ISSN 0351-6407 Kaj sploh še ostane klavcu?! Ogovor z d°bitnico najvišjega P^nanja ZSSS Set0 ®enko lz Murske ^2? stran 5 Čestitamo ob prazniku dela! © CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana RAČUNALNIKI M. Sobota, Slomškova 17, tel.: 27 094 Projekt zapiranja vrtin dobila Nafta stran 3 Murska Sobota, 30. april 1998, leto L, št. 18, cena 190 SIT * ______________________________ žgimo luči in privežimo! za vokm? !!?viS(>ka za a p^Pričanje, da je starostna meja 18 let , te9orije). t ° 'tev statusa polnoletnosti (in vožnje vozil neSa Promet, pa ostaja tudi v Zakonu o varnosti ce- -taV07li , a° starosti do 12s& kate90rije A 11 kW 1TigfH natVeč A -zav m 18 l^; (nad^go^egorije A Č^20!*; L a Zgorijo B 18 let; so določila v 129. členu: - za vozila kategorije C in E 18 let; - za vozila kategorije D 21 let; - za vozila kategorije F 15 let; - za vožnjo delovnih strojev 18 let; o novam tisto'0 nov«m Zkona o varnosti č Prometa na 6. in 7. strani! ^ika ne * rešila ^karne? ZIMSKI VRTOVI, d. o □ Lendavska 29, 9000 Murska Sobota VRUIIN9ltA PVCINALU V1111UIIO IVA OKNA TER VRATA Tel.: (069) 35 555 rTCIMCTnAl Faks: (069) 32 093 UF1S1SII llMIi VREME Nadaljevalo se bo nestanovitno vreme s krajevnimi plohami ali nevihtami. Vojko Jurij Marko Paš dan upora Vito Robert 30. april, četrtek, 1. maj, petek, 2. maj, sobota, 3. maj, nedelja, 4. maj, poned., 5. maj, torek, 6. maj, sreda, Kadar pride mesec maj, vpraša, če je še v koči kaj. I Lunine mene: 1. maja bo sonce vzšlo ob 5. uri in 49 minut, zašlo pa ob 20. uri in 9 minut. Dan bo tako dolg 14 ur in 20 minut. V nedeljo, 3. maja, bo na nebu viden Lunin prvi krajec. Konec stečaja v Mesni industriji? S prisilno poravnavo do nove Pomurke Člani upniškega odbora Mesne industrije Pomurka so konec prejšnjega tedna sprejeli sklep, da sodišču predlagajo uvedbo prisilne poravnave. S tem se začenja novo obdobje v delovanju tega podjetja. stran 3 Marija ti bo izprosila milost, ki jo »Dej ga na gobec!« V besedi in sliki s svetovnega prvenstva skupine B v hokeju na Gorela Krambergerjeva hiša nosis v svojem srcu Reportažni zapis o potovanju 427 slovenskih romarjev v Lurd stran 13 ledu. stran 12 stran 9 stran 3 temelje, kjer s na prenova- P // sredovah 5 inga d^ffi vanju. Zelt^ ’s J sleherni od n y našel . njska vprašaj y stiskah in s j6 vanje in sl^V 30. april 1998 /Aktualno doma ni in iist ■' prisilno poravnavo v novo obdobje ~— -. ------------------ . ____ sod-?pni^e§a °db°ra so konec prejšnjega tedna soglasno sprejeli sklep, da se na‘ -—vI°ži predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave lomnica v^e?^'8?®83 odb°ra Mesne industrije Pomurka je gotovo toneč lanskega *®ga P°4Jetja. Člani upniškega odbora so se že r”navo ali Drnj?P ®n,bra odločali med dvema možnostma: prisilno po-tato vodstvu n« d H- Takrat so se odločili za prvo možnost in 'toZa aktivnosti J3’ ■ Ze od °ktobra 1995 v stečaju, dali zeleno Po nr»ai ’ 1 naj h' om°gočile uvedbo prisilne poravnave. silni poravna ■ renanaj bi ob pri-‘"^vodpisah Ti'k' del Svojih r(”iebiloporehnNajVecrazgovo-v*ora2Z^ ^hipoSn^ ^navadno ?terjatve sPreme- večjimi upniki še državne rezerve, kmetijske zadruge in seveda zaposleni v Mesni industriji Pomurka. Po dveh letih in pol agonije se tako zdaj za Pomurko, ki je ves čas trajanja stečaja nadaljevala proizvodnjo, odpira novo poglavje njenega delovanja, saj so člani upniškega odbora konec prejšnjega tedna soglasno sprejeli sklep, da se na sodišču vloži predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave. Prazničnem vzdušju , Počastitev 27 . tajski dv “.P™’ dneva upora proti okupatorju so v so-govornik z?rani pr’prav'H proslavo. Kot je poudaril slavno-vHsko dejanje m?8*®® °bčine Anton Slavic, je šlo za zgodo-8ovito protifahA- na8° sedaJ samostojno državo uvrstilo v zma- Premalo 7 'CnJ0 ^oa^c*j°- Po njegovih besedah se danes žato so npraVeaamo banjih težkih časov za slovenski na-narod znnvazum|jiva.Pr«zadevanja nekaterih politikov, ki ; ..Uraa priredit 3 razd®''d na dva tabora. Sledila je slavnostna ” žaljenje«. Rep?P?d nasI°vom »Za staro pravdo - za svobodo ev,ski zbor Društ a V kes®d'’ pesmi in glasbi so izvedli mešani 8citatorji upokoj a?pok°jencevJMurska Sobota, glasbeniki in °st dramski । ke8a društva ter dijaki soboške gimnazije in sSava v četrtTv prodnem delavskem prazniku bo osrednja °boti. Zbran'’ k aPrda’ ob 19- uri na Trgu zmage v Mur-Je^SSs pOm '.m , spregovoril sekretar Območne organiza-“gramu bodo ?a 3anez Kovač. V priložnostnem kulturnem Jln glasbeni™; as.t0P’H dijaki soboške gimnazije z recitacija- skunin °Ct ? tamburaši kuda Beltinci, folklorna in i, °tvarjevec jn / S "ot*ze’ ritmična skupina Jozsef Atilla iz /1 Že tradiCj0PeV.ec ^a8° s kitaro ter pihalni orkester iz Bako-??vci Komu n । ° k°d° prvomajski mlaj postavili družno izbitim sreča3'n ^lektra. Slavje se bo nadaljevalo z V°do Poskrb^6™ in. kresovanjem pri soboškem gradu, za paznik pa 1 ^ani Brodarskega društva Krog in Romi. ’stra. 0 budnico zaigrali člani soboškega pihalnega Prleka dvigo^^ ^utonierski občini. Tako bo na predvečer rJa>k dopOjdn n?e mlaja v Gezovih jamah na Moti, na sam Dostr^iškega Car- 0 kolesarsko in ribiško tekmovanje z izbo-1,^'tev maku. V P0P0Wanskem času pa ribiški piknik in ^tOtna^ ^Zn^0' radgoa I? Pihalna godba zaigrala že tradicionalno s Pril ? na grajsko 1°^™ Bo osrednje slavje na predvečer bZnostnim na01 "r'hu V ^omji Radgoni. V času prireditve cesta do nastopili8°k°rOm in kulturnim programom, v kate-totet 2aPrta. Nato 8°dba, tamburaši in folkloristi, bo ^ja „ a h°do p0„K mimohod z baklami in kresovanje, za radgonsv 6 ■ 8asilci' Istočasno bo glasba v živo. 1. AnUl in Radeno? P*halna godba zaigrala budnico v Gornji letih “'fivo je, a h' b°do organ kendavi zaradi slabe udeležbe v preteklih PriDl.glh krajih v pZlrah.Prvomajske proslave. Te pa bodo v avih kresova °mUriu’ ^cr bodo prav tako postavili mlaj M. JERŠE Po lanski septembrski seji upniškega odbora so v Pomurki naročili izdelavo revidiranih računovodskih izkazov od začetka stečaja do konca lanskega leta, iz revizijskega poročila pa je razvidno, da je podjetje ves čas trajanja stečaja normalno poslovalo. V času trajanja stečaja je Pomurka ustvarila 416 milijonov tolarjev dobička, zaloge pa so bile konec lanskega leta bistveno večje kot ob uvedbi stečaja. Revizijsko mnenje k bilanci stanja in bilanci uspeha je pozitivno, zato so člani upniškega odbora revizijsko poročilo soglasno sprejeli. Na osnovi revizijskega poročila so v Pomurki že začeli z izdelavo programa finančne reorganizacije, po katerem naj bi podjetje v naslednjih petih letih poslovalo z dobičkom. To pa seveda še ne pomeni, daje o dokončni usodi Mesne industrije že vse odločeno. Za upnike so pomembna predvsem predvidevanja za naprej in po besedah predstavnika Slovenske razvojne družbe bo na najv-ečjega upnika prav to vplivalo, kako se bo odločil. Zato v Slovenski razvojni družbi za zdaj podpirajo le predlog za začetek prisilne poravnave, o vsem drugem pa se bodo še dogovarjali med njenim trajanjem. Še vedno namreč ostaja odprto vprašanje, kakšen del terjatev je razvojna družba pripravljena odpisati in koliko terjatev spremeniti v lastniške deleže, zato bodo pogajanja o tem še trda. Po besedah Milana Korena so bila že doslej pogajanja s Slovensko razvojno družbo najtežja, vendar se je odnos le-te do Pomurke bistveno spremenil in prepričan je, da bodo tudi v prihodnje uspeli najti skupni jezik. Z odločitvijo za prisilno poravnavo je bilo po Korenovem mnenju kronano triletno delo vodstva Pomurke, ki si je med stečajem prizadevalo ohranjati proizvodnjo. Če bodo nadaljnje aktivnosti tekle po načrtih, naj bi bila prisilna poravnava izglasovana jeseni, v začetku prihodnjega leta pa bi se podjetje lahko oblikovalo kot delniška družba. Ob dobrem vodstvu in dobrih poslovnih odločitvah ima Pomurka vse možnosti za uspešno poslovanje, to pa se bo pozitivno odražalo predvsem v pomurski živinoreji, kije v preteklih letih prav zaradi težav v Mesni industriji veliko izgubila. Seveda pa mora nova Pomurka dobiti lastnike, ki bodo zainteresirani za njen obstoj in nadaljnji razvoj. LUDVIK KOVAČ Projekt zapiranja viiin v državi Dobila ga je Nafta Sredstva iz naslova zapiranje energetskih objektov župane, saj mora ugotoviti, kaj bi se z vrtin koristnegh dalo še pridobiti predvsem za okolje ali koliko so načrti Nafte skladni z razvojnimi načrti občin. Nadzorni svet Nafte je že pred letom podprl predlog programa predhodnih del za sanacijo objektov ter osnutek zakona o zagotavljanju sredstev. Strokovnjaki Nafte Lendava bodo še to leto pripravili program sanacije rudarskih objektov in naprav za pridobivanje ogljikovodikov v državi, so na strokovnem posvetu prejšnji teden v Nafti sklenili udeleženci. Dogovor so podprli predstavniki Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Republiškega rudarskega inšpektorata, Direkcije RS za rudarstvo, IRGO iz Ljubljane in Nafte Lendave, po sklepu posveta pa bo projekt strokovnjakov Nafte temeljni projekt za to področje, ki naj bi ga takoj upoštevali pri pripravi programskih, finančnih in zakonskih podlag države. Rudarske objekte in naprave so namreč zgradile tuje naftne družbe in Nafta iz Lendave, večina teh pa je v severovzhodni Sloveniji. Vsakega od njih pa bo potrebno pregledati in ga nato strokovno sanirati ali prilagoditi drugim namenom, sporočajo s službe za stike z javnostjo iz nafte Lendava, nafta, ki je torej zadolžena za pripravo predloga sanacije in potem najverjetneje tudi za sanacijo samo, se bo pri izvedbi projekta obrnila na občine in Ko se zbere več novinarjev kot lokalnih političnih veljakov Breztežni državni svet? Nekaj časa nazaj smo osvetljevali reševanje mlečne proizvodnje s sporno frizijko, ki povzročilo predcej nejevolje tako med mlekarji in tudi med pospeševalci. Problem se kljub vsemu ne dimenzionira samo skozi strokovni vidik in trenutna ugodna cenovna razmerja in s tem dohodek, ki ga daje mleko. Pomanjkanje mleka ima kljub vsemu globlje razvojne korenine in ga na določeni točki lahko primerjamo celo s kolapsom mesne industrije Pomurke. V preteklosti so resda bile razmere pri prijeji mleka ugodne, ne glede na količino namolženega mleka po kravi je teh bilo dovolj, da se je mlekarna ubadala s presežki in ji za zagotavljanje kakovosti res ni bilo potrebno kaj več kot vlaganja v infrastrukturo in skrb za kakovost. Dokler število krav na majhnih kmetijah ni padalo je bilo to za predelovalca Pomurske mlekarne naravnost idealno, saj jim proizvodnja razen plačila mleka praktično ni predstavljala nobenega stroška. Dokler je bilo s cenovno politiko tako kot je bilo, namreč mleko je bilo podcenjeno in državna regulativa ni agresivneje posegala na to področje so bili za mlekarno zanimivejši mali proizvajalci, kajti ti so brez odpora prevzemali rizike, ki jih je s svojih pleč počasi odrivala na male proizvajalce. Ti pa so svoje stroške amortizirali s pomočjo prelivanja enega dela akumulacije iz industrije v kmetijstvo preko plač. Ob cenovni politiki je bil takšen odnos možen, zaradi presežkov, ki so takrat Zakaj frizijka ne ho rešila mlekarne? Idealna kravica in štalica Krivec za pomanjkanje surovine je mlekarna sama bili. V teh konjukturnih časih druge polovice osedemdestih, so se začeli kazati prvi znaki krize, ne pomanjkanju, ampak opuščanju mlečne proizvodnje. Ta se je opuščala predvsem na tistih kmetijah, ki bi danes morale predstavljati potencial za tržno prirejo mleka. Takrat ni bilo malo vitalnih in po posesti dovolj močnih kmetov kot tudi po številu krav molznic, ki so ob prirejo mleka opustili in se preusmerili v pitance in pridelavo tržnih poljščin. Če se ozremo na tiste čase je izgledalo kot, da mlekarni ustreza opuščanje prireje in v nobenem primeru ni odreagirala. To po svoje potrjuje, da ji je razpršena proizvodnja s stroškovnega vidika ustrezala, ker takrat tudi država s cenovno politiko ni intervenirala, kot sem že zapisal. Pomurka - Pomurske mlekarne in ovčji južni kraji Na tej ravni je prostor doživel prvi razvojni kolaps, kajti z opuščanjem mlečne proizvodnje, so se od te oddaljili pretežno mladi in strokovno usposobljeni kmetje. Dejstvo namreč je, da so to kmetje, ki so bili pozitivno “podjetniško” selekcionirani iz časa intenzivnega državnega vlaganja v zasebno kmetijstvo sredi sedemdestih. Tako kot si je v tistih časih gradila Pomurka svojo surovinsko bazo v ovčjih južnih krajih, so podobno napako storile Pomurske mlekarne, ki so spustile iz rok kakovostne in potencialno zanimive rejce pri katerih bi se dalo zagotoviti zadostne količine mleka. To pa ne pomeni samo “uničenja” molzne črede, ampak tudi kapitalsko uničenje določene proizvodne usmeritve, ki ga bo z nekajkrat večjimi vlaganji težko obnoviti. Kot Pomurka ni vlagala v svoje “matično” okolje tega niso storili niti mlekarji. Danes govoriti o razdrobljenosti in pomanjkanju zemlje je tudi neargumentirano, kajti ob pripravljenosti države za rentni nakup zemlje, predelovalci žal takrat niso čutili potrebe po močnem zaledju. Rešitev prireje mleka, zato ne nudi samo frizijka in ugodni krediti, ampak ponoven dvig krivulje rasti, ki ga mlekarna ne bo zmogla, država pa nima interesa. Ta zagon bo težaven tudi pri tistih velikih kmetih, ki imajo ponoven interes po mlečni proizvodnji, da bi s prodajo mleka zapirali finančni krog pri financiranju proizvodnje, ker gre za vlaganja na izredno dolge časovne roke, pri katerih je 100 tisočakov ugodnega kredita na privez molznice malenkost. Po drugi strani pa v sedanji odrinjenosti pomurskih kmetov od državnih jasli, ob možni ponovni industrijski rasti in večji zaposlenosti tudi ni mogoče pričakovati prelivanja plač v oživljanje kmetijstva. J. VOTEK * * - rai m ________ kuč?° prisrčna slovesnost, ki se je je udeležila množica ljudi, med njimi je bila tudi vtor inP?'k Ana?,’.s°Proga predsednika Slovenije Milana Kučana. Spr7j Uf . župnišč Lampret, ki nadaljnje poslanstvo upokojenega župnika Friderika Gumilarja, je ti ko? 'h goriai‘n Sospodarakim delom, torej dvorišče, z dvema arhitekturnima pomnikoma: »i J '»k“S Č6c? Naih^ vodnjakom. . Q°^l on ®iel »n In rz Zato’ ker je novi župnik s Koroškega. Od tam je tudi Štefka Kučan, zato je e,®Žiti nValjavo8°nČki vodnjak? Značilnost dela Prekmurja, od koder je (bil) doma Milan Kučan, S' S ’ nad vodnjakom’ otvoritve in posvetitve pa se zaradi drugih obveznosti Prejšnji teden je organizirala državna svetnica osme volilne enote Darja Odar za župane in predsednike občinskih svetov posvet o »načinu, sodelovanju, prenosu informacij in pobud«, na posvet pa je prispel (resda z enourno zamudo) tudi predsednik državnega sveta Tone Hrovat s svojima sekretarkama. Za županovo mizo v mestni hiši pa se je zbralo več novinarjev kot predstavnikov občin, natančneje ob Bratušu in Odarjevi so prišli še Petek, Brenčič in Sok. Tone Hrovat je predstavil državni svet, predvsem dosežke preteklega mandata (od veta, zakonskih pobud do razpisa referendumov), spregovoril pa tudi o povezovanju s senati oziroma zgornjimi domovi drugih evropskih držav, s čimer naj bi se ustvarjal predvsem »lobi«, ki bo podpiral »naše interese in naše predstavljanje navzven«, ter o pripravi različnih okroglih miz in posvetov. Zanimiv je tudi tretji sklop delovanja državnega sveta, ki naj bi bil usmerjen v kreiranje »načina življenja, gledanja na politiko, prihodnosti, pri čemer naj bi dajali takt vrednotam, morali in še čemu drugemu, da bi določene stvari v Sloveniji napredovale.« Tako bi se po Hrovatovem izognili kritizerstvu, namesto afer pa naj bi javnost začeli zanimati »razvoj, napredek in dobre zadeve«. Čeprav državni svetniki poudarjajo svojo nestrankarsko pripadnost, je iz predsednikovega repertoarja kaj lahko razbrati, da je član Slovenske ljudske stranke. Odarjeva, ki je tudi članica državnosvetniške komisije in interesne skupine za lokalno samoupravo, je udeležencem obljubljala pomoč od prenosa pobud do posredovanja pri vladi, njenih službah in posameznih ministrstvih. Udeleženci so predstavnika DS opozorili na probleme, ki lahko nastanejo po prepoznem noveliranju zakonov, tako o lokalni samoupravi kot o financiranju občin, saj se bodo s slednjima navsezadnje morali usk- laditi tudi občinski statuti. Precej pripomb je bilo izrečenih tudi na račun županske vladavine, ki jim jo obljublja noveliranje zakona o lokalni samoupravi, saj naj bi ta postal član OS in ga celo vodil. Toda, kot je povedala Odarjeva, v DS razmišljajo o treh oblikah občin, in sicer o mestnih, o takšnih, s posebnim statusom, in tistih, ki se pač ne bodo uvrstile v prvo ali drugo kategorijo. Gostje so tudi izrazili nestrinjanje z novimi parametri določanja sofinanciranja občin, ki ob npr. kilometrih asfaltiranih cest upoštevajo še npr. starost nad 65 let itd. Prav tako so opozorili, da bi morala imeti država neki inštrument, s katerim bi občine prisilila k rešitvi delitvene bilance v razumnem času. Po posvetu so ostala tudi odprta vprašanja glede povezovanja občin in tvorbe pokrajin, vendar je bila dana obljuba državne svetnice, da bo poskušala pobude z lokalne ravni v čim krajšem času prenesti na ustrezna mesta. A. POTOČNIK 4 ^gospodarstvo vestnik, 30. apnijo Lastnik je še vedno Gospodarsko razstavišče! Kljub napovedanim investicijskim načrtom Ljubljanskega sejma je Gospodarsko razstavišče še vedno lastnik 120 tisoč kvadratnih metrov razstavnih površin v Ljubljani in Gornji Radgoni. Direktor Igor Bončina se v marsičem ne strinja z izjavami vodilnih Ljubljanskega sejma, saj trdi, da družba Gospodarsko razstavišče še ni olastninjena, razloga pa sta dva: še vedno ni rešen problem oz. zahteva družbenega pravobranilca glede povrnitve sredstev zaradi oškodovanja družbenega premoženja; drugi pa je zahtevek denacionalizacijskih upravičencev. Igor Bončina je izjavil, da Pomurski sejem na plačuje več najemnine in sam obnavlja tamkajšnje razstavišče, zato smo ga zaprosili za konkretne pojasnitve nastalih razmer med Ljubljanskim sejmom, Gospodarskim razstaviščem in Pomurskim sejmom. »Sedanje stanje v tem trenutku ne daje možnosti nobenemu, niti Gospodarskemu razstavišču, ki se še ni olastninilo, še manj pa podnajemniku Ljubljanskemu sejmu, ki bi s tem bistveno posegal v lastnino družbe Gospodarsko razstavišče, ki se bo v prihodnosti olastninila. Pri lastninjenju bodo sodelovali nekdanji zaposleni ' Gospodarskega razstavišča, ki so sedaj še vedno zaposleni ali v Gospodarskem razstavišču, Ljubljanskem sejmu ali v družbi Pomurski sejem. Seveda ne smemo zanemariti, da del mase, ki se bo lastninila, predstavlja tudi lokacijo v Gornji Radgoni. Ta Je bila 1991. leta z dolgoročno pogodbo oddana za četrt stoletja v najem družbi Ljubljanski sejem, ta pa jo je oddala v najem Pomurskemu sejmu. Najemnik prostorov je Ljubljanski sejem in ta nam iz tega naslova dolguje prek 31 milijonov tolarjev za pretekla leta. Ljubljanski sejem nam ni plačeval. Če je podnajemnik svojemu najemodajalcu plačeval ali ne, tega neverno. Odgovorpajepri Ljubljanskem sejmu. Ko bo razvojna družba pristala na program lastninjenja, se bo razstavišče v G. Radgoni lastninilo ločeno, kot je bilo nekaj časa govora, ali v paketu? »Proces lastninjena bo potekal v enem paketu. V Gospodarskem razstavišču želimo, da se lokacija v G. R. proda v celoti. To je predlog in dogovori že potekajo. Ne glede na lastninjenje bi se dalo ta del vprašanj rešiti in s tem omogočiti hitrejši razvoj sejemske dejavnosti Pomurskega sejma v Gornji Radgoni. Na to se Pomurski sejem aktivno pripravlja, kajti z vstopom v EZ bodo tisti, ki ne bodo tehnično pripravljeni, pristali na ravni mestnih sejmov. Na tiskovni konferenci so predstavniki Ljubljanskega sejma izjavljali, da imajo pravnomočno sodbo Višjega sodišča Ljubljana, s katerim jim je dovoljeno poseganje v osnovna sredstva lastnika. Mi s tako odločbo nismo seznanjeni in takemu načinu brez predhodnega dogovarjanja nasprotujemo. ker gredo vsi ti stroški v breme lastnika, kar je nesprejemljivo.