levi strani. — Spoštovanjem:
Ivan Veras,
glavni zastopnik banke „Slavije".
Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki
za v molitev priporočene ranjke.
Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 r .
K obilim naročilom se priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.

ZAHVALA.
Potrtim srcem na britki izgubi naše iskreno ljubljene mamice oziroma žene
Marije Stoklas
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, prečastiti duhovščini, sosebno veleč. gosp. dekanu za ganljivi nagrobni govor, in vsem, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili drago rajnko k večnemu počitku, svojo najiskrenejšo zahvalo.
V Šmarju pri Jelšah, dne 23. vinot. 1904.	728 1—1
Žalujoča rodbina.
visvavsavarvHa^L»	-
H Največja in najcenejša 1361
domača slovenska eksportna tvrdka nr, zlatnine in srebrnine. Priznano dobro blago! mam Žepne ure «o pravega švicarskega Izdelka.
H. Suttner
urar v Kranju (Krainburg).
Zalagatelj dražbe c. kr. državnih uradnikov «a Avstrijo, priporoča svojo bogato zalogo finih in ra- i tančno idočih pravih šviearskih ur, zlatnine in srebr-1 nine. — Mal dobiček, veliko spečevanje. — Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. •• Opomba: Da je moje blago zares fino in ure «a,llesmvo ldetV, je dokaz to, da razpošiljam iste na vse kraje sveta. — Kdor hoče dobro idočo uro kupiti, nai
se zaupno obrne na mojo tvrdko.
IA—AflBiAMAML

V
H *

745 1-1
l>r. J>JLed.
se je po dveletni specijalni izobrazbi v občni bolnici dunajski (na oddelkih prof. Richl-a, Neumana in Lang a) in na polikliniki (na oddelku prof. Frisch-a) povrnil v Ljubljano ter začne začetkom novembra ordirirati v kožnih in spolnih boleznih
Ljubljana, Prešernove ulice,
Mestna hranilnica, I. nadstr.

IsdajaUlj la salotadk kat. tisk. draitro.
Odgovorni arsdnik: F ml« Lnkmr.
Tisk tbkuu it. Cirib-