« BBP Češka veleposlanica v Murski Soboti Poleg Mure uveljaviti še druge blagovne znamke Nogometni spektakel v Murski Soboti, kjer sta se v prijateljski tekmi pomerili reprezentanci Slovenije in Češke, je Jana Hybaškova, izredna in pooblaščena veleposlanica Republike Češke v Sloveniji, izkoristila za obisk na sedežu mestne občine Z obiska češke veleposlanice Jane Hybaškove pri soboškem mestnem županu Antonu Slaviču. Foto: NATAŠA JUHNOV Sprejel jo je župan Anton Slavic s sodelavci in ji predstavil politične in gospodarske razmere pri nas. Med drugim je navedel, da ima okrog 20 podjetij iz Mestne občine Murska Sobota že nekaj časa gospodarske stike s češkimi partnerji. To velja v prvi vrsti za soboško tovarno Mura, ki je največji izvoznik konfekcijskih izdelkov na češko tržišče. Očitno so v vodstvu tega kolektiva pravočasno zaznali možnosti uveljavitve svoje blagovne znamke, saj tri Murine trgovine v glavnem mestu Češke Pragi ves čas zelo uspešno poslujejo. Poleg tega so premagali začetne carinske ovire, veliko pa je odvisno od kupne moči prebivalstva. Po drugi strani pa je Mesna industrija Pomurka največji uvoznik blaga iz Češke. Kot navajajo, so se v tej zvezi pojavljali določeni problemi v okviru sporazuma Cefta, ki pa jih obe vladi dovolj uspešno rešujeta. Zato upajo, da bo v prihodnjih petih letih ta sporazum omogočil povečanje blagovne menjave med državama. V pogovoru je češka veleposlanica Jana Hybaškova izrazila Avtocesta v SV Sloveniji Pri Lenartu in Urad za prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje in prostor je svoje delo glede avtoceste v Severovzhodni Sloveniji skorajda opravil, ker še vedno ni odločeno, katera varianta trase bo izbrana za območje okrog Lenarta in katera za potek po prekmurski ravnici, tista ob Turnišču ali tista ob Črnem logu. Javni natečaj za most čez Muro v prihodnjih dneh - Kdo bo naročnik in plačnik načrtov za avtocesto od Beltinec do meje z madžarsko, še ni znano Na predstavitvi načrtovanja prometne infrastrukture v četrtek, 16. aprila, v Gornji Radgoni je g. Jože Novak najprej predstavil pomen lani sprejetega Kretskega prometnega koridorja št. 5, ki pomeni dogovor z Madžarsko, da je stična točka avtoceste v Pincah in da pride soseda do te mejne točke s svojo hitro cesto do leta 2003, do Dolge vasi pa do leta 2030. V Pincah je potrebno določiti stično točko. »Pokrajina od Maribora dalje je bila do sedaj v zavesti Slovencev premalo znana in poznavanje Slovenije se je za večino končalo pri Mariboru,« je povedal Novak. Od Maribora proti Lenartu je že izbrana trasa; razcep poteka proti robu pesniške doline, prečka pesniško dolino in v Pernici po robu teče mimo Črnega lesa zadovoljstvo nad obiskom v središču Pomurja. Povedala je, da to ni njen prvi obisk v Murski Soboti, ker si je lahko ravno s pomočjo tovarne Mura, ki je na Češkem že uveljavljeno modno ime, ogledala naše lepo mesto. Izrazila je velik interes Češke po poglobitvi meddržavnih odnosov na različnih področjih. Po njenem mnenju bi lahko k Še uspešnejšemu sodelovanju poleg gospodarstva prispevale Turnišču še vedno dve varianti Pri Murski ključek pred« od^ nova PoveZ3^e pfildM Murske predviden pf A frf.A ci) oziroma Prl seve^itjii^ tem bo po«‘*X J lišča in farme j/ proti Lenartu. Odprtje še Lenart. Najkrajša pot je po južni varianti, je tudi najcenejša - vendar poteka zelo blizu naselja, na južni strani. Severni del pa omogoča lažji dostop do industrijskega dela mesta, bližji je tudi priključek proti Gornji Radgoni, vendar je cena visoka. Vprašamo se lahko, ali je res tako pomembna prav v Lenartu, kajti drugje to ni bilo tako zelo odločilno, zaradi česar je avtocestni program danes tako drag, da je vprašljiva gradnja v celotni severovzhodni Sloveniji! Tudi v nadaljevanju od Senarske dalje je potrebno obdelati še nekaj detajlov, je povedal g. Novak, od Cogetinec, kije mejna vas z občino Sv. Jurij, je trasa usklajena in naprej poteka severno od Vidma vse do Vučje vasi. tudi izmenjave kulturnih in športnih skupin. Morda pa so ravno soboški dnevi taka lepa priložnost, je med drugim dodal soboški mestni župan Anton Slavic. MILAN JERŠE SKUPAJ PROTI | KRI f Ml (NALU j ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI Tu sta predvidena priključka proti Radencem in Ljutomeru. Gornja Radgona bo tako imela tri možnosti vstopa na avtocesto: pri Vidmu, Lenartu in Vučji vasi. Od Vučje vasi do Beltinec je bilo potrebno poiskati rešitev, kako avtocesto pripeljati čim bliže Murski Soboti na razdalji, Poslanec Feri Horvat je moral še v začetku aprila letos v državnem zboru zagovarjati gradnjo avtoceste tudi v severovzhodni Sloveniji. Prav tako je poudaril, da ni pomembno le preštevati avtomobile in tovornjake: Funkcija avtoceste kot dejavnika za povezovanje regij v Sloveniji je bila ena ključnih odločitev takrat, ko smo zakon sprejemali in smo rekli, da ne gradimo avtocest samo zaradi tranzita ali pretežno. Tako je bilo takrat, ko je bila naša dežela pod izključnim vplivom bodisi Dunaja, Budimpešte ali Beograda, žal se tudi danes v samostojni državi Sloveniji zadeve še niso bistveno spremenile. Splošno kleparstvo in krovstvo Jožeta Stolnika iz Ljutomera V gradbeništvu med »naj« zasebniki V prilogi Gospodarskega vestnika, izdani ob gradbenem sej Ragoni, smo na listi uspešnih zasebnih podjetij v gradbenistv dili tudi ime samostojnega podjetnika iz Ljutomera Jožeta S prav to zasebno podjetje, če vemo, da se v Sloveniji po obr n gradbeništvom ukvarja skoraj devet tisoč fizičnih oseb ko podjetnikov in prek dva tisoč gospodarskih družb? »Mislim, da so nas izbrali predvsem zaradi resnostim kajti reklamacij skorajda ne poznamo. To so najverjetneje 1 01 katerih so odločali,« je uvrstitev na »naj listo« pokomentir . lastnik Splošnega kleparstva in krovstva. atskii®^' Zasebno podjetje, ki je s svojimi izdelki ter stavbnoklep vskimi storitvami znano širom po Sloveniji, zaposluje dva td leto ustvari za poldrugi milijon mark prometa. Kakšno le dva milijona, to pa je odvisno predvsem od razmerja med in porabljenim materialom pri posameznih objektih. r n0 In po petintridesetih letih dela v obrtniški dejavnosti te,. delovanju v Obrtni zbornici Slovenije Jože Stolnik pravi-» samostojni državi obrtnikom vse težje in ni videti, da m s Ta njegova ugotovitev velja nasploh, še posebno pa v gfa zaradi neinvestiranja preživljalo eno najbolj »sušnih« ob j(av]jiiF Še bolj kot to, pa si gradbinci sami povzročajo težave s^P^, dampinških cen. Nelojalna konkurenca in delo na črno n cem še bolj zategujeta zanko. Potem pa je tu še država, n|F tiko ter visokimi obremenitvami plač tudi malemu gospo _ dobra mati, »male« pa držijo v šahu še velika gradbena p jj« »Smo kooperanti raznih gradbenih podjetij, ki še ve stari način, na nas pa prelagajo vse slabosti. Držijo imajo do nas ponižujoči odnos. Največji problem je pmc 'J nered. Pomembno je, za katero firmo si boš sploh upa podpisati pogodbo, saj vemo, da so skoraj vse gradben6 ter slabo ali nam kooperantom skorajda ne plačujejo. Za slujemo, saj težko pridemo do svojega denarja, pa tudi & Splošno kleparstvo in krovstvo Jožeta Stolnika ima objektov s kritino Trimo iz Trebnjega, bobrovcem bramakom, tegolo in sikom. Med pomembnejše objekte, kratkim dokončali, štejejo Prekmursko vas v MoraVSki so opravili vsa krovska in kleparska dela, ter kopal Radencih. Sedaj delajo na objektu teniške hale prav ta pripravljajo pa se na napovedano gradnjo v Moravski j -krov ali obnovo starega pa opravijo tudi na individualm^X ki j nančnih sredstev je prepočasna,« je povedal sogovornik, 1 bi vendar imenoval kakšno res dobro stoječo 8rac*^enpojnaI!S/l mogel odbrati, niti med tistimi, s katerimi sodeluje sani; :ega^L/ narja ali plačilni nered na eni strani ter obveznosti takojs „ t teriala dobaviteljem podjetja in samostojne podjetnike p// rantske verige, v katerih pa se, kot je znano, še dodatno i । »Menim, da bi se vse investicije morale peljati prek b pri določeni investiciji bi morali dobiti, ob potrjenih o pelje?/ cijah, od bank plačane storitve neposredno, ne pa, da se^ dbenih firm. Investitor bi torej moral sredstva deponirati potem urejale plačila. Drugače reda na tem področju, vs J / ne bo,« je svoje razmišljanje, ki pa je zunaj že tudi Pra*j?’ništV’ sednik. Kritičen pa je bil tudi do inženiring firm v gracl vmesni, posredniški člen med investitorji in gradbenim' ^J / berejo skorajda ves zaslužek, čeprav od sebe dajo malo rejjiiks,^J' Toda kljub neugodnim pogojem poslovanja se va tudi Jože Stolnik, kar dokazuje vlaganje v nove dela to, da je dela za vseh dvanajst zaposlenih, ter ne nazad J pravočasno, najpozneje šestega v mesecu, tudi plača. jju J / »Ne rečem, da so plače zelo dobre, vendar so v p° k jejo5* M zneskih od 70 do 120 tisoč tolarjev. Delavci pa so za sV°s|6j)jli®, glede na vloženo delo,« je brez pomisleka o plačah zap / Stolnik. ^jpA ki ne bo ovirala in ogrožala urbanega razvoja. Spodbudna je novica, da se pripravlja javni natečaj za gradnjo mostu prek Mure, ki bo dolg skoraj kilometer v razponu; lokacijsko je dorečen, njegova oblika, višina in izvedba pa so odvisne od rezultatov natečaja za oblikovalce in konstruktorje. priključka. jdf jG Prvotna 1^%^ občinami oranžna in je j/1 čanov, mim0 proti Gnetel tfs^ Predlog za M A bi potekala n X, odcepa vasjo Lipa in vernem bližine Pincam. 00 res okoljevar ‘ nov-spet ma, ki soj° n izdelovati, in daj P08*3^^^^^ sploh naroča Sobota po<«/ metno vozli5 «!’ / , tej pokrajin' P.jjpo ^1 bodo izkor' . p ložnost. 11EkNAf ^lnik’ 3Q- april 1998 intervju 3®f - Marjeta Benko. Foto: M. JERŠE najvišjega S^^iaMari?^3 ie kot edina J*«, d®3eta Benko iz M“rske H > odbora i predsednica Ob-Po-s*adikata okrazložitvi, je kot stk s ^e^trgovine »ahi^amela b° 8o,etno aktivno-odborX? UsPešnemu delo- (iC ^‘Panjem ;J m prizadevnim de-JJa’ območjem 2?° V sindikatu A?8anib Sd^aJa"?dejavnosti ^l^venije -u delavcev trgo-ahivistom VZ? drueim sin' ’%vdlogi so v?lnfunkc>onarjem. ^o k iZD no sprejemljivi ter rganiziranosti. ^“^^Ina.sajje ^hta^^ko dohmna reforma in je C1Jii?nizvezj J: a na takratni so-? kom orSaniza-^bk,?la. Nate °V’s čimer sem Ma ^n'čarka v h?”1 Se zaP°slila M? dve ^"^vniciPotro-? ^ddelek^n Sem Prešla v letih so reiPer sem m pravnem sek-končala Prodaj delavcev> S°v glava Cev' delniške ’5 amer so za' tudi bila priznanja že v bivši Jugoslaviji, kot so srebrni znak Zveze sindikatov Jugoslavije, razne značke, nekaj časa pa sem vodila tudi počitniško skupnost, v podjetju pa sem bila predsednica konference. Po reelekcijah sem se umaknila s teh funkcij, sčasoma pa sem bila večinoma v razširjenem vodstvu sindikata v podjetju, kakor tudi v republiških organih. Trenutno sem že zmeraj predsednica Območnega odbora sindikata delavcev trgovine Pomurja in mi teče že tretji mandat, saj ni časovne omejitve.« Težavno delo v sindikatu - Kako bi ocenili zdajšnje delovanje v sindikatu? MARJETA BENKO: »Delo v sindikatu je danes zelo težko. Ne da bi se človek kakorkoli mučil, saj te nihče ne priganja, kajti to delo je prostovoljno in neplačano, ampak so velike razlike med družbenimi razredi. Eni dobesedno preganjajo sindikate, drugi pa od sindikata preveč pričakujejo, zlasti glede popolne zaščite pravic delavcev. In ta prepad je sedaj velik. Spričo gospodarskih razmerje delo sindikalistov zelo težko. Ker članstvo od sindikata pričakuje več, je prisoten grenak priokus. Vemo pa, da je sindikalist danes dokaj nemočen. Lahko gre skozi zid, pa ne doseže želenega. Tudi sam sistem je tako naravnan, da ga več ne priznava toliko, kot je bilo to v preteklosti. Manjka pa tudi določena moč, saj še vedno nimamo sindikata, ki bi bil dejansko ločen od podjetja. Pritisk na sindikalista je zato z obeh strani dokaj močan. Poleg tega pa delavec prizna sindikalno delo le takrat, ko se to pozna na njegovem žepu. Kriza je očitna, saj je vse več delavcev n^ cesti, vsi pa pričakujejo zagotovljeno socialno varnost. Ker delavcu ne moreš pomagati, pa če bi to še kako želel, je prisoten grenak priokus.« Žal pa te^je boi?10 Štiri ure’ M?? uPokoJ?Zn' Preostali '0> Posteč UPam, da 1Zlnazala«iz SeS^TA "o Vključeni v sin- ko si šio7?'jaia Pohvai^ v to b>? V 4?’ da sere za-kJ Pom tfunkctie v K aHiD’ ? se z JetJa. Nikoli °taPi A Vesemk Sem del°. kaJ Pose-^riti ^in s2a a le tisto, e*° sem do- - Kako pa gledate na sedanji položaj trgovine? Dejstvo je namreč, da država skuša zavarovati proizvodnjo, medtem ko je trgovina marsikdaj prepuščena lastni iznajdljivosti? MARJETA BENKO: »V skoraj moji 30-letni delovni dobi ta položaj ni bil tako resen, kot je danes. Nekoč smo delavci bili tisti, ki smo pazili, kako prodajamo blago, da ga bo vsak tudi dobil. Takrat je bilo povpraševanje mnogo večje od ponudbe, danes pa je ravno obratno. Pa še kako se mora delavec potruditi, da proda blago. Konkurenčnost se ne kaže le v kakovosti izdelkov, ampak to velja tudi za cene, odnos delavca do dela. Zmeraj mislim, da je trgovec za svoje delo slabo plačan. To kažejo tudi povprečni trendi prispevkov trgovine v družbenem bruto proizvodu v naši republiki. Danes je konkurenca velika in vsak bi hotel na hitro zaslužiti. To se seveda pozna tudi v položaju naše trgovine. Kako bo to dolgoročno, Pogovor z dobitnico najvišjega priznanja ZSSS Marjeto Benko iz Murske Sobote Kaj sploh se ostane delavcu?! Petkov slavnostni sprejem ob 1. maju, mednarodnemu prazniku dela, ki so se ga v Ljubljani udeležili najvišji predstavniki slovenske oblasti, parlamentarnih političnih strank, delodajalskih in sindikalnih organizacij, so združili s slovesno podelitvijo plaket Svobodnih sindikatov Slovenije zaslužnim posameznikom in organizacijam ZSSS bo pokazala sama praksa. Čeprav nekateri mislijo, da je v središču Pomurja kupna moč prebivalstva visoka, se bo to v prihodnje izčrpalo in ne vidim perspektive množične delavske organizacije. Nekdo bo pač moral propasti, kar bo odvisno tudi od iznajdljivosti samih trgovcev.« - Očitno v nobeni panogi niso vrata konkurenci tako široko odprta kot v trgovini. Je v tem neizprosnem boju razlog, da tudi Veletrgovina Potrošnik vse več vlaga? MARJETA BENKO: »Mogoče je res v preteklosti Potrošnik manj vlagal. Procesi denacionalizacije so vplivali na to, da je vodstvo našega podjetja začelo razmišljati o povečanem vlaganju v posodobitev trgovine. V naši družbi nima smisla širiti števila kapacitet, ampak obstoječe prostore, ki stojijo v glavnih centrih, posodobiti. Naši prodajni prostori in način prodaje je že marsikje zastarel, oprema pa je izrabljena. V prihodnje bo treba več pozornosti nameniti samoizo-braževanju trgovcev. Zahteve kupcev so danes take, da mu trgovec zna svetovati. Kupci namreč marsikdaj negodujejo zaradi strokovnih pojasnil. - Kaj vam pa pomeni veliko sindikalno priznanje? MARJETA BENKO: »To je zelo lep občutek. Sam včasih niti ne moreš oceniti, ali delaš dovolj, premalo ali preveč. Zmeraj misliš, da od tebe več pričakujejo in da tega ne vedo ceniti. Jaz sem srečna. To zagotovo ni le rezultat mojega dela, ampak vseh članov, predvsem tudi aktivistov, sindikalnih zaupnikov in poklicnih sindikalnih delavcev. Zasluga gre tistim, ki so me z razumevanjem podpirali. Je pa to tudi obveza, za katero pa ne morem jamčiti, dajo bom lahko upravičila. Glede na mojo starost je čas, da pridejo mladi, ki so prav gotovo voljni delati in sposobni, imajo pa tudi bolj revolucionarne pristope. Kajti sindikat ne bo uspel, če ne bo nastopal bolj revolucionarno: posebno skrb pa mora nameniti tudi strokovnosti.« Zato je trgovce nujno izobraževati, da bodo kos razvoju tehnologije in tehnike posameznih izdelkov.« - Kako pa ste sploh zadovoljni s tehnološko opremljenostjo trgovine? MARJETA BENKO: »Na našem območju smo vendarle dobili nekaj sodobnih trgovskih centrov. Mogoče nas je k temu prisilila tudi konkurenca. Sedaj imamo nekaj sodobnih trgovskih lokalov, ki so sodobno in lepo opremljeni. Največja posodobitev pa se obeta v soboški blagovnici, kar verjetno že vsi težko pričakujemo.« Sedanje razmere niso naklonjene zaposlovanju - Kaj menite o funkciji delavskega direktorja? Je predstavnik delavcev in obenem menedžer v upravi? MARJETA BENKO: »Delavskega direktorja mi nimamo, ker je naša firma premajhna. Mislim, da se je lahko s pomočjo takega direktorja lažje postaviti v bran delavcev. Imamo pa svoja dva predstavnika v nadzornem svetu in svet delavcev, ki je organ sindikata. Po naših dogovorih sta člana nadzornega sveta predsednik sveta delavcev in predsednik sindikata. Tako smo neposredno povezani z izvajanjem določenih nalog in vplivom na oblikovanje stališč.« - Kako pa je z zaposlovanjem novih kadrov? MARJETA BENKO: »Nič se ne zaposluje, kar ne vidim kot pozitivno, saj v našem kolektivu prevladuje starejši kader. Zato bi kazalo več pozornosti nameniti zaposlovanju mlajših ljudi. Sedanje razmere pa niso naklonjene in ni nič razveseljivega, da bi nas bilo kaj več, kvečjemu kaj manj. Zadnja leta namreč ob na-ravname odlivu ne zaposlujemo novih kadrov, ampak se znotraj kolektiva razporeja delo. Delavcev nismo odpuščali kot tehno-ških presežkov, ampak so posamezniki odšli po svoji volji in so kot zasebniki prevzeli določene prodajalne ali pa so se predčasno upokojili.« - Katere so najpogostejše težave delavcev v trgovini? Kako jih sku šate reševati? MARJETA BENKO: »Gre za pretežno žensko delovno silo. Med njihove težave spadajo predvsem vožnje, razporeditev delovnega časa dopoldne in popoldne, nadomeščanje delavcev ob sobotah in nedeljah. V zadnjem času ne opažam, da bi se delavke kaj dosti pritoževale. Imam občutek, da jih je strah zaradi morebitne izgube delovnega mesta. Tako mnogi molče prenašajo te težave, kar pa se mi ne zdi prav. Osebni dohodki so nizki, toda trenutni promet, ki ga dosegamo, ne kaže, da bi se lahko na tem področju karkoli izboljšalo. Naš na-grajevalni sistem imamo urejenega tako, da se ustvari čimveč prometa in s tem delavec dobi višjo plačo. Imamo spodnji limit, ko manj ne more zaslužiti, zgornjega limita pa nimamo. Ko bi le bila kupna moč prebivalstva višja in bi lahko več prodali.« - Večkrat slišimo, da je marsikje nezavidljiva pravna, gmotna in socialna varnost zaposlenih delavcev. Se s tem problemom srečujete tudi v vašem delovnem okolju? MARJETA BENKO: »Prav gotovo. Ne vem, če je katero podjetje v naši družbi, da se s temi problemi ne bi srečevali. V našem podjetju sicer nismo ugotavljali kaj izrednega. V republiškem odboru sindikata trgovine pa imamo poseben sklad za te namene, s čimer skušamo najbolj ogroženim družinam pomagati.« - So morda kakšna nihanja pri uresničevanju določil iz kolektivne pogodbe? MARJETA BENKO: »Pri nas kršitev kolektivne pogodbe ni, saj smo tudi v svojih aktih zapisali, da se upoštevajo določila splošne kolektivne pogodbe. Je pa to opazno na republiški ravni. So različni primeri; od vprašanj socialne varnosti, pri osebnih dohodkih, dopustih, prostih dnevih itd.« __________________________________5 Sodelavci so mi vedno stali ob strani - Ali vas navdaja zadovoljstvo, da delate v tako velikem kolektivu? MARJETA BENKO: »Ko je bila moja firma v največjem razcvetu in je bilo zaposlenih čez 1.200 delavcev, nam je bilo lepo. Bilo je tudi dosti lažje delati in se angažirati na različnih področjih. Danes pa takega zadovoljstva ni več v taki meri.« - Ne bi smeli prezreti odnosa do sodelavcev. Kaj vam to osebno pomeni? MARJETA BENKO: »Moram priznati, da glede na mojo odsotnost verjamem, če me ne bi podpirale moje sodelavke, ne bi zmogla tega dela. Med sabo se rade pošalimo, kaj pokritiziramo, na kar sem kot ženska še posebno občutljiva. Moram pa povedati, da sem ob njihovem razumevanju lahko naredila veliko. Zato bi se jim zahvalila, da so mi ves čas moje odsotnosti stale ob strani.« - Česa si najbolj želite ob letošnjem delavskem prazniku? MARJETA BENKO: »To je težko vprašanje. Predvsem si želim dosti razumevanja glede na status, ki ga imam. Seveda je moja največja želja, da bi bila zdrava. Vsekakor si tudi želim, da bi trgovina prišla »nazaj na svoje pete«.« - Kako pa boste preživeli delavski praznik? »S sodelavci se zelo dobro razumem. Med nami ni razlike, zato ne izpostavljamo, kdo je predsednik in kdo član odbora, kajti vsi delamo enake zadeve. Poleg tega menim, da mora biti sindikalno delo timsko. To opažam tudi v republiškem odboru sindikata trgovskih delavcev, saj sem že precej časa članica izvršnega odbora. Menim, da le-ta zelo dobro deluje; teh zaslug pa ne pripisujem sebi, kajti med njimi so aktivisti, ki so za svoje angažiranje dobili vsa mogoča priznanja. Tudi sam odbor je lansko leto prejel najvišje sindikalno priznanje. Lahko poudarim, da razumemo in se trudimo po svojim močeh.« MARJETA BENKO: »Delavski praznik bom preživela doma v družbi vnu-kice, ki se ji bom maksimalno posvetila.« - Kaj pomeni za vas ta praznik? MARJETA BENKO: »Ker poznam zgodovino, škoda, da to ni tisto pravo. Ne pravim, da ne bom nič delala in ne dosti, vem pa, da bom šla na občinsko praznovanje, da bom opazovala, kako se drugi veselijo. Tam bom tudi dobila največ informacij in pripomb, kaj naj bi se delalo in spremenilo.« - Ali menite, da se praznika delavci dovolj zavedajo? MARJETA BENKO: »Kje pa! Trdno sem prepričana, da jih večina komaj čaka, da bodo lahko opravili svoja dela doma. Žal je to prisotno, čeprav si mogoče želijo kaj drugega, a si ne morejo privoščiti. Spomnim se časov, ko je bil še aktualen Rovinj in je bil za prvomajske praznike zaseden 30- in več odstotno. Zelo malo je slišati tiste, ki bodo-šli na dopust, v zdravilišče ali kamorkoli drugam. Vsi pravijo, da bodo prvomajske praznike preživeli doma z družino, kar pa je tudi zdravo!« - Bi nam zaupali še vaše največje delovne načrte? MARJETA BENKO: »S tem vprašanjem ste me zares »našli«. Vsi moji cilji so usmerjeni k moji družini, to je sinu, snahi in vnukici. Ravnokar smo se podali v opremljanje lokala. Zdaj smo tik pred tem, da bomo to veliko željo tudi uresničili.« MILAN JERŠE 6 JL/o novem zakonu vestnik, 30_ap^ Lik v sončnem vremenu S kakšnimi svetlobnimi telesi morajo biti opremljena vozila (in česar ne smejo imeti), vozniki vemo, ampak zgodi se, da ne ravnamo po predpisih. Skupaj si zdaj preberimo 56. člen Zakona o varnosti cestnega prometa! (1) Ponoči se praviloma vozi z lučmi z dolgim snopom svetlobe. Luči je treba pravočasno zasenčiti, če prihaja nasproti drugo vozilo, organizirana skupina pešcev oziroma tirno vozilo ali če je spredaj vozeče vozilo tako blizu, da luči z dolgim snopom svetlobe motijo voznika. Ob zasenčenju luči je potrebno prilagoditi hitrost vozila dolžini osvetljenega dela ceste. (2) Na cesti, osvetljeni s cestno razsvetljavo, in v predoru se ne smejo uporabljati luči z dolgim snopom svetlobe, (3) Uporaba meglenk je dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 km/h. (4) Vozniki motornih vozil morajo tudi podnevi voziti s prižganimi zasenčenimi lučmi. (5) Na vozišču ustavljeno ali parkirano vozilo mora biti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti vozila na vozišču osvetljeno z lučmi za označevanje vozila ... 58. člen: Pešci, ki vlečejo ali potiskajo ročne vozičke, morajo ponoči in ob zmanjšani vidljivosti voziček opremiti z najmanj eno belo lučjo, pritrjeno na levi strani, ki mora biti vidna od spredaj in zadaj... Pešci, ki zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju hodijo ponoči po vozišču ali tik ob njem, kjer ni označene pešpoti, morajo nositi na strani, ki je obrnjena proti vozišču, belo luč ali odsevnik bele barve ... 59. člen: Gonič ali vodič živali ali črede mora poskrbeti, da bo čreda ponoči ali ob slabi vidljivosti označena spredaj in ob strani z lučmi aii odsevniki... 60. člen: Zvočne in svetlobne opozorilne znake lahko uporablja voznik le pri prehitevanju zunaj naselja ali kadar je ogrožen kdo drug. Malo za šalo, malo za res: Ko boste v koloni vozil, ki bo spremljala mlada k poroki ali z nje, ne smete »trobiti«, kajti kazen za prekršek je 10.000 tolarjev. Rajši jih dajte nevesti, ko vas bo »kušuvala«. Letos prvi maj ni le praznik dela, ampak je tudi dan, ko^^ Prižgimo luči in si Ducat novosti v cestnoprometnih predpisih, od katerih so najbrž^ odmevne: visoke denarne kazni in tudi zagrožene zaporne kazni kazenske točke, zaradi katerih smo lahko kaj hitro ob vozniško do^ Pripravil: ŠTEFAN SOBOČAN V Uradnem listu R Slovenije številka 30, ki je izšel 16. aprila, je objavljen Zakon o varnosti cestnega prometa. Veljati bo začel 1. maja 1998, torej čez nekaj dni, zato bo prav, da se tisti, ki ne boste prebrali zakona v celoti, seznanite z določenimi novostmi ali pa si osvežite znanje s tega področja vsaj na podlagi naših povzetkov. Sprejetje novega Zakona o varnosti cestnega prometa, ki si ga bomo verjetno najbolj zapomnili po uvedbi kazenskih točk, visokih denarnih in tudi zapornih kaznih ter tudi po zagroženih odvzemih voz- niških dovoljenj, je bilo nujno, saj na slovenskih cestah umira na milijon prebivalcev veliko več ljudi, kot je cestni krvni davek na milijon prebivalcev v zahodnih državah. Pa tudi tam si prizadevajo, da bi število umrlih na cestah zmanjšali. Novi Zakon o varnosti cestnega prometa pa ne uvaja samo sankcij, ampak v uvodnih določbah navaja načelo zaupanja: Udeleženec v cestnem prometu sme pričakovati, da bodo vsi udeleženci v cestnem prometu in tisti, ki skrbijo za ceste, spoštovali predpise o varnosti cestnega prometa in predpise, ki se nanašajo na ceste. Kadar so udeleženci v cestnem prometu otroci, starejši ljudje, slepi, invalidi in druge osebe, ki niso v celoti s , samostojno udeležbo v cestne^ je voznik motornega vozil3 ^pif posebno paziti in jim, če za dpisuje, tudi pomagati. Zakon o varnosti cest?e®m0)i« naša morala, če jo sploh im3 od voznikov ne le golo up°ca|(tiif* stnoprometnih predpisov, a storimo kaj več. Zgled: na Pr sto ne bomo zapeljali kaj pričanju, da ne kršimo Z bomo prepričali, ali s svojo koga ne ogrožamo. Kot vozn posebno pozorni na obnaJa , otrok, starejših ljudi, invali Če voznik odkloni izvršitev policistove odredbe, nadaljuje vožnjo in z vožnjo ali vozilom ovira ali ogroža varnost prometa, se takšno vozilo izloči iz prometa in odpelje na najbližji zavarovan prostor in zadrži 24 ur. Denarne kazni so zelo visoke; vplivale naj bi, da bi se udeleženci v cestnem prometu končno spametovali; da bi bilo čimmanj nesreč. K temu utegnejo veliko prispevati kazenske točke, ki so novost v Sloveniji. Voznik, ki bo zbral v dveh letih 18 kazenskih točk, se bo moral posloviti od vozniškega dovoljenja; voznik začetnik pa bo ob vozniško dovoljenje že, če bo zbral v dveh letih sedem kazenskih točk. Evidenco o kazenskih točkah bo vodil senat za prekrške v Ljubljani. Najvišja kazen za več prometnih prekrškov hkrati je kar 200.000 tolarjev! ’n3^V km/h - najmanj 45.000 tolarjev točk. Prekoračitev hitrosti zunaj naselja: - do 20 km/h - 5.000 tolaneV 30 km/h -15.000 tolarjev; od 3’ < h - 30.000 tolarjev; prekoračitev y km/h - najmanj 45.000 tolahe točk. .vPaiei Kazen, in sicer 10.000 t° . ’ngvksPredn^- • vozniki še posebno pozorni. nS' smejo samostojno so-prometu šele, ko so ^'.posvojitelji, skrbniki ali prepričali, da so otroci % razumeti nevarnosti v da so seznanjeni s ^r"m’ razmerami na pro-^^ršinah, kjer se sre-'^i^^rcstom. Otroci mo-na DoV'v vrtec in v prvi šole ter domov spremstvo. Spremljevalci so lahko tudi otroci, stari od 10 do 14 let, če to dovolijo starši otroka. Otroci, stari do 7 let, lahko hodijo v šolo brez spremstva, če tako dovolijo starši, posvojitelji, skrbniki ali rejniki, vendar le v območju umirjenega prometa. To je del ceste, cesta ali del naselja, ki je namenjeno predvsem gibanju pešcev in kot tako označeno s prometno si-gnalizgcijo. V območju umirjenega prometa imajo prednost pešci. Če otrok ali mladoletnik prekrši predpise o varnosti cestnega prometa, se z denarno kaznijo, ki je predpisana za storjeni prekršek, kaznujejo njegovi starši, posvojitelji oziroma skrbniki, seveda če je prekršek posledica opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva nad otrokom ali mladoletnikom. " Alkohol in promet Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti voziti, če je pod vplivom alkohola. Pod vplivom alkohola je voznik, ki ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje Zakon o varnosti cestnega prometa, ali tudi pri manjši koncentraciji alkohola kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Med vožnjo v cestnem prometu, in ko začnejo voziti, ne smejo imeti alkohola v krvi: 1. vozniki motornih vozil kategorij C, E ali D; 2. vozniki vozil, s katerimi se opravlja javni prevoz oseb in stvari ali prevoz oseb za lastne potrebe; 3. vozniki vozil, s katerimi prevažajo nevarne snovi; 4. vozniki, ki jim je vožnja motornega vozila osnovni poklic, kadar opravljajo ta poklic; 5. vozniki inštruktorji, dokler usposabljajo kandidate za voznike pri praktični vožnji vozila; 6. kandidati za voznike pri praktičnem usposabljanju; 7, vozniki začetniki. > Drugi vozniki imajo lahko do 0,5 grama alkohola na kilogram krvi pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Vozniku motornega vozila, ki ima v organizmu več kot 1,5 grama alkohola na kilogram krvi, se izreče sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne glede na število do tedaj doseženih kazenskih točk. Voznik tudi ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti voziti, če je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo. Če kljub temu vozi (vprašanje je, kako) in če se s strokovnim pregledom ugotovi navzočnost takih snovi v organizmu, je kazen najmanj 90.000 tolarjev in 5 do 7 kazenskih točk. Udeleženec v cestnem prometu, ki mu je odrejen preizkus (zaradi domnevne alkoholiziranosti oziroma učinkovanja mamil, psihoaktivnih zdravil ipd.), mora ravnati po odredbi policista. Če strokovni pregled ali preizkus odkloni ali ga ne opravi tako, kot je predpisal proizvajalec sredstev in naprav, policist to vpiše v zapisnik, odredi prepoved nadaljnje vožnje in odvzame vozniško dovoljenje. Udeleženec lahko odkloni preizkus samo iz zdravstvenih razlogov; v tem primeru policist odredi strokovni pregled. Strokovni pregled je zdravniški pregled, s katerim se ugotavljajo znaki motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu, in odvzem krvi, urina ali drugih telesnih tekočin zaradi ugotavljanja navzočnosti alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na zmožnost udeležbe v cestnem prometu. Če se ugotavlja samo navzočnost alkohola, se lahko opravi strokovni pregled tudi samo z merilnikom alkohola v izdihanem zraku. Ta pregled lahko opravi policist ali zdravnik. Nič več »friziranja« za zdravo telo v ^dvi90-hii.;%r°tlskati v' ' pustiti Na a 0 pred’ 0|eSh ■ r)a pri vož- 0 edežza kolesu p0. sebne konstrukcije, ki omogoča varno vožnjo.Na kolesu posebne konstrukcije lahko vozi več oseb, vendar mora biti kolo konstruirano tako, da omogoča varno vožnjo. Takšno kolo mora imeti za vsako osebo poseben sedež, držalo za roke in pedala • Kdaj na kolo? Kolo ima pravico samostojno voziti v prometu na cesti otrok, star najmanj 8 let, ki ima pri sebi kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let. Otrok od 6. do 8. leta starosti in otrok do 14. leta, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe. Otrok do 6. leta starosti sme voziti kolo le na pešpoti ali območju umirjenega prometa. Kolo s pomožnim motorjem imata pravico voziti v cestnem prometu otrok od 12. do 14. leta starosti, ki ima pri sebi kolesarsko izkaznico, in oseba, starejša od 14 let. Mladi radi predelujejo svoja kolesa z motorji in potem »šibajo« celo hitreje kot pravi motoristi. V Zakonu o varnosti cestnega prometa je v 227. členu določeno: Če policist ugotovi, da je v cestnem prometu vozilo, ki je predelano tako, da ne ustreza tehničnim normativom, ki jih je določil proizvajalec, in zanj ni bilo izdano strokovno mnenje, tako vozilo izloči iz prometa in odvzame nele-pko za tehnični pregled. Kolo s pomožnim motorjem, kolo z motorjem ali motorno kolo, ki je predelano tako, da presega največjo moč motorja, določeno v deklaraciji proizvajalca vozila ali v predpisih o varnosti cestnega prometa, policist odvzame. O odvzemu izda potrdilo. Vozilo se pri pooblaščenem serviserju predela v prejšnje stanje. Stroške predelave in hrambe vozila plača lastnik vozila. To se mu vrne, ko poravna vse stroške. Če lastnik ne prevzame vozila v treh mesecih od dne, ko je bil o tem obveščen, se to proda, iz kupnine pa se poravnajo stroški. Naivno bi bilo pričakovati, da bodo vsi udeleženci v cestnem prometu upoštevali cestnoprometne predpise in prometne znake. Za večjo varnost so zato potrebne tudi naprave in ukrepi za umirjanje prometa. Umirjanje prometa To so fizične naprave (»ležeči policaji«), svetlobne ali druge naprave in ovire, s katerimi se udeležencem v cestnem prometu fizično onemogoči vožnja z neprimerno hitrostjo ali se jih opozori na omejitev hitrosti na nevarnem odseku ceste. Te ovire je dovoljeno postaviti le na regionalnih in občinskih cestah v naselju. Pred šolami, vrtci in drugimi objekti, ob katerih je zaradi varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu dodatno zmanjšana največja dovoljena hitrost v naselju, je postavitev fizičnih naprav obvezna. Fizične ovire morajo biti označene z ustrezno prometno signalizacijo. Kaj nam je storiti ob določenih svetlobnih prometnih znakih (semaforjih)? Marsikateri voznik morda meni, da tega ni treba »ponavljati,« sam pa menim, da bo dobro, če si osvežimo tudi to poglavlje. Če ne zaradi drugega, pa vsekakor zavoljo rumene luči. Ko ta (za)gori, mnogi ne ravnajo tako, kot veleva. 106. člen: Udeleženci v cestnem prometu se morajo ravnati po barvah na semaforju, ki imajo naslednji pomen: 1. rdeča luč - prepovedana vožnja; 2. rumena luč - prepovedana vožnja, razen v primeru, ko se vozilo ne more več ustaviti; 3. zelena luč - prost prehod; 4. rumena in rdeča luč, ki gorita hkrati - prepovedana vožnja in napoved, da se bo prižgala zelena luč; 5. utripajoča rumena luč -vozi previdno; 6. utripajoča zelena luč -prost prehod - prižgala se bo zelena luč. 8 ACulturna obzorja vestnik, 30. apnijo Mednarodno glasbeno tekmovanje na Rhodosu MPZ Štefana Kovača zasedel peto mesto Mešani pevski zbor Štefana Kovača se je v nedeljo vrnil s prvega mednarodnega glasbenega tekmovanja, kije bilo na grškem otoku Rhodos. Na tekmovanju je sodelovalo osemnajst zborov z vsega sveta, med katerimi je soboški zbor dosegel peto mesto. Kljub zelo dobri uvrstitvi pa sami niso ravno najbolj zadovoljni z doseženimi rezultati. Po vrnitvi so povedali, da je komisija (člani so bili iz Velike Britanije, Francije in Estonije) zbore ocenjevala po zelo strogih kriterijih, hkrati pa je favorizirala domače, grške, pevske zbore. Nekateri pevski zbori zaradi strogih kriterijev namreč niso dosegli niti deset točk od sto možnih. Okrogla miza o težavah v ljubiteljskem gledališču Le kaj bi brez Partljiča? Pevski zbor se je v Grčiji predstavil z dvema nastopoma, tekmovalnim in predstavitvenim. Na tekmovalnem delu so zapeli skladbi Tihi gaj in Citatus ter obvezno skladbo Auf dem See. Za svojo izvedbo so prejeli 61,3 točke, kritik mag. Ivan Vrbančič pa je njihov nastop ocenil kot zelo dober, korekten, čist in glasovno zelo usklajen. Takega mnenja je bil tudi gospod Furst, vodja mariborskega pevskega zbora, ki je na istem tekmovaju dobil zlato medaljo, poudaril je le, da skladb tako dobro niso odpeli še nikoli. S svojim nastopom pa so bili nadvse zadOvolj- Knjižica Rudija Čačinoviča o času druge svetovne vojne Časi preizkušenj Obdobje druge svetovne vojne v Prekmurju je bela lisa v zgodovini tega dela Slovenije. Nekaj knjig o tem sicer kratkem, ampak zgovornem času je sicer že napisanih, dogajanje pa kljub temu ni razsvetljeno iz vseh zornih kotov. Konec aprila pa je pri Pomurski založbi v zbirki Panonika izšla težko pričakovana knjiga Rudija Čačinoviča Časi preizkušenj, Prispevki k zgodovini Prekmurja. Knjiga obravnava obdobje druge svetovne vojne, torej od leta 1941 do 1945. Predstavitev knjige je bila v prostorih zavarovalnice Triglav v Murski Soboti, vodil pa jo je Jože Ternar. Avtor pravi, da knjiga opisuje zgode in nezgode njegovega življenja v času madžarske okupacije ter dogodke, ki so neposredno vplivali na njegovo življenje in so bili usodni za naš narod in še posebej za Prekmurje. Že uvodoma avtor poudari, da je bil to resnično čas hudih preizkušenj, katerega mnogi zaradi neizkušenosti in slepe vere niso preživeli. Knjigo začenja z nemško okupacijo in predajo ozemlja Prekmurja Madžarom ter z njihovo ponovno vzpostavitvijo oblasti. Prekmurje je namreč zanimivo tudi zato, ker so se dogodki glede na preostalo Slo Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo Panonski I ihžzozaH 42 Portretiiittrtmo^ JOŽEF BASA - členi v kitice, ampak mu pesniška J u erupcija narekuje nečlenjeno, »hitro« MIROSLAV nizanje verzov od začetka do konca, b) Verzni vzorci so pri njem osre- Za konec še nekaj besed o izrazni plati Baševe poezije. Miroslav je bil premlad, da bi se v nekaj letih pesniškega snovanja mogel otresti vseh vplivov šolske poetike in tradicional- nih pesniških vzorcev. Njegova metaforika, prej skromna kot bogata, je tradicionalna, pozna se ji, da se mu je oblikovala ob zgledih cerkvene himnike. Seveda se je zavedal, da je kot besedni ustvarjalec tudi izrazni inovator, in se je želel izrazno osamosvojiti. »Pomoč« je iskal tudi na slovenski strani. Kje jo je lahko dobil? Za romantično (prešernovsko) figuraliko z njeno prefinjeno kombinatoriko naravnega in umetelnega je vedel, da je preživeta, saj so tudi pesniki 2. polovice 19. stoletja ubirali drugačne slogovne poti; delo slovenske moderne se ga ni dotaknilo, kajti z mohoijevkami so prišle do njega druge pesniške informacije. Tako je pravzaprav lahko storil tako, kakor je: svojo metaforiko je poprepro-stil in približal naravnemu okolju, iz katerega je izhajal. Ugotovitev seveda ni vrednostna oznaka, ampak govori o tem, da se Miroslavova metaforika napaja po eni strani v ruralnem okolju, po drugi pa še bolj v naravi. Manj tradicionalen pa je Miroslav na zgradbeni, verzni in ritmični ravni. Prav tukaj se že kažejo pomembnejši oblikovalni premiki, kakor so se dogajali tudi v osrednjeslovenski poeziji. Gre za prehod od tradicionalnih verzno-kitičnih vzorcev k sodobnejšim. Pri Miroslavu sicer še ne bomo naleteli na svobodni verz, kakršnega je v njegovi prvi fazi izoblikovala slovenska moderna. Našli pa bomo dovolj značilnih mest, v katerih se oddaljuje od tradicionalne formalne strukture. a) Štirivrstično kitico, ki je sicer še prevladujoča, nadomešča s šest-, tudi s sedemvrstičnico, nekaj tudi z drugimi tipi. Lahko se tudi zgodi, da pesmi ne ni tudi pevci in zborovodkinja. »Ampak slaba ocena, ki so jo dobili na svojem prvem mednarodnem tekmovanju, jim ne bo vzela samozavesti, saj mnogi drugi strokovnjaki njihovo delo zelo visoko cenijo pa tudi s petim mestom je lahko pevski zbor Štefana Kovača povsem zadovoljen. Hkrati pa so si s tem nastopom pridobili veliko izkušenj, ki jih bodo lahko s pridom uporabili v prihodnjih letih in na prihodnjih mednarodnih nastopih in tekmovanjih,« je povedal predsednik Miran Žilavec. ANRR venijo precej drugače razvijali, kajti tu so bile drugačne razmere in zato so bile tudi reakcije ljudi drugačne, zaradi vsega tega pa se tudi narodnoosvobodilna vojna ni razvila v takem obsegu, kot seje lahko drugod. Čačinovič opisuje, narodnoosvobodilno dogajanje in skupine, ki so se tukaj organizirale in kaj so zagovarjale, kako so na projugo-slovanske težnje domačinov reagirale madžarske oblasti ter kako so umirali najvidnejši akterji tega obdobja. Na kratko so obdelani tudi liki ljudi, ki so sodelovali v medvojnih gibanjih: Ali Kardoš, Štefan Cvetko, Mica Štucin, Aranka Starosolszky dotočeni na osmerec; drugih vzorcev ali kombinacij je manj (največ še šesterec in pete-rec). Pri tem je opazno, da ga moti izosilabičnost (istozložnost verzov) in zato osmerce v skoraj enaki meri kombinira s sedmerci. Zaznavni odmiki od izo-silabičnosti pa so vidni ne le v regularnem in predvidljivem kombiniranju določenih raznozložnih verznih vzorcev, ampak tudi v na videz istozložnih kiticah in verzih, kjer verzni konec skrajša za zlog, nemalokrat tudi za dva. c) Tudi na ravni verznega ritma so odmiki od tradicionalnega verza v Miroslavovi poeziji že dobro opazni. Količinsko dokaj izenačeni trohejski in amfibraški verzi (približno polovica manj je jambskih) so pogosto ritmično precej razgibani. S toni-zacijami in atonizacijami Miroslav razgibava verz in njegovo metrično strukturo do te mere, da lahko ponekod govorimo le še o tendencah v določen ritem. Vse to pa navaja k naslednjemu sklepu: znotraj prevzetih krščanskih svetovnonazorskih koordinat je Miroslav izpovedal svojo prizadetost ob človeških stiskah in navezanost na rod, dom(ovino) ter poezijo, vse to pa s pesniško besedo, ki seji pozna, da se je oblikovala ob tradicionalnih vzorcih. Pesniška narava, ki teži k individualizaciji in preseganju danih vzorcev, se je sprostila in zaživela na verzno-rit-mični ravni, kjer je Miroslav prepoznaven oblikovalec, hkrati pa njegova poezija - gledano razvojno -utira pot novim oblikovalskim pristopom, ki jih uresničijo pesniki za njim. Prav je, da se ob koncu gledaliških srečanj pripravijo tudi okrogle mize, kjer se razpravlja o težavah, s katerimi se srečujejo v ljubiteljskih gledališčih. Da ni dovolj denarja, prav gotovo ni potrebno posebej poudarjati. Predvsem pa so želeli poudariti, kaj se je v teh 40 letih festivala na gledališkem področju dogajalo in kaj se je spremenilo. Po tem ko je uvodoma Janez Karlin, eden od začetnikov in pobudnikov gledališkega srečanja, preletel dogajanje preteklih štirih desetletij, se je začela razprava, ki jo je vodila predsednica ZKD Ljutomer Ema Tibaut. Med prvimi je kar precej problematike natresel Alan Jeklin, selektor, ki je ugotavljal, da je pri gledališčih kronično pomanjkanje režiserjev, ki bi bili tudi pedagogi, da se gledališko znanje od starejših ne prenaša na mlajši rod, naučena predstava se igra samo pet-, šestkrat, tudi pri izbiri repertoarja pa gledališčniki niso ravno najbolj inovativni. Režiserji, ki se z gledališčem ukvarjajo zunaj večjih gledaliških središč, pa so omenjali, da je kronič- in drugi. Dodanih pa je tudi sedemnajst dokumentarnih fotografij teh najbolj znanih osebnosti medvojnega časa v Prekmurju. Zelo zanimivo je tudi poglavje o usodi prekmurskih Židov. Avtor v svoji knjigi obravnava tudi dogajanje na Madžarskem ter kako so odločitve vplivale na Prekmurje. Na koncu pa so zbrani še odlomki iz madžarskih dokumentov ter orisane nekatere pomembne osebnosti iz širše vojne zgodovine. Dejstvo pa je, da marsikoga, ki je v drugi vojni aktivno deloval ali je na kakršen koli način občutil njene posledice, knjiga ne bo zadovoljila. Saj je pričujoča knjižica bolj avtobiografsko delo kot strokovno-in-formativna publikacija. Nekaj stavkov pa bo prav gotovo vznemirilo širšo javnost. Tako na primer: »Štefan Kovač je po najinem srečanju govoril najožjim sodelavcem, da me bodo skupaj s Hartnerjem obesili na soboškem (Nadaljevanje prihodnjič) no pomanjkanje besedil, da so težave s kostumografijo, kakšen tolar, ki bi si ga morebiti lahko razdelili režiserji, igralci ali sodelujoči, pa porabijo za kulise, za ogrevanje dvorane, da sploh lahko vadijo in podobno. »Tisto, kar pali« Gledališke skupine se najpogosteje odločajo za repertoar, ki »pali« pri občinstvu. Selektor Bojan Čebulj je že uvodoma omenil, Rudi Čačinovič je diplomat, publicist in družbenopolitični delavec. Doslej je izdal knjige Poslanstva in poslaništva, Med dvema cerkvama ter Slovensko bivanje sveta, njegova četrta Časi preizkušenj pa dopolnjuje belo liso o njegovem življenju v obdobju 1941-1945, katerega avtor v prejšnjih delih še ni obdelal. glavnem trgu.« O protisemitiz-mu dolinskih vasi pa je zapisal: »Nekateri se niti zavedali niso, da so jih (protisemitskih predsodkov, op. a.) prinesli iz svojih katoliških vasi, da so jih vsrkali z mlekom svojih katoliških mater.« To je mišljeno tudi za Miška Kranjca. Je pa tako, da bi lahko na vsa ključna vprašanja, povezana s tem obdobjem, najbolje odgovorili akterji, ki so nekoč aktiv- DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Knjiga nove! Irene Barber Večerniški porabski peM dt^Vol^ osebe, pa Seveda se neutrudna zapiso-valka porabske preteklosti, vsakdana ali, bolje rečeno, »malih ljudi« Irena Barber, ki je pred leti izdala svoj prozni prvenec Trnova paut (Trnova pot), predobro zaveda svojega poslanstva in kroga manj zahtevnega bralstva, torej svojih Porabcev ali kvečjemu še Prekmurcev, zato se trdno oklepa realistične, tudi večerniške pripovedi, v kateri odstira bolj ali manj pričakovane porabske pej-saže. Njene pripovedi tudi v najnovejši zajetni knjigi s pomenljivim, malce obrabljenim naslovom Življenje je kratko (Zveza Slovencev na Madžarskem, Monošter, 1998) ne želijo v ničemer prestopiti meje naturalističnega razgleda, osebe, ki jih ne vodi niti ne oblikuje, temveč le portretira, pa kar same bredejo v bolj ali manj klišejizirane ljubezenske trikotnike, v revščino, prvo ali drugo vojno, revolucijo ali pa jih pomete bolezen. A vsem so skupne sanje: ti, za nepozorno oko spregledani Kalmani, Antoni, da so dela Toneta Partljiča najpogostejši material za gledališko predstavo v ljubiteljskem gledališču. Omenil je besedili Trije vaški svetniki in Poročil se bom s svojo ženo. Dodal je tudi, da je Partljič zaslužen za veselo gledališko dramatiko, da pa je vendarle precej zahteven za amaterska gledališča. Jeklin je pojasnil, da teksti so, samo ljudem je potrebno povedati, kje jih dobijo. »V Ljubljani je poleg vsega muzej, kjer so zbrani vsi teksti, ki so se nekoč igrali. Obstaja tudi igralska akademija, ki prav tako ni zaprta, ki ima tudi arhiv, nekaj besedil je objavljenih po revijah, na primer v reviji Mentor ...« Dejstvo pa je tudi, da bo v prihodnje zaradi avtorskih pravic dosegljivih še manj besedil. no sodelovali pri tem, pa jih večina ni med živimi. Zato pa naj ostane pripomba, da zgodovino ustvarjajo ljudje, piše pa se v skladu s časom. Selekcija centralizma Aleksandra Šular, selektor za mladinske predstave, ložila, da se mladinske p^’ med seboj precej razlikujejo12'' obstajajo znotraj amaterskih Pin zelo visoke ravni, kigl^j povprečja. Omenila je dej®1' , imajo mladi zunaj središč Ust manj možnosti izobraževanjii tehničnih, možnosti prir^ gledališke predstave naspU mu mnenju je pritrdila tudi ka Bezeljak in dejala, ki delajo zunaj središč, kadre Problematiko. »Ko naučiš misliti gledališko,^ ali gredo študirat, sezap^P. ampak se v tistem časutoli. učijo o gledališču, da ko^č vračajo, so tako samofrit11 si več ne upajo na oder.« Več duha in Skupaj so tudi v neprofesionalnih igralu ogromno potenciala, ki S1 bolje izkoristijo, ^‘"^i dodal, da na odru P0^!^ ka duha in idej ter zakl)1 » recepta za dobro pred1 a vendar se je potrebno »L Hško izobraževati, preveč zaupajo ustallePg mam in skupine soz^f same vase, dajeto,k^ f najboljše. Bojan Čebulj P 1 daril, daje, kakor kolibe senečen nad dejstvom, S nepoklicni igralci tako^u kulturo in zavzet odno , l menite besede. * ■ A. NANA R1 ANRR 20. revija glasbenih šol PomuČ^ Prijeten in pester pro^ Glasbena umetnost bogati in plemeniti človeka tako davnine. Je najbolj zvesta in stalna spremljevalka rojstva naprej, saj smo z njo nenehno v stiku, praktično se vse premalo oz. le dokaj površno zavedamo njene v j-ihuiM1 ' jemljemo jo kot nekaj samoumevnega ter o njej ne raz® bljeno, saj nam hiter tempo današnjega časa tako narek li skladbe mnogih izčrpne zaklad® glasbenih obdobij-pi mladih talent0 . v 1^ Ji glasbena um*^ Slovenije nadalje , cijo lepih do^0 1SA dročju Glasben tem skrbi tudi z G tetsko oblikovanji obenem za spl°s , in kulturne ravni Lahko pa je tudi nasprotno. To nam je pokazala tudi tradicionalna revija pomurskih glasbenih zavodov, ki je bila pred kratkim v kulturnem domu v Ljutomeru, organizatorja pa sta bila Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer in Zveza kulturnih društev Ljutomer. Glasbeni pedagogi vseh štirih glasbenih šol v naši pokrajini so pripravili prijeten in pester program za nastopajoče in poslušalce. V programu, kije potekal dobro uro in pol, smo lahko sliša- r0^^' MARIA' Franciji, Vinceji, Alberti, Lorenci in mnogi drugi želijo, tudi če je treba iz lastne kože, vsaj za hipec odvreči bremena preteklega, ženske (Ester, Marta, Trejza, Jolan-ka ...), zaradi katerih se pogosto znajdejo na drugih, nepričakovanih tirih, pa jim razprejo še tretje oko: slo po svetu. In prav zato smo priča šolajočim se, študentom, večne »pauti do Varaša«, ki jim pomeni vrata ali odskočno desko. Njih mali, pekoč zadovoljni svetovi (Kusti štrikaš, Pogače, Mati, Sveta nauč ...) vznikajo iz koprene nostalgičnosti, da bi se prelevili v nič kaj posladkani vsakdan ali prihodnost. Celo več: mnogi, ki »imajo navolo, majo tudi špot«, delavca Pavlu se svet zaradi neprave srečke v hipu sesuje, prav tako Agi zaradi njenih tesnih čevljev. Te male človeške gogoljevske zgode pa ne delujejo sarkastično niti humorno, temveč zgolj anekdotično; življenje, o katerem Barberjeva prizadeto pripoveduje, popisuje tudi njene osebe, za katere pa bi težko rekli, kot je dki na ko e - ; drug, cel ko ® i" j strašljivi per? fsj’ j tkosti živil6"® se / Pred bolj ali tudi kersnikovs so čevskih os ’ ali 0 pl vljenih J namenjen strani Sren 30. april 1998 ronika 9 ^ovna konferenca na policijski postaji v Lendavi Kmalu pridržanja tudi v Lendavi Nesreča nikoli ne počiva Gorela Krambergerjeva hiša Zakaj je gorelo? čez železniški most ^ainšpekt rJSke postaje ®a,>Zverin?^ ’razreda Ro-»ovina^ skem letu M bll?nco dela v lan-tegaleta. ’ prv'h treh mesecih d klansko 'i datkov za lansko da so ^celoti J?tul"7-gleda-Po,icisti (in severi6 kot leto preT So .torej Lei®a vedenN ljudi) st°riti vse !ZasIedovanJU« »izboljša v«da Se staWe> če. Poslabša. ?dSka^ k0tPoprej N natanko toliko ^jatakoS^j’11^6 bil° s 'iNegošča Pre°stalo ^mladn . L7 odstotkov) hT 40 otrok in 6 ?lška kriminali-st^^hravnavanfb1^01011111207^ Kršitev javnega reda in miru je bilo 427, kar je nekoliko manj kot predlani. Najpogosteje (254-krat) so se spozabili ljudje na javnih krajih. Zanimivo: JRM ne kršijo le moški, kajti obravnavali so tudi 48 žensk - enako kot leto dni prej. Lani je bilo na območju policijske postaje Lendava (območje občin Lendava, Črenšovci, Odranci, Turnišče in Kobilje) pet samomorov, predlani pa šest. Lani seje zgodilo 365 prometnih nesreč, leto prej pa 439 (indeks je torej 83). V letu 1997 so ceste terjale sedem življenj, 1996. leta pa štiri. Lani torej tri smrtne žrtve več. Največ (pet) je bilo starejših kolesarjev, življenje pa sta izgubila tudi dva avtomobilista. Policisti so dali zoper kršilce cestnoprometnih predpisov 1.501 predlogov za kaznovanje pri sodniku za prekrške, kar je precej manj kot predlani. Denarno so kaznovali 4.625 »grešnikov,« vendar manj kot leto prej. Vse to seveda ne pomeni, da so policisti »počivali,« ampak kaže, da večina voznikov vse bolj upošteva cestno prometne predpise. K policijski postaji Lendava sodi mednarodni mejni prehod Petišovci. Čezenj je lani potovalo 2.612.598 potnikov, kar je 18 odstotkov več kot leto prej. Število je tako veliko predvsem zaradi »dnevnih migrantov.« Polno zaposleni pa so bili tudi z lovljenjem ilegalcev, saj so jih prijeli 671, kar je 27 odstotkov več kot predlani. Na tiskovni konferenci pa so posredovali tudi nekaj podatkov za prve tri mesece leta 1998. Varnostne razmere so (glede na pričakovanja, da ne rečemo »planiranja«) še kar ugodne. Razveseljivo je, da v omenjenem obdobju cesta ni terjala nobene žrtve, pač pa so bili trije hudo poškodovani. V tem času so policisti še posebno budni tudi v mestecu Lendava, zlasti pa na »črnih« točkah v okolici doma oskrbovancev, pri (zaprtem) gostišču Krona in še kje. Tam okrog se ne le vozijo, ampak se tudi »sprehajajo«, seveda da bi delovali preventivno; če pa bi se že kaj zgodilo, da bi ukrepali. Lani so lendavski policisti odvedli na pridržanje zaradi kršitev JRM pod učinkom alkohola 33 ljudi, leto prej pa 55. Ljudje so se treznili v Murski Soboti, kajti v Lendavi niso imeli prostora za pridržanja. V preurejenih prostorih policijske postaje Lendava pa bo poslej prostor tudi zanje. Primernejši pa bodo tudi prostori za obravnavo ilegalcev. Ti še kar naprej prihajajo. V prvih treh mesecih sojih prijeli 210. Glavnina jih je seveda prišla čez madžarsko-slovensko mejo, nekaj pa tudi čez železniški most pri Petišovcih. Med temi pa niso bili le Romi iz hrvaške Sitnice, ampak tudi nekaj drugih, na primer Makedonci. Š. SOBOČAN V petek, 24. aprila, na jurjevo, ob 14.45 je zagorelo v gornji etaži stanovanjsko- gostinskega poslopja družine pokojnega Ivana Krambergerja v Kirnovi pri Negovskem jezeru. Škode je menda za sedem milijonov tolarjev. Zagorelo je sredi belega dneva, in sicer v sobi, v kateri tisti čas ni bilo nikogar. Človek pa si niti ne upa pomisliti, kaj bi se zgodilo, če bi v tisti sobi spali otroci. Ti so k sreči počivali v sosednji sobi. Mati Marjeta jih je rešila. Ogenj v Krambergejevi stanovanjsko-gostinski stavbi v Kunovi ob Negovskem jezeru naj bi izbruhnil zaradi napake v električni napeljavi. - Foto: J. Zauneker Žal pa ni bilo mogoče rešiti vsega premoženja, čeprav so pridrveli gasilci iz domačega in bližnjih ter celo oddaljenih krajev, na primer z lenarškega območja. Ogenj je uničil celotno ostrešje in veliko dragocene opreme v podstrešnih prostorih, poškodovani pa so tudi oprema in prostori v dveh spodnjih etažah. Pokojni Ivan Kramberger, znan kot dobrotnik od Negove in kandidat za predsednika R Slovenije, je bil tudi velik zbiratelj starih predmetov in nekaj »njegovih« predmetov je pobral ogenj. Oh, kako hitro teče čas! V nedeljo, 7. junija, bo minilo šest let, ko je krogla iz lovske puške, izstreljena v Jurovskem Dolu, ubila Ivana Krambergerja. Prava družinska tragedija. Zdaj pa spet drug »udarec« -požar in veliko gmotno prikrajšanje. Nesreča nikoli ne počiva! Š. S. Mih se je Naslov lastnika: PRIJAVNICA Pri Svetem Juriju v Prekmurju je bila na velikonočni ponedeljek krajša slovesnost ob prevzemu nove gasilske avto-cisterne 24/50, narejene na mercedesovem podvozju. Stala je 22.000.000 tolarjev in je izredno velika pridobitev ne le za PGD, ampak za ves severozahodni del Goričkega, saj bodo s tem vozilom ne le gasili manjše in večje požare, ampak bodo prevažali z njim pitno vodo v sušnih obdobjih. - Foto: Dšuban Popravek in opravičilo V predzadnji številki smo objavili na zadnji strani krajšo informacijo o nesreči z orožjem, ki seje zgodila v Černelavcih. Objavili smo tudi fotografijo hiše z balkonom, vendar - kot smo ugotovili pozneje - naša foto služba ni fotografirala prave hiše, ampak sosedovo. Se opravičujemo! Šalamenci: Otrok v avtomobil V četrtek, 23. aprila, ob 19.15 seje zgodila nesreča v Šalamencih. Osemletni otrok je nenadoma skočil na cesto in se zaletel v bok osebnega avta, s katerim seje peljal mimo 20-letni domačin Igor F. Otrok si je hudo poškodoval zlasti nogo. Ih 0 navedli so 1 Ustaviia na li^ev0! P° ust- e iz Ma- »Vi lClsti so v10 J^ni red in » ^(l^3 tudi Ida- a kohola, do Lkrsitvami ' V1Jači so %W^eeD1, 'Q Pa soeSte proti 4>ihH Pri- \>ili^ta^ S S>en?0^^ bo zgodilo med potjo kaj hudega. Naslednji dan, prejšnji četrtek, so ga našli vaščani v obcestnem jarku - mrtvega! Kaže, da mu je med potjo po hribu spodrsnilo, nakar je nesrečno padel in udaril z glavo ob tla. Da bi ugotovili, ali je umrl dejansko zaradi hude poškodbe, ali pa morebiti zaradi podhladitve, je bila odrejena obdukcija. Radenci: Dva kilograma mamil Kriminalisti UNZ Murska Sobota in gornjeradgonski policisti so v četrtek v Radencih legitimirali dva mlajša sumljiva »moška.« Ob pregledu osebnih dokumentov so ugotovili, da gre za 20-let-nega D. Ž. in mladoletnega S. S., oba z Mote. Nato pa so še pogledali v njun avto, ki je bil parkiran v bližini gostišča Vikend. V vozilu so odkrili tri zavoje z vršički indijske konoplje v skupni teži 1.877 gramov. V poznejši hišni preiskavi pa so še našli 282 gramov enakega mamila. Vse kaže, da sta nameravala mamilo nekomu prodati, a še preden je prišel kupec, so se vmešali organi za notranje zadeve. Seveda ju bodo ovadili državnemu tožilstvu. Hrastovec: Požar v domu V ponedeljek, 27. aprila, kmalu po 14. uri je izbruhnil požar v enem od oddelkov doma v Hrastovcu pri Lenartu. Zgorelo je šest garderobnih omar. Še sreča, da so kar hitro pridrveli lenarški gasilci in ogenj pogasili. Gorelo je zaradi dotrajale električne inštalacije. Kobilje: Ukradel je avtoradio V nedeljo, 26. aprila, okrog 19.30 (to pa je čas gledanja tv-dnevnikov) je nekdo ukradel iz osebnega avta, parkiranega v Kobilju, avtoradio, vreden 45.000 tolarjev. Za storilcem poizvedujejo. Po domače: Ug ni seveda 'k da se Prijavljam: a) naj... kmetijo, b) obnovljeno hišo, c) naj... darilo z naše kmetije V Gornji Radgoni v semaforiziranem križišču v bližini avtobusne postaje se kar vrstijo prometne nesreče, v katerih so udeležena tovorna vozila. V novejšem obdobju sta se v razmaku nekaj dni zgodili ti-le nesreči: predzadnjo soboto so trčile tri sicer prazne avtocisterne, predzadnjo sredo pa sta trčila tovornjak - hladilnik in avtocisterna, kije peljala umetno smolo. Ta je tudi začela iztekati, zato so posredovali radgonski gasilci. Poročila o višini škode nismo dobili. Foto: J. Kaučič Če imate ali poznate kmetijo, ki je urejena, primerno grajena, na kateri kmetujejo vzorno in okolju prijazno ter spoštujejo tradicijo, obnovljeno staro hišo ali kmetijo, kjer svoje pridelke podarjajo znancem, prijateljem ali poslovnim partnerjem v domiselni embalaži, jo prijavite na 8. VESTNIKOVO ocenjevanje v akciji NAJ... kmetija ’98. Prijave zbiramo do sobote, 6. maja 1998. Prijavnico pošljite na naslov: VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota IF= zavarovalnica triglav OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA •BRAMAD {/O } pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, banina skupina Nove Ljubljanske banke 10 Iz naših krajev vestnik, 30. Volilna konferenca soboških borcev Ni jim vseeno za stanje v družbi Osrednja pozornost veteranski zakonodaji Pritegniti čim več novih (mlajših) članov Kdaj bo država zapolnila vrzeli pri propadanju podjetij in naraščanju števila brezposelnih, kar je skrb zbujajoče tudi med upokojenci, ki opozarjajo na nevarnost socialnih nemirov? Prepočasno izvajanje zakonov povzroča nenehne pritiske na državo, ki se je znašla v precepu. Poleg tega jim ne gredo na roko tudi zdajšnje politične razmere, ker je očitno preveliko vmešavanje političnih strank v strokovne zadeve. Na ta in druga vprašanja so opozorili v razpravi na volilni konferenci krajevne organizacije ZB NOV Murska Sobota. Kot je poudaril predsednik Stane Majerič, jim v njihovi nestrankarski in domoljubni organizaciji ne more biti vseeno, kakšno je stanje v družbi. Spodbudno je, da se razmere za njihovo delovanje vendarle izboljšujejo, napredek pa je opazen tudi pri metodah borčevskega delovanja. Z novim statutom so preimenovani v občinsko organizacijo, katere prednostna naloga so bili takd imenovani vojni zakoni. Z zakonom o vojnih veteranih so predvidene določene spremembe. Zdaj prejema priznavalnine že 90 borcev, kar je za organizacijo z okrog 280 člani precej visok odstotek. Sicer pa so v razpravi zlasti opozorili na prepočasno izvajanje zakona o vojnih odškodninah, saj je doslej rešenih le 150 zadev, večina pa še čaka na ugodno rešitev. Posebno poglavje sta socialno in zdravstveno varstvo borcev. Z ukinitvijo dispanzerja so namreč izgubili marsikatero ugodnost. Predsednik območne organizacije ZB NOV Štefan Šabjan je med drugim dejal, da financiranje njihovih akcij za zdaj ni vprašljivo, saj imajo veliko podporo soboške mestne občine na čelu z županom Antonom Slavičem. Zato bo članarina znašala še dalje 500 tolarjev. Kljub povprečni starosti 74 let so se pohvalno izrazili o svoji dejavnosti na različnih področjih. Zato bodo skušali biti tudi v prihodnje pomembna moralna sila pri ohranjanju tradicij in vrednot NOB. V ta namen bodo skušali v svoje vrste pritegniti čimveč novih mlajših članov, pri čemer nameravajo poglobiti sodelovanje z vsemi veteranskimi organizacijami. Tako si bodo prizadevali pridobiti pridružene člane. Spodbudno je, da je v državi že okrog 2.900 pridruženih članov. Sprejet je sklep, da pridružena člana postaneta zaslužna posameznika Vlado Abakumov in Jože Vild. Na konferenci so razrešili dosedanji upravni odbor KO ZB in izvolili novega 11-članskega. Izvolili so tudi 3-članski nadzorni odbor in 15 Nižinski kraji z veliko vlage niso primerni za zorenje doma izdelanih salam. Vsekakor pa ne v zadnjih nekaj letih, ko so »tople« zime. Tale fotografija je iz lanskega leta. Prleki, Prekmurci, Slovensko-goričani... smo mojstri za zaseko, tunko oziroma meso, spravljeno v čeber; domače klobase, »rolanco« ...; prekmurski Goričanci pa so povrh še mojstri za domačo šunko. To pa še zdaleč ni vse, v kar se da predelati meso. Kaj pa domače salame? Izdelava salam na domačijah v naših krajih nima tradicije. Drugo je seveda mesna industrija na naših območjih, na primer v murskosoboški Pomurki, gornjeradgon-skem MIR-u, ljutomerski Simentalki ... Čudi torej, da seje šele pred par leti začelo premikati, kar zadeva izdelavo domačih salam. Medtem so pripravili tudi že nekaj tako imenovanih salamiad, na katerih so zasebni predelovalci mesa predstavili svoje izdelke. Na vseh, pa tako tudi na zadnji, ki je bila v goričkih Beznovcih, se je odlično odrezal Ignac Jakopina iz Črenšo-vec, saj je s svojimi salamami, katerih vsebina so svinjina, govedina in divjačina oziroma »samo« svinjina in divjačina, dobil najvišja odličja. Zelo me je mikalo poklepetati z mojstrom, čeprav to uradno ni, ampak sem ga tako poimenoval, ker je strokovnjak (mojster) za odlično domačo salamo. Seveda pa si nisem delal utvar, da mi bo razkril »skrivnostni« recept. Pa vendarle obisk ni bil zaman: poskusil sem nekaj »koleščkov« svi-njinsko-divjačinske salame, zvedel, da mora biti meso od ne mlade (torej starejše) svinje; meso mora biti kakovostno, z odstranjenimi žilami in maščobami. Meso (in tudi slanino) je treba ustrezno narezati. Ignac je to včasih počel z nožem, zdaj pa ima strojček, ki pa mi ga ni pokazal. Začimbe pa so bolj ali manj znane: sol, poper, česen in belo vino ... To (in verjetno še kaj, kar pa ostaja skrivnost) je treba dobro premešati, potem pa natlačiti v čreva. Čas za izdelavo domačih salam je od 1. novembra pa tja do 1. decembra (teden dni gor ali dol seveda ni problem). Salame torej delamo, ko začne biti hladneje. Dva do tri dni jih dimimo, nato pa'sušimo (zorimo) tri mesece v zelo zračnem (vetrovnem) Mojstri so med nami Skrivnost Ignaca Jakopina Odlično je - Jakopinovo je! prostoru ali zunaj njega, če se seveda ne bojimo, da nam jih ne bo kdo ukradel. Na nižinskem območju ni ravno primernih razmer za sušenje salam, kajti vlažno je zaradi megle. Ignac, ki se je narodil v Olimju pri Podčetrtku, je svoje salame lep čas vozil sušit v rojstni kraj, kije na visoki nadmorski višini; zadnje čase pa jih suši na goričkem Suhem Vrhu nad Moravskimi Toplicami, kjer s svojo družino (žena Katica je vzgojiteljica, sin Jernej in hčerka Valentina pa sta gimnazijca) preureja starejšo kmečko hišo za primerno turistično postojanko. Morda bo to turistična kmetija z dodatno rekreativno ponudbo: možnost učenja in igranja tenisa, pri čemer bo nepogrešljiva pomoč sina Jerneja, ki je v tej športni panogi odličen in obiskuje športno gimnazijo ... Medtem ko s(m)o doslej Jakopinove salame poskušali na razstavah, pri njem doma in še kje, bo, kot kaže, te mogoče naročiti na njegovi turistični kmetiji, in sicer kot specialiteto gostiteljeve 1 ki1 hiše. To so bodo ali ne bodo mika pa ga, da bi us g . domačo poklicno nujal pod slogarioiJ j Jakopinovo je. Kes)j( sem to geslo sam ’ ma ga priredil po P na( lamnem prijemu !otej varne. Še naprej0 J beni tehnik, zapodi nem podjetju v j6 j; cah. Za nekaj me 6 tudi konec salamia ■ ( bodo sicer tudi m*‘ nem času, ampau"oVJliiil kar hitro dati v za . ter Jak£ lame pa bomo (m J 0 in amaterji z v^ območja) delali v n tlejpa bi kazalo P s^iil šno strokovno k 8 biti od kakega p;eainži? slovno skriv1105.,^^® na podeželju za ne dajejo česal»■ pte* hrano, da meso n stno. Pogoj za do“dip(| lamo je namreč i kmečke reje. $ §0^ delegatov za območno skupščino ZB NOV. MILAN JERŠE Zanimiv muzej, ki mu manjka smerokaz, a vam ga razkažejo prija^ Dajnkova domačija, za katero vedo le j V Črešnjevcih pri Gornji Radgoni št. 83 je bil pred 211 leti rojen jezikoslovec in nabožni pisatelj Peter Dajnko. Poznan je bil predvsem zaradi svoje slovnice, ki je bila po njem poimenovana dajnčica. ZLATOPOROČENCA MEZNARIČ IZ ZGORNJEGA KRAP JA - Po 50 letih skupnega življenja sta si znova nadela poročna prstana Olga in Janko Meznarič iz Zgornjega Krapja v ljutomerski občini. Oba izhajata iz kmečkih družin. Janko se je narodil 14. januarja 1925. leta, Olga pa 22. januarja 1930. leta. Osnovno šolo sta obiskovala na Cvenu. Janko je bil že kot 18-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko in nekaj časa preživel tudi v ujetništvu. V tistem obdobju mu je umrla mama; po vrnitvi domov pa sta z očetom trdo delala na kmetiji. V sosednji vasi na Cvenu je spoznal Macuhovo Olgo in se 1948. leta z njo poročil. V lepi slogi sta nadaljevala s kmetovanjem in si ustvarila družino v Zgornjem Krapju. V zakonu so se jima rodili trije otroci - sin in dve hčerki. Imata šest vnukov in pet pravnukov. - N. Š., foto: D. T. S tem pisanjem želim opozoriti bralce na Dajnkovo rojstno hišo, ki je danes zanimiv muzej. Hiša, ki je stara okoli tristo let, je last družine Fekonja, ki ima poleg zgrajen novi dom. Hišo muzej tujec težko najde. Ko v Črešnjevcih zavijete na vinsko cesto in se zapeljete mimo gostilne Mencinger, boste izza ostrega ovinka pred seboj zagledali veliko vilo Holt. Levo od nje se za novo hišo »skriva« v sadovnjaku slavistova domačija. Ob glavni cesti bi bilo potrebno namestiti smerokaz, da bi se tujec vedel kam napotiti? Nekoliko naprej ob asfaltirani cesti je na desni strani sicer tabla s sliko starožitne hiše, a kaj, ko od tukaj proti hiši ni ceste. Nedavno nam je muzej v Črešnjevcih prijazno razkazala Fekonjeva snaha Olga. V stari hiški se je ustavil čas pred stoletji. Pohištvo, posoda, s slamo krito poslopje; vse je tako, kot je bilo nekoč v skoraj vseh tukajšnjih domovih. FRANČEK ŠTEFANEC .. ;e prij^" Rojstna hiša Petra Dajnka v Črešnjevcih je last družine Fekonja. Nam J J snaha Olga. Foto: F. Š. Akcija križevskih ribičev. (Foto: SLAVKO VAJS) Ribiči v akciji Ribiči z območja Krajevne skupnosti Križevci pri Ljutomeru so se dokaj zagnano vključili tudi v akcijo Moja dežela čista in urejena. Tako so letos organizirali že dve čistilni akciji ob gramozni jami za gostiščem Zorko. Tam so pobrali odpadke, kijih je bilo veliko, ter namestile koše za smeti in opozor-nilne table. Na ta način naj bi ohranili čisto vsaj to gramoznico na svojem območju. Ugotavljajo pa, da se je globina vode znižala za dober meter, kar je posledica melioracijskih del v okolici. Zato predlagajo, da bi en del gramoznice poglobili, gramoz pa uporabili za vzdrževanje vaških cest. Ob gramoznici je tudi športni center. Po mnenju Franca Škofa (član upravnega odbora Ribiške družine Ljutomer) bi lahko v sodelovanju s športnim društvom popestrili turistično ponudbo v Križev- cih. J.G. i soliv ^5 LENDAVA - 8. maja bo pri dvojezični osnovn Lo J občinsko tekmovanje na temo Kaj veš o Pr . bodo z območja občin Lendava, Turnišče, Odran bilje. Učenci osnovnih šol bodo tekmovali s ko . vspf6^S Z njimi se bodo vozili po prometnih površinah i )' na poligonu, poleg tega pa bo komisija še PreX. yjti P^ stnoprometnih predpisov. Čimprej seje treba pru a|j V movalne komisije Francu Lutarju, telefon: 79 -EiNDAVI - V Lendavi so ustanovili društvo $1^.^ stvo je pomoč obolelim za rakom. Vodi ga ,aVj, pa se bodo srečevali v zdravstvenem domu v Le g f° * / nom in drugim bolnikom dajalo čustveno in m0 valo ter informiralo. (J. Ž.) j pfed Sr 0' T JUTOMER - V tem mestecu je 1958. leta, tor je Li la s poukom triletna gospodinjska šola, k' P del°vSi cfU kuharje in natakarje. Leta 1962 je šola preneha ^sti^jp vska zbornica za okraj Murska Sobota ustanovi ,fl Sf denci, iz katerega se je razvila sedanja PpSj) usposablja kadre za gostinstvo in turizem. (F- a p^ V, KAPELA - Na OŠ Kapela je bila tako imenOgtih niča, v kateri je sodelovala skupina dvaj^ žePflJ0yS vodila gospodična Mateja Pavletič. Učenci so ^^i, gjeP( f;: družbe seznanili s svojimi pravicami in dolz .Q Sv priložnost za pogovor o tem, ali učenci P°zse < dolžnosti. Risali so strip o pravicah, igrali sc> odgovornosti, ugotavljali, kaj lahko storijo RO* (I uveljavljanje konvencije o otrokovih PraV1C .ejovsm preživetja, do razvoj^, zaščite in pravice do s iz naših krajev 30. aoril 1998 x---------------------- DOBROVNIK - Na pobudo kS in turističnega društva je »medena očiščevalna akcija, at® imen je bn, očistiti okoli-ukovniškega jezera in tudi saj so se v čiščenje vključili ^Strehovcih, Žitkovcih, Ka-ov J’ ^dmožancih in Banuti. am JPaJS0 le krajani, 1MjUdn°v^ š0-pENŠOVCI - Gasilsko po-bo letne StV°, ^^i116 Črenšovci delovni J°Skrbe!o za nakuP 50 50 delovnih če- PGD J1 Požarne lestve za lika pj6"8070'’ Bistrica in Ve- Waov^ ražo »J k svojemu domu ga-njejbJJ1JOne t01arjev. V mo za Unnhranilitehnično opre-lfltne Občinar na območiu ce' ''^divži^^0 bodo gradi-"i'Bistrici hn? °irOdie’ na Gor’ Prapor ‘ °d°kUpili gasilski izkopali« dnJ> Bistrici bodo »jake v Vel v °tipožarne vod-MdVa„„ Polani Pa b°do dili bodo J v°dnjaka in ure-BrezovicimUZej’Tudi v novo ga-uredili nn,Jni pa b°d° gasi-®a.(j.žPodstreho svojega do- društva upo’ ^letošniA 'Slna s° Bili na pr-< E1Zletu- Tokrat so f «P™)o.Saije Ogledali m J'V Radencih so si P> sS Jneralne vode, ?edali So k^Jsniem hramu; ^Vna Kapeli, JkiobStJ J 'la Po svetoju-!bSaPri Svka?° Se UStavili Si. Dom™' Ani v 'onarški ^'(F.Ku^S0 se vrnili zelo Ana Kranjec ima dober spomin! Kar tako (iz glave) mi je nanizala ne le datuma rojstva in poroke, ampak še več .drugih. Tudi imena in leta rojstva svojih (in moževih) otrok. Rodilo se jima je pet hčera in sin. Vsi so si ustvarili družine. Jožica je v Radencih, Marija v Boračevi, Pavla v Celju, Marjeta v Avstriji, Anica v Murski Soboti, sin Franc pa je ostal v domačih Murskih Petrovcih, kjer je zgradil hišo, v kateri ima mati Ana lepo sobo. Tam sem z njo tudi kramljal. »Vidite, koliko let sem učakala!« je nadaljevala s svojim predstavljanjem. Pravite, da se za svoja leta dobro držim? Lagala bi, ko bi trdila, da sem bila vseskozi zdrava in da sem zato dosegla visoko starost: bila sem namreč tudi že hudo bolna in v bolnici sem bila, a sem se pozdravila. Zdaj se počutim še kar v redu, le noge me rade bolijo. Vse do nedavnega, ko sem bila nekoliko manj stara, sem rada delala. Tudi vsako nedeljo sem šla k maši. V svojem dolgem življenju sem tudi rada pela, jedla pa sem to, kar sem pač skuhala svoji družini: običajno domačo hrano. Glede hrane nikoli (in tudi ne zdaj) ni- -un . u«Kletn Party v Žerovincih so izbirali in izbrali mis diskoteke Slovenije. Za naziv so se po h k (»a i V °b.močja ^e Slovenije. Zmagala je 19-letna dijakinja Aleksandra Živkovic iz Mur-Me v sred>ni), drugo mesto je osvojila 19-letna dijakinja Nina Ivanuša iz Celja (de- Pa se je uvrstila 23-letna študentka Sabina Hegeduš iz Murske Sobote. - Foto: B. H. Podobe življen ja iz naših krajev Po poroki na cesto 96-letna Ana Kranjec iz Murskih Petrovec ima dober spomin »Rodila sem se 4. julija 1902. leta v Vanči vasi kot Ana Bežan. Poročila pa sem se 2. maja 1927. leta v župnijski cerkvi na Tišini. Za moža sem vzela Kalmana Kranjca iz Gederovec in od tedaj se pišem Kranjec. Kmalu po poroki sva se preselila v ,staro rambo,’ ki sva jo kupila v Murskih Petrovcih. Dokler sva bila samska, sva delala na različnih mestih. Jaz sem bila trikrat na sezonskih (poljedelskih) delih v Nemčiji in v Slavoniji na Hrvaškem. Po poroki pa sem bila v glavnem doma, saj sem morala skrbeti za otroke, na delo pa je hodil mož: dobil je službo cestarja ...« Clovek, ki ne bi rad umrl prezgodaj, išče lek za dolgo življenje. Ana Kranjec »šiba« proti stoletnici, a ne omenja ničesar posebnega, kar ji je omogočilo visoko starost. Morda pa le: preprosta domača hrana, delo in molitev. Da, tudi molitev v neke vrste zamaknjenosti lahko človeka prevzame, da se odmakne od vsakodnevnih ... posvetnih mor. - Fotografija: Š. S. sem bila .haklava’ (občutljiva). Zdaj seveda kuhajo bolj dobro, mnogo večje mesa ... Menije vse dobro.« Dolgo, tja do svojega 58. leta starosti, je bila pri štedilniku oziroma kuhala, kajti sin Franc se je poročil 1960. leta. Snaha Helena je prišla na novi dom iz Tropo-vec. Zanimivo: od tam je tudi »druga« snaha Zdenka, žena vnuka Jožeta. Taje tudi »asistirala« pri pogovoru. Ana, ki so ji starši dali to ime prav gotovo zato, ker se je rodila v juliju, ko goduje sv. Ana (Marijina mati), ima 14 vnukov in čez 20 pravnukov. Čez svoje življenjske razmere se ni prav nič pritoževala, je pa posebej poudarila, da je »dala skozi tri bojne.« Imela je srečo, da moža noben-krat niso vpoklicali v morijo: prvič je bil mlad, drugič pa se je »izmazal,« ker je imel veliko družino. Ana je kot tretjo »bojno« mislila vojno za samostojno Slovenijo. To je dočala sama, saj ji mož umrl je že veliko prej. Kdo je že rekel: Delaj in moli! Tega reka se je skušala držati Ana Kranjec iz Murskih Petro-vec, ki bo 4. julija 1998. leta stopila v 97. leto. Ob slovesu sem ji zaželel zdravja in dolgega življenja. S takimi željami se od nje poslavljajo tudi predstavniki upokojenskega društva, ki jo obiščejo občasno in prinesejo kako darilce. No, Ana pa ne živi v nobenem pomanjkanju, kajti ima pokojnino po možu, denarja pa tudi kar tako ne »razfrčka,« ampak ga nekaj tudi shrani oziroma, kot je sama razkrila, »da na stran«. Kot vsi stari ljudje! Š. SOBOČAN Srečanje folklornih skupin v Turnišču Šamarjanka, sotiš... Sedem folklornih skupin in tri skupine ljudskih pevk Da je zanimanje za folkloro v južnem delu Prekmurja iz leta v leto večje, se je pokazalo tudi v soboto na medobčinskem srečanju odraslih folklornih skupin v Turnišču. Opazno pa je tudi čedalje kakovostnejše strokovno delo s folkloristi, saj se nekateri lotevajo tudi zahtevnejših plesov. Obiskovalci v polni dvorani kulturnega doma so v dveh urah glasbe in plesa lahko spoznali ali obnovili veliko iz bogate zakladnice tistega, kar se je v glasbi in plesu te pokrajine skozi stoletja rojevalo in dopolnjevalo. Prireditev sta organizirala Kulturno društvo Štefana Raja Turnišče in lendavska Zveza kultur- V centru Šavel v Cvetkovi ulici v Murski Soboti so v soboto od prli galerijo cvetja Taja lastnika Andreja Hriberška (na našem posnetku levo), katerega je za poklic florista navdušila babica. Slavnostni trak je prerezal načelnik soboške občinske uprave Geza Farkaš, na otvoritvi je premierno zaigral desetčlanski ansambel Hobby Brass Band, Andrej pa se je odločil, da bo poleg prodaje cvetličnih aranžmajev eno steno v galeriji namenil tudi delom mladih likovnih umetnikov. TOMO KOLES, foto: JURE ZAUNEKER BEZNOVCI - Na ocenjevanje domačih mesnih izdelkov, kije bilo pred kratkim v Beznovcih, so prinesli predelovalci 33 vzorcev. Komisija jih je ocenila kod nadpovprečno kakovostne oziroma je menila, da so boljši kot tisti trgovinah. Komisija je dala tudi nekaj predlogov za prihodnjo (zimsko) domačo predelavo mesa oziroma suhomesnatih izdelkov: za kurjavo zaradi dimljenja je treba imeti kakovostna drva, ki se ne kadijo preveč, pa tudi s sušenjem ni treba hiteti. Odsvetovala je uporabo nekaterih gotovih začimb. Sicer pa so priznanja za domačo šunko prejeli: Branko Železen, Viktor Šiftar in Viktor Maček. Najboljše »rolan-ce« pa so imeli: Viktor Maček, Branko Železen, Bela Kardoš in Karel Horvat. Nadpovprečno kakovostne salame pa so bile tiste, ki sojih prinesli: Ignac Jakopina, Viktor Šiftar, Ludvik Kuzma in Brenko Železen. (B. H.) GORNJA RADGONA - Gornja Radgona se ponaša s starim mestnim jedrom, ki so ga imenovali Spodnji in Zgornji Gris. Na Spodnjem Grisu naj bi nekoč pristajale rečne ladje. Danes je to ulica - dovozna cesta z mejnega prehoda. Dolgo časa so bile zgradbe zanemarjene. Pravkar pa obnavljajo eno starejših stavb, površine 700 kvadratnih metrov, v kateri bosta gostinstvo in trgovine. Kompas Ljubljana bo naložba stala 400 milijonov tolarjev, delo pa bo dobilo devet delavcev. (L. Kr.) nih organizacij. Nastopili so folklorna skupina kulturnega društva Ferda Godine iz Bistrice, ki ga vodi Nada Kreslin, folklorna skupina iz Črenšovec pod vodstvom Erike Zadravec, folklorna skupina kulturnega društva Miška Kranjca iz Velike Polane, ki jo vodi Anja Vajsman, koreografinja je Valerija Žalik, folklorna skupina Zarja iz Gaberja, ki jo vodi Bernarda Mataič, koreografinja je Danica Kocet, folklorna skupina Frana Seleškega Finžgarja iz Žižkov, folklorna skupina Kulturnega društva Hotiza pod vodstvom Dušana Horvata, koreografinja je Dragica Žižek, in folklorna skupina kulturnega društva Štefana Raja iz Turnišča, ki ga vodi Danica Kocet. Poleg plesnih skupin so nastopile še Ljudske pevke kulturnega društva Štefana Raja iz Turnišča, Ljudske pevke kulturnega društva Ferda Godine iz Bistrice, ki jih vodi Rufina Kustec, in Ljudske pevke iz Mostja - Banute pod vodstvom Mire Vučko. Obiskovalci so si lahko ogledali tradicionalne plese, kot so dr-mač, po zeleni trati, sotiš, šamarjanka, šimšrit, igra s klobuki in druge. Prisluhnili pa so lahko ljudskim pesmim Po gozdu sem se sprehajala, Kaj ne bi bila vesela, Kam odide naša mladost, Dekle pri studencu... Besedilo in fotografija: JOŽE GABOR ii^cUlno šibke - V svoje vrste pritegniti še več članov prleG jn^abB°v burska Sobota, ki združuje član-°&lj J Vgosfj ’ dvorani mestne občine opravilo nr a *ud' Pre(,sednik tovrstne slovenske or-A°t j. ** ubmL c bednik mariborskih vojnih invalidov Rudi in, Bik 0lUv0(|0 e borčevske organizacije Štefan Šabjan. OSs ? hi J C 8a del ’ S0 z k 80 timi ■ ^ar- •m > anJaje skrb za bolne, negibne in socialno šibke člane, ki jih med letom večkrat obiskujejo in obdarujejo. Njihova pisarna pa je na voljo ob torkih med 8. in 10. uro ter ob četrtkih med 10. in 12. uro. Poskrbeli so tudi za enotne izkaznice. Prvo večje srečanje članov je bilo 29. novembra lani v grajskih prostorih v Murski Soboti. Poleg tega so organizirali več izletov, ki omogočajo boljše spoznavanje članstva, letovanje v Strunjanu, Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah. V preteklem letu pa so bili angažirani pri pripravi vprašalnika za vojne invalide, saj so z njim dobili preglednejšo podobo stanja članstva. Tudi letos bodo skušali pomagati članom društva vojnih invalidov, ki se bodo znašli v težavah, zato bodo obiskovali člane na domovih. Na ta način bodo lahko lažje spoznali njihove želje in potrebe. Posebno skrb bodo namenili kulturnemu, športnemu in rekreativnemu udejstvovanju članov pa tudi organiziranju srečanj in izletov ter sodelovanju s sorodnimi organizacijami. MILAN JERŠE Šamarjanko, sotiš ...s mo vedno radi zaplesali r eportaža vestnik, 30. Tipičen delovni dan »v pisarni« slovenskega branilca Elvisa Bešlagiča p^vleK^^ Slovenski trener H jjft predvsem športni p »of lik motivator ter z« oblikovanja nove slove" »Dej ga na gobec!« Hokej ni igra za mehkužce. Hokej ni igra za mile jere »We will, we will rock you!« Svetovno prvenstvo skupine B v hokeju na ledu v Ljubljani in na Jesenicah je končano. Kakršnakoli je že končna uvrstitev slovenskih reprezentantov, dejstvo je, da so naši fantje spet združili celo nacijo v borbenem duhu, stanju, ki je bilo med ljudstvom malodane že pozabljeno. In tole hokejsko prvenstvo je prišlo ravno ob pravem času. Košarkarji Olimpije, ki so doslej še nekako najbolj pritegnili vesoljno slovensko občinstvo in predstavljali v bistvu skoraj celo slovensko reprezentanco, so izpadli v šestnajstini finala evropske lige in po porazu so nas vsi v klubu prepričevali, kako velik uspeh je to za majhno moštvo, kot je Olimpija (nismo še načrtovali naskoka na vrh, nimamo denarja, oni so močnejši in jlnančno in organizacijsko in ... bla bla bla). Podobno se je godilo z rokometaši Pivovarne Laško, ki so dobili že »hrvaški sindrom«, najbolj komična pa je slovenska nogometna reprezentanca, ki bo verjetno morala odigrati tekmo z ekipo avstralskega goščavniškega kluba za kriket, da bi dosegla prvo zmago po ... koliko letih že? Slovenski nogometaši so bili ob igranju himne v Murski Soboti videti, kot da bi prišli z nekega oddaljenega planeta, in se spraševali, kje za vraga so sploh pristali. Seveda nobeden od njih ob zvokih naše himne ni odprl ust, tako kot vedno. A sploh poznajo besedilo? Kako lepo je bilo videti skupaj navijače Olimpije in Jesenic, ki so pozabili na staro rivalstvo in enotno navijali za Slovenijo. Enako neslovenski so bili videti naši hokejisti ob začetku svetovnega hokejskega prvenstva, ampak v čisto obratnem razmerju. Tako je tudi naš podnaslov Ali so to sploh še Slovenci mišljen kot pozitivno presenečenje. V obdobju, ko naši moštveni športi kažejo kaj klavrno sliko, so fantje v hokejskih dresih nizali zmago za zmago, se borili (tudi s pestmi), se znojili brez počitka in rezultatski zaostanek večkrat izenačili ali pa poraz celo spremenili v zmago, kar je v drugih moštvenih športih pri nas skoraj še neverjetno. In vse to ob izredno enotnem kolektivnem duhu in bučanju publike s tribun. Zato sem se tako kot vsi preostali gledalci upravičeno vprašal, ali so to sploh še Slovenci ali pa švedski reprezentanti v slovenskih dresih? Tako sva se z namenom, da rešiva to uganko, s fotoreporterjem Juretom odpravila na Jesenice, da neposredno doživiva tekmo Slovenije z Ukrajino. Ukrajinci so veljali za najmočnejšo reprezentanco na prvenstvu in so bili izraziti favoriti za prvo mesto, takoj za njimi pa smo že bili mi. Slovenija favorit? Tudi tega doslej še nismo slišali. Dvorana Podmežaklja se je počasi napolnila s štiri tisoč petsto gledalci, nato pa se je že začel šov. Najprej je pri ogrevanju naš reprezentant Elvis Bešlagič tako močno udaril po ledu, daje zlomil palico, nato sta po ledu drsala dva tetrapaka, v večjem je bil skrit fantič, manjši pa je bil radijsko voden. Oboje je bila reklama za osvežilno pijačo. Potem je na ledeno ploskev prispel vojaški džip, na katerem je stal mladenič v reprezentančnem dresu in med občinstvo začel metati kape in teniške žogice. Kdor je kako ujel, si je priboril zastonj vstopnico za dvoboj z Estonijo. Potem pa se je začelo zares. Na led so prišli človeški »oklepniki« in se predstavili gledalcem. Med predstavitvijo je skupina navijačev dvignila transparent, na katerem je pisalo: Reddick for President, kar je bila zanimiva misel glede na barvo kože, ki jo ima slovenski reprezentančni vratar. Največje ovacije publike, ki je bila »oborožena« s slovenskimi zastavicami, pa so bile namenjene našemu trenerju Pavletu Kavčiču. Sam potek igre ste verjetno tudi sami spremljali prek malih zaslonov, zato ga tule ne nameravamo obnavljati. Povejmo le, da je Slovenija zelo hitro povedla z dva proti nič, kar je še ena od stvari, ki naju je z Juretom pozitivno presenetila. Saj na s ti«. drugi strani so nelg simbol dobrega hoKJ.al, vso zgodovino.-je to kasneje res za, toda naši fanJ dali. Stisnili so AgoJ s premočnimi dnjih sekund. ^aLett/ dnokrvnivzhodnA^ li za tesno z®aSJajni^j tri, ko so naši minutah kot »f . njihov gol. -med C Po tekmi se J . slišalo, da so si n tanti zaslužili J1 vseeno pa^-^šeni®1^ kapo dol« pred ^ st vjeti«. Toda.t’i zapo111^ Juretom najbo.1J . bil glas iz tisoč nel: »Slovenija, b J , nija«. Moram P vjjanjai ' snega skupnega n , terokoli reprez£O 4^ sko moštvo s Športni poroc: prepričevali, d J 0' v ljubljanski krat boljše. In ravi’ p stalo jasno: tos^fJL ci, to so naši P^ » ja Tišler, Kontrec, Jan, Zupančič slovenska rep J šna mora biti, vedno želel, to J javSe J skupno zastav občutil ogro^J teh fantov, predstavljajo, j «d’ J mi navijači P J« naslednji njimi kričal- A Ko se je videlo, da se eden od Ukrajincev piše Polkovnikov, je postalo jasno, zakaj se tako rad pretepa. Največji »Slovenec« po duši: vratar Stanley Reddick. »Reddick, Reddick, Reddick!« Tukaj smo mi gospodar. k 13 vestnik, 30. april 1998 Ostane svetovno 11 Mi Od ■***?* 427 slovenskih romarje 'brezmadežno spočetje.« Marija M prek Bernardke ljudem spo-različne stvari, najpomemb- ■®4 sporočila so bila: molitev za Mke, pokora, evangelijsko ubo-'M procesija in ljubezen do bliž-^Memardka je po navodilu Go-?®®atudi izvir zdravilne vode. ozdravitve so se zgodi-^MBemardkinim življenjem. ™®ia tistega usodni. s?1 vernikov, tako posta- fe. J^no znano romarsko sre- Romarska agencija ARItours iz Maribora je organizirala ob 140-letnici Marijinih prikaza-»anj v Lurdu slovensko romale s posebnim vlakom. 427 romarjev z vseh koncev dežele M sončni strani Alp se je odpravilo na pot z željo po duhovi obogatitvi in spreobrnjenju i« s pričakovanjem, da jim bo Marija tudi tokrat podarila »To, kar doživiš ob kopanju lurški vodi, se ne da opisati besedami. To lahko le občutiš. . --..>.>u£.n,uz.aouucnniiju’ Baklav samostan v Neversu, ■41® skrbela za bolne in leta 1879 Od tuzemeljskega se je poslovila z besedami: ' v?®1 s™ na bolniški postelji ™be'om kot kraljica na r^rcstolu.« Marija ji je nam-ste6° na drugem svetu. kU, 'ko so njeno nestrohnjeno. M?® 'z samostanskega vrta v VM0 cerkev, jo je papež Pij kh, il za blaženo in-leta 1933 Junico. POZOR, POZOR: Ob Dravi IMA AVTOMOBIL, KI ČAKA, D Cenjeni kupci! Če se v maju odloč - v salonu DAEMC veliko milosti ter telesnega in _ duhovnega zdravja. Romarje, iz naše pokrajine jih je bilo s okrog 100, je vodil pomožni i V ljubljanski škof Alojz Uran (prvotno naj bi jih spremljal ljubljanski nadškof in sloven- J ski metropolit dr. Franc Rode, .JU vendarseje mudil na srečanju W ’ Pragi), med devetim i sloven- 1 skimi duhovniki sta bila tudi A ^likopolanski župnik Franc ■ bodila in lendavski kaplan To- H mislav Šantak, za petje pa je W skrbela sestra Marjeta Sraka, I* M se je zapisalo i N kovino godilo se je 11. februarja pred \ . ™ M, ko je nebeška Marija v pri- j Mera mestecu ob vznožju Pire-Bt!ev izbrala revno pastirico 14-letno ^ardko Soubirous za posrednico in ljudmi. Bernardka jo je . gledala v Imassabiejski votlini, ko K s sestro in prijateljico nabirala naročila, naj pri-Wat. Vseh prikazovanj je bilo ^Wjst (zadnje 16. julija), 15. *tc? Pa je Marija na Bernardkino ^^'kdo je, odgovorila: »Jaz Kraj upanja. Vhod v Massabiell-sko votlino, kjer se vsak dan v zbranosti in molitvi Mariji pokloni na stotine ljudi. Bernardka je videla Marijo z modrim pasom in rožnim vencem okrog pasu, na nogah pa je imela rumeni vrtnici. »Če komu manjka vera, jo l zagotovo našel v Lurdu.« sodeloval« v prl nakupu' »Kadar prideš v te kraje, zi čutiš, da je Marija tu doma se vsako leto sreča okrog vernikov z vsega sveta. w medicinsko nepojas-Mf^^itve, ki jih nadzoruje (doslej naj bi jih btivabljajo v ta košček W u bolnikov in 'm-t med njimi se zbirajo Na svetih krajih v ■ Lurdu tudi slovenski I in obmurski romarji I Po 27 urah vožnje z vlakom so se ' znašli ob reki Gave pod Massabiell-sko pečino, kjer so se Mariji zahvalili za milost in si nabrali moči za krščansko življenje. Dan in noč klečijo romarji ob tej votlini, kjer so tri bazilike: brezmadeženega spočetja, svetega rožnega venca in Pijeva podzemna bazilika. V prvi je bila tudi slovenska maša, na kateri je maševal duhovni vodja romarjev ljubljanski -Vof Aloiz Uran, verniki pa so Ma--“-"nnsti med tl ^illn6"?Se pravil, ' utje°Perau'ran na ocesu z« n11' ^am zahvalit ki ^a tudi Prošnjo ' ^rujejo v C^^č^^brnili.« — turizma danes živi 18.000 ljudi, v mestu IlCUUMvf..._ „ liževanjem ljudem. Vecsia.r daril, daje romanje priložnost za ustvarjanje čudovitih medsebojnih odnosov, Marijina prikazovanja pa so povedala tudi, naj se človek vendarle spametuje, in tudi zato so ver-— ^mvo modrost živ Lurški studenec. Od 25. februarja 1858, ko je Marija naročila Bernardki, naj pije vodo in se v njej umije, priteče vsak dan do 72.000 litrov vode. Lurški studenec je sedaj napeljan na obe strani lurške votline. Vodo romarji odnašajo tudi domov. rijo prosu. r.. Slovenci. V podzemni Pazina. vsako sredo in nedeljo maša narodov. 22. aprila je bilo med 15.000 dušami 427 slovenskih, med prošnjami Mariji pa seje slišala tudi slovenska: »Nebeški oče, prosimo te za spravo med našim slovenskim narodom in trajen mir pri nas in v svetu.« Na drugi strani trga Esplanada je križev pot, kjer so se verniki spokorili in spovedali v domačem jeziku, veliko med njimi pa se jih je s posebnim obredom kopalo v lurški vodi. Tokratni slovenski romarji pa so ' bili eni redkih, ki so obiskali tud Nevers, kraj, kamor se je Benardka B zatekla pred množicami. V samostanski cerkvi je bila še zadnja romarska maša, verniki pa so molili ‘ tudi ob Bernardkinem steklenem sarkofagu in občudovali njeno nestrohnjeno telo. Popij vodo in imej vero Kot je povedal duhovni vodja škof Alojz Uran, ima romanje vedno spokorni značaj. Prav on pa je bil tisti, ki je dal tokratnemu romanju Dečat z ljubeznijo do petja, • " — in nrib Marija ti £ ki jo nosiš v svojem srcu AKCIJA): Klimatska naprava samu«<«.., r brez klime: darilo - TV sprejemnik s teletekstom. niki molili za pra»v .... Ijenja, za strpnost med ljudmi in sprejemanje drugačnih. Čeprav so . torej romanja tudi priložnost za druženje in nova poznanstva, pa je ’ najpomembnejše, da se verniki z globoko vero zahvalijo Materi božji za pomoč, ji izkažejo svojo milost ter jo prosijo za srečo in zdravje zase, za svoje najdražje in vse tiste, ki so tega potrebni. Prav tako pa prosijo za spreobrnjenje vseh, ki v Marijo ne verjamejo. Vse to pa je tisto, čemur romarji pravijo - popolna sreča. In vsak človek bi moral imeti »svoj Lurd!« N. BRULC ŠIFTAR .—'—Ak ijfS Na trgu Esplanada je vsak dan procesija z lučkami. Verniki pojejo okrog bazilike brezmadežnega spočetja Ave Marijo v vseh jezikih, 21. aprila tudi v slovenščini. —1 ■d baziliko brezmadežnega spočetja, ki so jo zgradili po Marijinem naročilu MUs0ta,; . DQmiškem cente?14. ostani 'ai“’prve^a že skrbi610 pa različno dol- ^Mnih ccJv 'n olani hu‘ h Mi organizacij ■ v K? 5dan Prosijo Ma-ali W)a m se kopai° "ŽUiJ P le]0- Naiveč ro-med veliko 3.289 399.990 1.999 prihaj motob v žtebanv 14 ACmetijska panorama vestnik, 30. aPr^< Izšel je nov čebelarski zbornik Od čebele do medu Pri založbi Kmečki glas je izšla knjiga Od čebele do medu, ki je nekakšen almanah čebelarskega znanja, saj so na štiristo petdesetih straneh zbrana besedila znanih in uveljavljenih slovenskih piscev s tega področja. Zbornik je bil več kot potreben, saj je od zadnje izdaje knjige Čebelarstvo minilo že štirinajst let, med tem časom pa so se v čebelarstvu pojavila nova spoznanja in nove težave, predvsem pri omejenih pašnih virih in prodaji medu. Omenjena knjiga se tako ustrezno vklaplja v leto jubilejev, saj Čebelarska zveza Slovenije letos praznuje sto let od ustanovitve slovenskega čebelarskega društva za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko ter stoletnico revije Slovenski čebelar in sto petindvajset let od ustanovitve kranjskega čebelarskega društva ter izhajanja Slovenske čebele. Knjiga je namenjena predvsem čebelarjem pa tudi vsem tistim, ki se zanimajo za čebele, uporabna pa bo tudi kot študijsko gradivo pri izobraževanju in izpopolnjevanju v čebelarstvu na vseh ravneh - od osnovne šole do univerze. TOMO KOLES Strojne storitve v okviru strojnega krožka Strojni krožek Murska Sobota objavlja predlog cen strojnih storitev v okviru strojnega krožka. Cene storitev so povzete iz KATALOGA STROŠKOV KMETIJSKE MEHANIZACIJE za leto 1998 in prilagojene našim razmeram ter trenutnemu stanju. Katalog je na voljo vsem članom strojnega krožka in jim rabi za izračun cen posameznih strojnih storitev od oranja, setve, košnje do spravila pridelkov, transporta ipd. Dodatne informacije in izračune lahko dobijo člani na sedežu krožka v Murski Soboti. 1 .setev sladkorne pese 5000 do 5.500 sit/ha traktor........................................... sejalnica - 6 vrst................................ strojnik ......................................... Normativ setve: 80 do 90 minut na ha. 2. setev koruze 5000 do 5500 sit/ha traktor........................................... sejalnica - 4 vrste............................... strojnik.......................................... Normativ setve: 80 do 90 minut na ha. 1500 SIT na uro 1410 SIT na uro . 810 SIT na uro 1500 SIT na uro 1650SIT na uro .810 SIT na uro 3. medvrstno kultiviranje slad, pese z dognoje- vanjem 6000 sit / ha traktor...................................... kultivator.................................. strojnik in pomočnik......................... Normativ kultiviranja 90 do 95 minut na ha. 1500 SIT na uro 1065 SIT na uro. 1310 SIT na uro 4. medvrstno kultiviranje koruze 4300 do 4600 sit/ha traktor......................... kultivator z dognojevanjem - 4 vrste strojnik ....................... Normativ: 85 do 90 minut na ha. 1500 SIT na uro . 790 SIT na uro . 810 SIT na uro 5. medvrstno kultiviranje koruze 6300 sit/ha traktor....................... kultivator z dognojevanjem 2 vrsti strojnik...................... Normativ: 180 minut na ha. 850 SIT na uro 440 SIT na uro 810 SIT na uro Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek, 23. aprila, so na sejmu v Turnišču prodajali 33 pujskov, starih od 8 do 13 tednov in težkih od 17 do 30 kilogramov., Prodali so jih 31, za par pa so novi lastniki odšteli od 16.000 do 22.000 tolarjev. Virus IBR-IPV v pomurski govedoreji' Infekciozni bovini Rhinotracheitis (IBR) je zelo nalezljiva virusna okužba, za katero obolevajo predvsem goveda, nekoliko pa tudi drugi prežvekovalci Virus IBR spada v družino Herpetoviridae (Herpes virus tip 1). Znotraj tega tipa je še več podtipov, ki napadajo različne organe. Virus širijo okužene živali, ki ga v akutni fazi bolezni množično izločajo z nosnim izcedkom in drugimi izločki. Virus se prenaša tudi po zraku, živali pa se okužijo v medsebojnem stiku. Inkuba-cija traja 2-4 dni. Klinični znaki okužbe so povišana telesna temperatura (40,5 stopinj Celzija in več), prozoren do gnojni izcedek iz nosu, kašljanje, zmanjšana ješčnost, očiten padec mlečnosti in izguba telesne teže. Okužba se v reji razširi v nekaj dneh. Ne glede na to, ali pri okuženih plemenicah opazimo bolezenske znake ali ne, pride pri določenem številu brejih živali do okužbe placente, nakar prodre virus v krvo-tok zarodka. Zarodek zaradi vire-mije pogine prej, preden se lahko razvijejo njegova protitelesa. Med poginom plodu in abortusom mine le nekaj dni. Čas med okužbo ple-menice in abortusom pa znaša 3-8 tednov. V številnih državah je IBR na vrhu ugotovljenih povzročiteljev abortusov pri govedu. Obolenje dihalnih organov pri govedih pa lahko ob poznejši okužbi z bakterijami privede do hudih pljučnic s številnimi pogini. Znano je, da se bolezen pokaže še v drugih oblikah, Te so: vnetje oči, vnetje možganskega debla, mastitisi. Živali, ki so abortirale, lahko kmalu spet postanejo breje, če po abortusu ni bilo nobenih zapletov. V številnih primerih pa moramo Obolele živali zaradi ekonomskih razlogov izločiti. Obolele živali je potrebno ob slabšanju njihovega zdravstvenega stanja zdraviti z antibiotiki. Kako preprečevati okužbo z virusom IBR-IPV? Najbolj zanesljiva preventiva je, da reje brez IBR-a zavarujemo tako, da vanje uhlevljamo le serološko negativne živali, ki prav tako izhajajo iz rej, kjer ni IBR-a in niso imele nobenega stika z živalmi z epizootiološko nepreverjenih območij ali rej. Če to ni mogoče, je potrebno kupljeno žival uhleviti izolirano v karantenski prostor, kjer se v razmaku 2-3 tednov opravi več seroloških preiskav.V rejah, ki so okužene z virusom IBR in je okužba povzročila veliko gospodarsko škodo, lahko izvedemo zaščitno cepljenje z vakcino. Ker pa je takšna cepna protitelesa v organizmu živali.težko ločiti od tistih protiteles, ki nastanejo po preboleli okužbi, je uvedba vakcinacije zaradi zamegljenega epizoo-tiološkega stanja, ki nastane po vakcinaciji, odgovorna odločitev, ki jo rešuje vsaka država za sebe. Ker pa se virus IBR prenaša tudi s semenom bikov, ki plemenijo, in neposredno tudi z njihovim razredčenim semenom, pripravljenim za umetno osemenjevanje (zamrzovanje virusa ne uniči, temveč ga le konzervira), je pred nami tudi vprašanje, kakšna bo prihodnost osemenjevalnega centra v naši regiji. Jasno je, da bi se ob širjenju okužbe v goveji populaciji vse bolj ožil krog rej brez IBR-a. Iz zdravih rej z najboljšim genetskim potencialom - rej bikovskih mater - se osemenjevalni center Živinorej-sko-veterinarskega zavoda vsako leto oskrbuje z določenim številom kakovostnih bikcev, od katerih jih je po prestanih strogih testiranjih le nekaj odbranih za prihodnje ple- menjake. Ob širjenju infe^ populaciji goveJ?hkPJskihmate' lahko število rej bikovsKin neokuženih z viruse ■ zmanjša. Istočasno število zdravih kakovo i namenjenih za osemen ter. Tako bi lahko km.d, vprašljiv obstoj ose kegoW centra, ponosa po^s doreje. Vakcinacij oO98-bikov, namenjenih za “ menjevanje ali narav toplo odsvetujejo tudi BRd0|. ki imajo v boju z vir goletne izkušnje. J dodam še informacij . IBR ni zoonoza m s ne prenaša. Prav ak niso nevarni meso lih živali in živali, k'so D bolele. Pomurje je s a* redkih območij v širše, kjer so reje g |0p(jel nic, okuženih z vi redke. Nevarnost £ med govedi v Pp.^^nadzo^ vila z vedno večjim h nim in stihijskim aseu!,? drugih, »bolj mlečnih P vedi za naše hleve^ M. lG0RTERNAR.drVet' Peto srečanje kmetic Tokrat prvič zunaj Pomurja Kmečke žene v naši regiji se že nekaj časa dobivajo na tradicionalnih srečanjih, kjer lahko pozabijo na vsakodnevne skrbi. Doslej so bila le-ta vedno v Pomurju, na prvem v Moravskih Toplicah je o temi Družina in vloga ženske v družini predaval mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič, na drugem v Lendavi je dr. Gabi Čačinovič govorila o medgeneracijskih odnosih, na tretjem in četrtem v soboškem hotelu Diana pa sta o pomenu zdrave prehrane oziroma o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji predavali podpredsednica zveze kmetic Slovenije Marija Brezav-šek in gospa Ivanka Donko. V februarju letos pa je srečanje prvič potekalo zunaj Pomurja, in sicer v Termah Zreče, kamor so iz naše regije odpeljali štirje avtobusi. V Zrečah so si kmetice ogledale zdravilišče in okolico, dr. Lovšin pa jim je predaval o zdravi prehrani in osteoporozi oziroma bolezni kosti. V kulturnem programu so nastopile ljudske pevke iz Slovenske Bistrice in folklorna skupina iz Zreč. Pridelovanje lucerne je precej zahtev^ Lucerna je na območju Pomurja kmetovalcem zelo dobro znana * V veselje pa nam je, da dobiva v pomurskem kolobarju vedno MARTA SEVER Uspešnost pitanja prašičev ni odvisna le od krme Vsi, ki se ukvarjajo z rejo prašičev, si želijo dosegati čim boljše rezultate (visoke dnevne priraste, nizko konverzijo krme in dobro mesnatost), vendar pa je reja prašičev odvisna od številnih faktorjev, in sicer 1. zdravja živali 2. genetike 3. bivalnih razmer in ventilacije 4. ravnanja z živalmi pred zakolom 5. krme dela, je le zaradi velikega prometa s plemenskimi živalmi in majhnosti obratov ter neorganizirane zasebne prašičereje. Zato bi bilo morda umestno, da v Sloveniji skušamo doseči v zasebni prašičereji prilagoditev nacionalnega programa. Uspešnost pridelave pa je precej odvisna od upoštevanja tehnologije pridelovanja in načina rabe. Namreč lucerna je vrsta, ki je precej zahtevna za tla, kislost tal ali pH, optimalno gnojenje z dušikom (N), fosforjem (P2O5), kalijem (K2O) in kalcijem (CaO) ter nekaterimi mikroelementi, še posebno z molib-demon (Mo), ki pozitivno vpliva na razvoj simbiotskih bakterij na koreninah lucerne. V kolobarju je ne smemo sejati dvakrat zaporedoma na isti njivi. Presledek med setvama naj bo vsaj štiri leta, če jo pridelujemo v kombinaciji s travami, oziroma šest let, če lucerno sejemo kot samostojni posevek. Velikokrat se pri kmetovalcih pojavlja vprašanje, kdaj jo sejati samostojno ali v kombinaciji s travami. Na splošno velja, da da lucerna najboljše pridelovalne rezultate (pridelek zelene mase, hranljivih snovi) na srednje težkih, globokih tleh, kjer je urejen vodno-zračni režim. To pomeni, da so fizikalne lastnosti v tleh optimalne oziroma da ni možnosti za za-stajanje meteorne vlage na površini, ki ji v času rasti kot tudi v dobi mirovanja najbolj škodi oziroma ji zmanjšuje življenjsko dobo. Ritem rasti in razvoja med tema dvema krmnima vrstama je nekako najbolj usklajen, nikakor pa ne priporočamo sejati lucerne v kombinaciji z mnogocvetno Ijul-jko. Najboljši predposevki za setev lucerne so ozimna žita in oko-pavine. Njivska površina naj bo pred setvijo lucerne razplevel-jena, kajti v lucerni je zelo težko zatreti plevele. V pomurskih rastnih razmerah bi prišle v poštev za pridelavo naslednje sorte lucerne, in sicer oca, elga, osiješka 66 in mirna, izmed pasje trave pa kopa, ba-raula in fala. Visoka kakovost prašičev Vsi, ki se ukvarjajo s pitanjem prašičev, imajo cilj, da čim racionalneje in čimprej spitajo želeno število prašičev. Prašiči, ki imajo dober genetski potencial, so ob upoštevanju vseh drugih normativov sposobni zelo hitro in kakovostno priraščati. Take prašiče si vsakdo želi v svojem hlevu. Iz prakse (dokazano je bilo v Veliki Britaniji) je bilo dokazano, da pujski, ki so ob odstavitvi enako stari in tehtajo dva kilograma več, dosežejo končno težo 30 dni prej in jih lahko prej prodamo. Vendar moramo imeti Skupino takih živali, ker drugače ne moremo organizirati obrata. V Sloveniji dosegamo v povprečju 52- in večodstotno mesnatost prašičev pitancev. Farme in kmetije, ki izvajajo slovenski nacionalni program; pa dosegajo tudi 55- in večodstotno mesnatost. V Sloveniji imamo potrjeno križanje linija 12 x terminalne pasme (pie-train, nemška landrace, durok, linija 54 in linija 53) kot najboljšo kombinacijo za doseganje najboljše kakovosti. Če se tako ravnamo ob ustreznih drugih parametrih, to tudi lahko dosegamo. Problematika, ki bi jo bilo morda potrebno omeniti pri takem načinu V vsakem obdobju pitanja ustrezna krma Pri pitanju prašičev je še kako pomembna krma. Spremljamo štiri sestavine krme, to so minerali, vitamini, beljakovine in energija. Ko so pokrite potrebe po teh hranilnih snoveh, lahko pričakujemo uspeh. Vendar je pomembno, da vemo, da prašič v vsakem obdobju zahteva ustrezno krmno mešanico. Pri nas se je nekako obnesel dvofazni način krmljenja prašičev, in sicer do teže 60 kilogramov z enotno krmno mešanico, po 60 kilogramih pa z drugačno krmno mešanico. 25 do 60 kg 13.3-13.5 MJ ME 17.5 %SB 1 % Lys 6Odo1OOkg 13.5-13.7 MJ ME 16.5 % SB 0.85 % Lys Kompletne krmne mešanice, ki si jih sestavljajo rejci sami, morajo biti sestavljene iz ječmena, koruze, sojinih tropin, mesne moke in mineralno-vitaminske mešanice. Dobro je, da rejci dajo analizirati doma pridelano krmo, kajti le tako se lahko naredijo uravnoteženi krmni obroki za prašiče pitance. Seveda potem lahko pričakujemo tudi primerne rezultate - 700 g dnevnega prirastka, 2,9 kg konverzije in več kot 55-odstotno mesnatost. ZORICA ABRAHAM PANIČ, dipl. inž. kmet. ŽVZ za Pomurje S poskusi pa so tudi dokazali, daje lucerno mogoče uspešno pridelovati na tleh s slabšimi fizikalnimi razmerami. Seveda je taka tla potrebno najprej globoko podrahljati (najprimernejši čas zato je po žetvi žit), založno pognojiti na osnovi kemične analize ter zaorati večje količine hlevskega gnoja, ki vzbudi biološko aktivnost ter poveča zračnost in količino humusa v tleh. • Za setev lucerne v kombinaciji s travami se bomo torej odločili le takrat, če menimo, da niso v celoti izpolnjeni vsi pogoji za setev lucerne v samostojni setvi. Pridelek zelene mase bo sicer zagotovljen, seveda pa je pričakovati, da bomo pridelali na enoto površine nekoliko manj hranilnih snovi, še zlasti surovih beljakovin. V poskusih na območju Pomurja se je med deteljno-trav-nimi mešanicami najbolj izkazala kombinacija setve pasje trave in lucerne, in sicer 70 % semena lucerne in 30 % semena pasje trave. V praksi bi to pomenilo, da moramo na hektarju njivske površine posejati 21 kg lucerne ter 6 kg semena pasje trave oziroma skupaj 27 kg semena /ha. V samostojni setvi pa sejemo 30 kg/ha lucerne. Pridelovanje lucerne je precej odvisno od gnojenja, zato je potrebno zemljo ob setvi izdatno pognojiti. Čeprav lucerna potrebuje veliko dušika, navadno z njim ne gnojimo obilno. Kot vemo, ima lucerna to sposobnost, da se z njim oskrbuje sama prek simbiotskih bakterij (Rhizobium melliloti). Dejstvo pa je, da se simbiotske bakterije razvijejo po vzniku lucerne šele po dveh mesecih, zato je potrebno ob setvi potrositi vsaj 40 kg čistega dušika. Večletni rezultati poskusov potrjujejo značilen vpliv dušika na povečanje pridelka zelene mase, zlasti na tleh, kjer je optimalni razvoj simbiotskih bakterij moten. Zato je smiselno, da v dveh obrokih, in sicer po prvi in drugi košnji, potrosimo 40 kg čistega dušika/ha. Pri gnojenju s fosforjem (P2O5) pa moramo upoštevati, da imajo mlade lucernine rastline nekoliko slabšo sposobnost sprejemanja le-tega, zato jim mora biti dostopen v lahko topni obliki. Ob setvi torej pognojimo posevek lucerne z okoli 160 kg čistega fosforja/ha. Za kalij (K2O) pa je značilno, da ga mlade lucernine rastline potrebujejo malo, s starostjo pa vedno več. Ob setvi pognojimo posevek lucerne z okoli 140 kg ka-lija/ha. Praksa je poka^'aPart j ne ne splača pomeni, da keltljoO setvijo °Pra oVi zemlje, na.°-kasvet°5i'^ i naredi kmetu ^irf-iA ba natančen g potrebi tudi ng^ cerna je namrk |CijeflW. za oskrb° kihe s®« tleh primani^ nadejati °p£zaM. prekisle reakcije lucerne veliko Ceso«ad°5^ fosforjem 'nka tovali, da 9n gnofeo slednjo kolic a in 2^/ ha NPK hvpernkorna-^n« ob setvi pok fosf°r^ po^ be Po dusiku’otr^^ NPK 7-20-3^staros>) kalijeve s°h„ !otrehg^ nih rastlin s® p00tr^k cernejePi6 Prvo kos^vitie^A^ merneje oP kOšnl®.sj kO cerne.Vpl^^« simo bolj 29^ kislin, s aie PW J I ^ni'k| 30■ april 1998 Vestnik ■j' ik Hi Shu>>hS &wwr=i ■ igMifies - AVTOR: ŠT0AH HAJDINJAK SLOVENSK/ PESNICA* IGRALKA PERZUEC PARADIŽ, EDEN DALMA- TMSKO ŽB4SK0M ZNAK ZA ZNIŽANJE TONA REPUBLIKA SLCVBiUA VRTNA HIŠKA Široke HLAČE MUSUMANT ZBIRALNK ZGORNJI DEL STOPALA » ■ F * -H* 1 h 1 r 1 r 1 SLOVENSKI PEVEC 01 I * 1 PSKI 3JNI EKT ■ k * L VEDAO IRANSKEM JEZIKU LAJANJE NABREKA V. SMRDE ŽENSKAV ZAPORU ANTON NANUT SAMODEJNA NAPRAVA O. PRITOK DONAVE LOJTRNICE ZA MANJŠI VOZ (NAREČNO) ALBERTO ZDRLLA GLAGOLNIK OD PRELOMITI BARU — SRS. TOV. TRAKTORJE SUROV. ZA ZOB. PLOMBE OVOJ, CMTEK F^/Z/A/A///// J77^72L^£VfLLl £! / 7' Hn t / iwSF VZREJO ’sov .JOlllž.) evro RAZVt _PRCU PRITISK NAPRAVA ZA MERJENJE HITROSTI SL GRAFIK IN SLIKAR (LOJZE) OLEGVCCV 1 KDOR JE j VPISAN PER. PISAT. (MARIOV.) NETOREGiSl TONA ŽENSKA. KI STORI KAZN DEJANJE PESNIŠKA BESEDNA FIGURA 4^ TEATER k POSODA ZA GOJITEV VODNIH ŽIVALI • w P' METKA ALBREHT M. SPOLNA CELICA ev. otoška TACA (POMANJ.) RICHARD EBERHART OSN. ENOTA VOLUMNA GLAGOLNIK OO NAPOTITI FOTO- GRAFSKI DENARNA BKJTANA PAPUIN0M GVINEJI NBH. IGRALK/ (MARLENE) VOZLOMA TIRNICAH AV.OZNAKA PIDI JANŠKI ”eoK* kovih^ ^jakay_ -"iajWTElj~ MOTORJA (HKOIAUS) ■ SK JAZZOLAS. (SAM) prečna nit vtkahmi PAPEŽEVA OKROŽNICA — PREŽVEKOVALEC IZ DRUŽINE ŽIRAF TOVARNA VCHJU MESNATO ODEBELJEN DEL KORENME POČASEN, NESPRETBI čuovet AFR. ZALIV ALKALOID V KAKTEJI BtBU MJUK.L AMERIŠKI RAČUNAINK ŠKOTSKA RODOVNA RUSKA IGR. SAVINA m POKRAJMA V JUŽNI AFRiO POLOŽAJ BARVA POLTI OSTANEK PO ŽETVI MESTO V DRŽAVI MAINE (ZDA) AMERIŠKA IGRALKA RAZLIČNA VOKALA NBBŠKI ADMRAL (BUCH) GLAVNI TRG MESTA V ST. GRČIJI PREBMALEC KRAJA V BLIŽINI ZID MOSTA «DU ETN. SKUPINA V BOCVANI DELEC SNOVI ARISTOTEL (KRAJŠE) OLŠTEVNK JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA POVEZANO NOTR.STRAK ROKE ^ua e ■i*S^ ~MŠŠtov~ ^»aoui otokršt d'*»ov1Mqj AM. 0RAMA-TK(SAM) konec molitve SUKANEC KRAŠKI POJAV FIZ* ČERMELJ HRV.NAFTNA DRUŽBA GORA MA KOROŠKEM ZANBAANJE NAZIV ANNO DOMINI VULKAN NA SICILIJI PEVKA HORVAT NASPROTNA ČUFAR TONE VRSTA SADRE CITROENOV AVTO ICO VOLJEVICA LASTNOST NEDOGNANEGA POT, CESTA (IAT.) IVO BAN RUMBO RJAVA BARVA MMISTRICA KUHAR LUKANA J-ahouk marko _ iešič RBCAV LATVUI PISANKA PANELNA PLOŠČA ZNAMENJE HOROSKOPA PRPRAVA ZA UKANJE ŽMALZA JAHANJE 8UMBUK1 BOG NEBA j PETEROKOTNA ■ S>^. ! S .J HITER TBC KONJA ■ ' INSTRUMENT KI POSNEMA ORKESTER KONEC POLOTOKA MARKOVIČ —— PISATELJ HAMSUN DRŽAVA' NA SZ. ZDA A. —p- LJUB.PESNK I. II .1.1 UTU —.^IM., ..M ... MOČAN. MIŠIČAST ČUWB( —IM^Š M z» AMERIŠKI IGRALEC COSTNER PREDSEDNIC BM IZETBEGOVIČ GL MESTO OTOKA NAURU ^^1 SATRBC PETAN 1 w KRIŽKAST VZOREC GRAFIČNO ZNAMENJE ZATON POVRŠINA OBMOČJE ŠV». POAT. (JOHN) OSEBNI ZASSEK SLOV. HOKEJIST^) OTIS THORPE VRSTA TROBILA SRNJI SAMEC ITAUJANSKI PISATELJ (CARLO) MAGISTER ARTIUM NATRIJ R ISTO SAVIN BELGIJSKI PISEC KRIMINALK (GEORGE) SLOVENSKI SLIKAR M GRAFIK MEŠKO KCAANAZ VR8TNN ŠTEVLOM 75 (R.) TKALSKI IZDELEK J ODPRTINA VSTENI OBUKA B1ENA na svetovno prvenstvo v kegljanju r^al' 20 reševalcev, ki bodo poslali pravilne ir> Jih popeljali v nedeljo, 10. maja, na ogled " 6rn svetovnega prvenstva v kegljanju v Celje. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do srede 6. maja 1998. vestnik, 30. april^ Prva državna nogometna liga Korotan : Mura 1: 1 Prevalje J Igrišče Korotana, gledalcev 800. Sodnik: Tabar (Portorož). Strelca: 0 : 1 Gutalj (40 - 11 m), 1:1 Silo (42-11 m). Mura: Nemec, Galič, Dominko, Ilič, Ošlaj, Lukič, Cipot, D. Baranja, Ristič (Vogrinčič), Gutalj (A. Baranja), Škaper. Potrošnik : Maribor 0 : 1 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 3.000. Sodnik: Mijato-vič (Ljubljana). Strelec: 0 : 1 Filipovič (38). Potrošnik: Kuzma, Tratnjek, Zemljič, Bajič (Godina), Črnko, Baranja (Fanedl), Kečan, Novak, Adjei, Dvoršak, Kotnik. Druga državna nogometna liga Nafta : Aluminij 3 : 2 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 200. Sodnik: Borošak (Maribor). Strelci: 0 : 1 Emeršič (10), 1 : 1 F. Gabor (15), 2 : 1 Hozjan (33), 3 : 1 Šabjan (52), 3 : 2 Krašovec (89). Nafta: Zver, Hozjan. Tompa, Novak, Varga (Gerenčer), Drvarič, A. Gabor, Šabjan, F. Gabor, Utroša, Baša. Tretja državna nogometna liga Črenšovci: Turnišče 0 :1 Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 200. Sodnik: Kranjc (Ptuj). Strelec : 0 : 1 Radikovič (87). Črenšovci: Karoli, Pintarič (Virag), Hartman, B. Horvat (Zelko), Pucko, Šobak, Plej, Graj, D. Horvat (Voroš), Vori, D. Horvat. Turnišče: Zver, Lutar. Resnik, J. Pucko, Mujdrica, P. Pucko, Vegič, Temar, Kovač (Černi), Litrop (Horvat), Radikovič (Lebar). Goričanka Big Fun : Odranci 5 : 2 Rogašovci - Igrišče Goričanke Bg Funa, gledalcev 200. Sodnik: Paloč-nik (Radlje ob Dravi). Strelci: 1 : 0 Skledar (2), 1 : 1 Puhar (10), 2 : 1 Horvat (13), 3 : 1 Skledar (16), 4 : 1 Skledar (24), 5 : 1 Kosednar. (29), 5 : 2 Vegič (60). Goričanka Big Fun: Nemec, Kren, Kolar, Horvat (Gomboc), B. Šalamon, Smodiš, Skledar, Poredoš, Kovač, A. Šalamon, Kosednar (Šuša). Odranci: Marič, Kreslin, Pozderec, Cener, Marič, Vegič, S. Kavaš, Kerčmar, Puhar, Z. Kavaš, Žerdin. Variš : Pobrežje 2:0 Lakoš - Igrišče Varisa, gledalcev 150. Sodnik: Šajn (Celje). Strelca: 1 : 0 Gyurkač (23), 2 : 0 Nedelko (28). Variš: Zajtl, Hepe, Bažika, Kepe, Bukovec, Podgorelec, Horvath, Balantič (Žalig), Nedelko, Gyurkač, Pal (Šabjan). Bakovci: Unior 2 : 1 Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 100. Sodnik: Velički (Maribor). Strelci: 0 : 1 Topič (35), 1 : 1 Živič (45), 2 : 1 Kokaš (57-11 m). Bakovci: Talaber, R. Berendijaš, Holcman (R. Papič), Živič, Buzeti, Kokaš, Matuš (Baler), Mesarič, Krančič, Golob (Jančar), Žekš. Mali nogomet - V prvi medobčinski ligi malega nogometa Mur-____ ska Sobota so v 10. kolu igrali: Černelavci: Šafarsko 5 : 0, Trg. Megla : Križevci 2 : 3, Stročja vas : Grlava 5 : 7, Ivanjkovci so bili prosti. Vodijo Križevci s 25 točkami. V drugi ligi so v 10. kolu igrali: M. Nedelja : Pristava 5 : 4, Veščica: Cven 4 : 3, Beltinci: Cafe Perla 9 : 4. Vodi Štara Nova vas z 18 točkami. (NŠ) 1.SNL Rezultati - 27. krog Korotan : Mura 1 : 1 Potrošnik : Maribor 0 : 1 Rudar: Publikum 2 :1 Gorica: Olimpija 3 : 0 Vevče : Primorje 2 : 2 Maribor 2717 2 8 41:23 53 Mura 2715 7 4 51:32 52 Gorica 2714 4 9 49:27 46 Olimpija 2712 9 6 46:36 45 Primorje 2713 410 48:38 43 Publikum 2710 611 45:43 36 Rudar 27 9 810 30:27 35 Korotan 27 7 812 22:42 29 Potrošnik 27 6 516 31:58 23 Vevče 27 3 519 25:62 14 2. SNL Rezultati - 22. krog Nafta : Aluminij 3 : 2 Šmartno : Dravograd 2 ! : 0 G. Opekarne : Zagorje 5 : 2 Triglav: Jadran 9 i : 0 Koper: Šentjur 5 : 1 Drava : Železničar 4 : ( J Rudar: Črnuče 2 !: 1 Domžale : Elan 7 : 1 Triglav 2117 3 1 58:14 54 Koper 2216 5 1 60:10 53 Domžale 2214 5 3 48:20 47 Elan 2211 6 5 33:35 39 Železničar 2210 7 5 36:25 37 Šentjur 22 7 8 7 22:27 29 Drava 22 7 6 9 24:22 27 Rudar 22 7 6 9 19:25 27 Nafta 21 6 7 8 26:26 25 Aluminij 22 6 610 24:35 24 Šmartno 22 5 8 9 31:36 23 G.opekarne22 4 810 28:38 20 Dravograd 22 4 810 22.33 20 Jadran 22 5 512 19:48 20 Zagorje 22 5 413 20:40 19 Črnuče 22 4 216 24:60 14 3. SNL vzhod Rezultati - - 19. krog Bakovci: Unior 2 : 1 Variš : Pobrežje 2 : 0 Anrir.pnka ■ Odranci 5 : 2 Dravinja : Paloma 2 : 1 Kungota : Pohorje 0 : 1 Črenšovci: Turnišče 0 : 1 Kovinar : Usnjar 1 : 2 Pohorje 1914 4 1 Bakovci 1914 2 3 Goričanka 19 9 6 4 Paloma 1910 2 7 Črenšovci 1910 1 8 Unior 19 8 4 7 Dravinja 19 7 4 8 Odranci 19 6 6 7 Turnišče 19 5 7 7 Usnjar 19 6 112 Pobrežje 19 5 410 Variš 19 4 510 Kungota 19 4 411 Kovinar 19 3 610 1. M N L MS Rezultati - 17. krog Piramida : Čarda 2 : 7 Nogometni komentar Razburljivo na nogometnih igriščih Odigrano sedemindvajseto kolo v prvi državni nogometni ligi za prekmurska prvoligaša ni bilo najbolj uspešno. Soboška Mura je gostovala na Prevaljah in v igri s Korotanom iztržila le točko in tako prvo mesto prepustila Mariboru. Sobočani so prvi prišli v vodstvo in bili na igrišču tudi boljši tekmec od domačinov, ustvarili so si tudi ugodne priložnosti za zadetek, ki pa jih niso izkoristili. Poleg tega so ostali tudi brez reprezentanta Galiča, ki je bil izključen, hkrati pa je tudi krivec za izenačenje domačinov. Tudi Beltinčani, ki so napovedovali, da bodo ustavili zmagovalni pohod Maribora, niso uspeli, čeprav so za to imeli vse možnosti. V drugem polčasu so v glavnem igrali na polovici Maribora, a kaj, ko žoge niso znali spraviti v mrežo. Tako postaja državno prvenstvo zelo razburljivo tako pri vrhu kot pri dnu lestvice. V drugoligaški konkurenci so nogometaši Nafte gostili Aluminij iz Kidričevega ter zmagali. Lenda-včani so bili zlasti v prvem polčasu in v začetku drugega polčasa boljši nasprotnik ter vodili z dvema zadetkoma prednosti. Žal pa so v nadaljevanju nekoliko popustili, tako da so gostje vodstvo znižali. S to zmago so Lendavčani prehiteli Aluminij. V devetnajstem kolu prvenstva v tretji državni nogometni ligi vzhod sta bila na sporedu dva prekmurska derbija. V Rogašovcih so nogometaši Goričanke Big Funa prepričljivo premagali Odrance, medtem ko je bilo zelo napeto v Črenšovcih, kjer je gostovalo Turnišče. Obe moštvi sta zaprayili številne zrele priložnosti za gol, na koncu pa se je sreča obrnila na stran Turnišča, ki so tri minute pred koncem dosegli zmagoviti zadetek. Bakovci so imeli precej dela z Uniorjem iz Zreč, vendar so kljub vodstvu gostov uspeli zmagati in ostati korak za vodečim Pohorjem na prvem mestu. Nogometaši Varisa iz Lakoša pa so gostili Pobrežje in zmagali, kar je njihova prva spomladanska zmaga. FERI MAUČEC iiJM: | Nogomet Spremenjen tekmovalni sistem 1998/99 V sezoni 1998/99 bomo v Sloveniji uveljavili nov tekmovalni sistem v nogometu. Kot je že znano, se bo prva državna nogometna liga povečala od 10 na 12 moštev in bodo igrali trikrožni sistem. V prvo ligo se neposredno uvrstita prvi dve moštvi iz druge lige, zadnji dve moštvi iz prve lige pa igrata kvalifikacije s tretje-in četrtouvrščenim moštvom iz druge lige. Druga državna liga bo štela 16 moštev tako kot doslej. Tekmovanje v tretji državni ligi pa bo potekalo v štirih skupinah. Vzhodno skupino bodo sestavljala moštva iz soboške in lendavske medobčinske nogometne zveze. Liga bo štela 14 moštev. Pomur- sko tretjo državno nogometno ligo bodo sestavljala pioštva iz sedanje tretje lige vzhod, razvrščena od 3. do 13. mesta, kjer trenutno tekmuje 6 pomurskih ekip. Prva ekipa iz tretje lige se neposredno uvrsti v drugo državno ligo, druga pa igra kvalifikacije za drugo ligo. V tretjo državno ligo vzhod se neposredno uvrstijo po štiri moštva iz soboške in lendavske medobčinske nogometne zveze. Če moštvo iz Pomurja zasede zadnje mesto v tretji državni ligi, igra kvalifikacije s petouvr-ščenim moštvom iz sosednje murskosoboške ali lendavske medobčinske nogometne zveze. No- izpopolnjevanju 3. SNL vzhod, dodatna mesta zasedejo ekipe v L MNL, ki so izpadi« iz kvalifikacij za popolnitev l. MNL. Če je to samo eno mesto, igrata ekipi tekmo na nevtralnem terenu. Če sta prosti dve mesti, pa sta obe članici 1. MNL. Preostale ekipe tvorijo 2. MNL Murska Sobota. Seveda pa bodo lahko v višjem razredu tekmovale le tiste ekipe, ki bodo izpolnjevale predpisane Bistrica 20 8 6 6 30:27 30 59:21 46 56:20 44 39:39 33 44:25 32 39:27 31 21:27 28 31:37 25 30:32 24 33:36 22 27:41 19 24:47 19 23:42 17 22:45 16 16:35 15 Vega : Ižakovci 1 : 3 Univit: Ljutomer 2 : 3 Lesoplast: Serdica 4 : 1 Kerna : Tromejnik 3 : 0 Roma : Beltrans 0 : 5 Kerna Beltrans Piramida Čarda Univit Ižakovci Serdica Lesoplast Roma Tromejnik Ljutomer Vega 1711 3 3 1711 2 4 1710 2 5 17 9 3 5 17 8 5 4 17 7 5 5 17 7 3 7 17 5 4 8 17 5 3 9 17 5 210 174112 17 1 511 41:17 36 49:23 35 37:28 32 43:24 30 40:26 29 23:19 26 20:28 24 26:26 19 34:45 18 25:34 17 17:67 13 17:35 8 1. MNL Lendava Rezultati - 20. krog Bistrica : Polana 4 : O Dobrovnik : Renkovci 1 : 5 Nedelica : Kobilje 1 : 3 Hotiza : Panonija 0 : 1 Renkovci 2011 5 4 55:25 38 Polana 2010 6 4 30:24 36 Panonija 20 9 6 5 29:30 33 Nedelica 20 6 6 8 24:32 24 Hotiza 20 6 410 26:37 22 Kobilje 20 6 212 30:35 20 Dobrovnik 20 5 312 43:57 18 2. MNL Lendava Rezultati - 11. krog Kapca : Žitkovci 1 : 1 Dolina : Graničar 1 : 0 Petišovci: Čentiba 0 : 6 Nafta vet.: Mostje Olimpija prosta Žitkovci 10 6 3 Mostje Graničar Kapca Čentiba Nafta vet. Dolina Olimpija Petišovci 3 : 3 9 6 2 10 6 2 10 5 2 10 4 2 10 3 3 1 2 3 3 4 10 3 1 6 9 2 0 7 10 1 1 8 16:7 21 30:12 20 34:16 20 25:19 17 29:19 14 29:23 12 10:28 10 12:25 6 7:43 4 2. MNL MS vzhod Rezultati - 20. krog Tešanovci: Hodoš 2 : 7 Rotunda : Bogojina 0 : 4 Prosenjakovci: Grad 0 : 4 Šalovci prosti Prosenjak. 1815 Hodoš 1712 Grad 1710 Šalovci 17 7 Tešanovci 17 6 Rotunda 17 2 Bogojina 17 2 0 3 55:20 45 2 3 58:25 38 3 4 61:27 33 4 6 40:42 25 1 10 36:59 19 213 29:71 8 015 29:64 6 2. MNL MS zahod Rezultati - 20. krog Gančani : Cankova 0 : 4 Dokležovje : Slatina 6 : 1 Apače : Lipa 3 : 3 Makoter : Pušča 7 : 2 Apače 2012 Lipa 20 9 Makoter 20 9 Pušča 2010 Cankova 20 9 Dokležovje 20 9 Gančani 20 6 Slatina 20 3 5 3 51:27 41 5 6 45:33 32 5 6 43:38 32 1 9 37:47 31 3 8 47:42 30 3 8 43:40 30 212 36:43 20 215 33:65 11 gometni klubi, ki se ne bodo neposredno uvrstili v tretjo državno ligo vzhod, se vključijo v tekmovalni sistem MNZ Murska Sobota in Lendava. Tekmovanje v MNZ Murska Sobota bo organizirano v L MNL, ki bo štela 12 moštev, in v 2. MNL, ki jo bodo sestavljala preostala moštva. Prvo MNL sestavljajo moštva, ki niso napredovala iz prve MNL v tretjo Prejšnji teden sta bili rPreb* kar dve mednarodni prijaV nogometni tekmi. Nogometni W Potrošnik je v Beltincih gostili di reprezentanci (do 21 nije in Češke (1: 0). VslM* reprezentanci sta nastopil1"' Nemec (Mura) in Mirtič šnik). Nogometni klub Muti I1!1 v Murski Soboti gostil Aie/««* tanci Slovenije in Češke (F* Edini zadetek za Slovenijo]^ gel Bulajič. Tekmi so si številni nogometni funkcionarji' strokovnjaki iz Slovenije,» Avstrije in Hrvaške. Oba pre murska prvoligaša sta se i* Z odlično organizacijo,^ prejela številna priznanja. Pogoje za tekmovanje_v J'jlf I (slačilnice, igrišče, c'Je), Tisti, ki tega ne bočeči nJevali, ne bodo mogli te^ / v T SNL. Na novo bo y vljena tudi mladinska / Uga, katere tekme pa b° j . kot predtekme članskim I v J- SNL vzhod. .rp FERlj^ i 1 Nogomet - I-' ganizira v '„1^' 9. uri mednarodnimi1 turnir. Sodelovalo bo« Hrvaške in SlovenijeA^J | Jubilej P 40-letnica SD Mej®* Gornja Radgona Šolsko športno društvo Mejnik na Osnovni šoli sodi med najuspešnejša društva v naši pokrajin1- ^iU 1 ./ memben jubilej - 40-letnico uspešnega delovanja- in leja so pripravili slovesno prireditev z bogatim kul apja-5-X programom, najzaslužnejšim pa so tudi podelili Pr v I nik je nastalo iz potreb, saj jim redna telesna vzg°Ja 1 y bila več dovolj. Ime Mejnik je izbral takratni ravn . Manko Golar, prvi predsednik društva pa je bil An fflib državno ligo vzhod. Neposredno' je bil težak, saj so vadili v radgonskem gradu v nep ^evil11.^^ Tudi igrišč ni bilo dovolj. V okviru društva so razvi i sti, ki so privabljale mlade. Člani ŠŠD Mejnik so tu^e|j š1 vredne rezultate na različnih področjih dela ter P nanja, za kar imajo veliko zaslug tudi številni men teljev prihajali iz zunanjega okolja. Pomembne ib^O razvoj in delovanje društva ima vsekakor Irena ' .^osP delovala od vsega začetka do upokojitve. Ob tej Pr^ 25 priznanj mentorjem in 29 priznanj učencem. 1° športnih panogah. (FM) se uvrstita v 1. MNL prvo- in drugouvrščena ekipa 2. MNL vzhod in zahod. Enajsto in dvanajsto uvrščen* moštvo sedanje 1. MNL igrata kvalifikacije s tretjeuvršče-nima ekipama iz 2. MNL vzhod in zahod po žrebu po dvojnem tekmovalnem sistemu. Če ostanejo prosta mesta v 1. MNL po Motodruštvo Gaber racing team Murska Sobota Lep mednarodni uspeh Tomaža Ljubitelji moto športa so predlani ustanovili Motodruštvo Gaber racing team Murska Sobota z namenom, da nadaljujejo tradicijo moto športa v Murski Soboti, ki je bila znana po izvrstnih tekmovalcih in odlični organizaciji cestnohitrostnih moto dirk. Osnovno vodilo kluba je bilo, vzgoja mladih tekmovalcev. Že v začetku je imelo društvo 35 aktivnih članov, število pa se spreminja, tako da glavno breme nosi skupina ljubiteljev moto športa. V začetku delovanja so se v društvu srečevali s težavami, saj niso imeli potrebnih tekmovalnih motorjev. S pomočjo pokrovitelja in lastnika Prometno-varnostnega centra Gaber, ki razpolaga z 880 metri tekmovalne proge, jim je uspelo kupiti tekmovalni motor Jamaha 600, ki pa gaje bilo po- trebno usposobiti za tekmovanje. Zato so se tudi obrnili na nekatere pokrovitelje, ki so jim pri tem pomagali, tako da je njihov najboljši tekmovalec Tomaž Pertoci iz Kroga lahko tekmoval na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Tako je na državnem prvenstvu v razredu »superbeik« na državnem prvenstvu v skupni uvrstitvi zasedel četrto mesto, na mednarodnem tekmovanju Alpe-Jadran pa je bil šesti, kar je lep uspeh, hkrati pa spodbuda za nadaljnje delo. Poleg njega se je lani uveljavil tudi Kristjan Klekl, ki je na državnem prvenstvu med »skuterji« zasedel četrto mesto, kar pa je prav tako lep uspeh. Motodruštvo Gaber racing team Murska Sobota, ki ga vodi predsednik Ernest Bedek, ima tudi za letos zahteven program dela. Tudi v sebno skrb n movaReJ1 P Tako P ših uspeh°v' da bi lahko Jj v Tomaž Per f uvf1^ letos to je, da bi ? nai movalca njer. Klub , n venstvo z ^nik, 30. aprj| 19gg ^iznTtenis Pričakovan Četrtfinalno srečanje Interpo-hlamed domačo ekipo Moravskih Toplic Sobote in francosko ebipoC.AM. Bordeaux, kije bjlo v Murski Soboti, je bilo zelo zanimivo. Čeprav so Sobočani nastopili brez Belorusa Nekhve-doviča, ki igra na evropskem prvenstvu, so se favoriziranim gostom dostojno upirali. V prvi partiji je Horvat premagal tretjega igralca Boudata in Sobočani so Povedli z 1:0. Tudi Solar se je drugemu igralcu Joveru dobro upiral. Unger pa je v prvem nizu Presenetil prvega igralca Saint Hokej na travi Drugi kros Občine Moravske Toplice poraz Moravskih Toplic Lousa, vendar v preostalih dveh ni imel možnosti za uspeh. Dobro igro je v prvem nizu pokazala tudi dvojica Unger - Horvat, vendar je v preostalih dveh igrala premalo agresivno, da bi lahko presenetila. Tako so se Moravske Toplice Sobota častno poslovile od tega tekmovanja, v katerem so z uvrstitvijo v četrtfinale dosegle svoj največji klubski uspeh v mednarodni konkurenci. Moravske Toplice Sobota : C. A. M. Bordeaux 1 : 4 (Horvat: Boudat 18 : 21, 21 : 13, 22 : 20, Solar : Jover 17 : 21, 19 : 21, Unger . Saint Louis 22 : 20, 8 : 21, 16:21, Unger - Horvat: Boudat -Jover 21 . 14, 13 : 21, 14 : 21, Horvat: Jover 10 : 21, 15 : 21). Zavec in Ocepek tretja V Domžalah je bilo sedmo državno prvenstvo za kadete. Med ' 110 tekmovalci iz 25 klubov je sodelovalo tudi 10 pomurskih igralcev in doseglo dobre uvrstitve, saj so osvojili tri medalje. V posamični konkurenci sta bila izvrstna Jure Zavec in Tomi Ocepek, saj sta nepričakovano zasedla tretji mesti, kar je doslej največji uspeh. V dvojicah sta se Zavec - Piljak (Petovia) in Ropoša -Ocepek uvrstila med osmerico. Bronasto medaljo je prejel tudi Ocepek skupaj s Strohsackovo (Rakek). Prva točka za Moravske Toplice V sedmem krogu prvenstva v prvi državni članski ligi v hokeju na travi je Triglav iz Predanovec premagal Mursko Soboto s 6 : 2 (Fujs 2, Puhan 2, Fajs in Zrim za Triglav ter Županek 2 za Mursko Soboto). Ekipi Svobode iz Ljubljane in Moravskih Toplic pa sta igrali 1 : 1 (L. Bratec za Svobodo ter Rojko za Moravske Toplice). To je prva točka Moravskih Top- lic. Triglav Lek Svoboda M. Sobota M, Toplice 6 4 5 5 6 4 3 2 1 0 2 1 2 O 0 0 1 4 22:8 10:2 8:3 6:15 5:23 10 7 6 2 1 V Motvarjevcih dvesto petdeset tekačic in tekačev Komisija za atletiko pri Občinski športni zvezi Moravske Toplice je v Motvarjevnih pripravila drugo odprto občinsko prvenstvo v krosu ter drugi tek pomurskih poslancev, županov, direktorjev in menedžerjev. Sodelovalo je okrog 250 tekačev in tekačic. Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili - ml. dečki A: Borut Puhan (Bogojina); ml. deklice A: Jožica Meričnjak (Bogojina); ml. dečki B: David Horvat (Fokovci); ml. deklice B: Nuša Trstenjak (Kapela); dečki: Dejan Cvetkovič (Šalo-vci); deklice: Lucija Cvetko (MS); st. dečki: Jože Šmihtober (TS Radenci); st. deklice: Martina Peršak (Bučkovci); ml. mladinci: Drago Vargner; ml. mladinke: Ana Šmihtober (TS Radenci); st. mladinci: Andrej Flajštaker (Maribor); člani: Franc Zupanič (Ptuj); veterani: Slavko Kumek (GR); veteranke: Jožica Šiftar (TS Radenci); občani: Štefan Ivanič (Filovci); občanke; Lidija Trček (MS); ekipno: 1. OŠ Bogojina, 2. OŠ Kapela, 3. OŠ Fokovci; tek poslancev, direktorjev, županov: 1. Ciril Pucko, 2. Viktor Šbul, 3. Feri Cipot. Rokoborba M. U. o . team klub Lendava ievPetišovcih pripravil 3. dirko Mikavno prvenstvo posamez-’“«>vvspeedwayu. Pred okrog ■Ogledalci je tekmovalo 16 '5Wv. Največ uspeha je imeli Terjan (Ljubljana), ki je We zapored zmagal in pre-Rwo vodi. Od štirih domačih umovalcev sta nastopila Jože in Kristjan Flac. Koren je e'težave z motorjem, sicer bi se^lboljšo uvrstitev. Tako pa Usedel šele dvanajsto mesto s ta • ' ^ac ie osvoji' 'e en0 a 0 ® zasedel zadnje mesto. dirkah vodi Ferjan s 7 5 & Koren jih je zbral 26, 5. Omeniti velja, da je »mzator 100 SIT od vstopni-za prizadete po potre-°sočju. (A. Matjašec) Bačič izpadel po drugem krogu Rade Bačič, član Rokoborskega kluba Murska Sobota, je sodeloval na evropskem članskem prvenstvu v rokoborbi v grško-rimskem slogu v Minsku v Belorusiji kot edini slovenski predstavnik. V prvem kolu je Bačiča premagal Nemec Adam Jurecku z 10 : 0, v drugem kolu pa g^ je premagal Matiasu Schaberg iz Švedske s 3 : 0. Bačič je tako po drugem kolu izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. Tekmovanje letalskih modelarjev Pomurke podprvaki toN Strer/° 7' državi s serijsko K? Za P OnirJe in pioni- 'no pr- Sp %r ?^ak B»r°Pru j. Pribilo člank,01esarska 'držalo meo Zasedelje •.&^“,ako4 Sbimestu Vek ZP' Reckih B aSedel sedmo rke ter standardno zračno puško za mlajše mladince in mladinke. Sodelovali so tudi pomurski strelci in strelke ter dosegli solidne rezultate. Med pionirji ekipno je zasedla SD Ml Pomurka iz Murske Sobote s 535 krogi drugo mesto in naslov državnega podprvaka. Med posamezniki je bil Bojan Babič s 179 krogi osmi, Blaž Aleš Gjura (Turnišče) pa s 367 krogi sedmo mesto. Boštjan Maček najboljši Na strelišču v Rakičanu je bil dvoboj reprezentanc Slovenije in Hrvaške v streljanju na glinaste Gomboc s 178 krogi deveti, Valter Pajič (vsi Pomurka) s 178 krogi dvanajsti in Jožef Kopinja (Coal) s 175 krogi enaindvajseti. Med pionirkami ekipno je zasedla SD Štefana Kovača iz Turnišča s 498 krogi tretje mesto. Pri mlajših mladincih je zasedel Vito Pajič (Pomurka) s 368 krogi šesto, golobe za člane in mladince. Sodelovalo je 36 strelcev. V članski konkurenci je Slovenija premagala Hrvaško s 310 : 294 zadetkov. Najboljši tekmovalec v finalu je bil Boštjan Maček iz Bodonec s 131 zadetki. V mladinski konkurenci je Hrvaška premagala Slovenijo s 303 : 265 zadetkov. Najboljši v slovenski reprezentanci je bil Dejan Gomboc, ki je v finalu s 96 zadetki zasedel četrto mesto. Judo_____________ Trije pokali Sobočanom V avstrijskem Leobnu je bil deveti mednarodni turnir v judu za pokal Leobna. Med okrog 350 tekmovalci iz Avstrije, Slovaške, Češke, Madžarske in Slovenije so sodelovali tudi mlajši dečki in deklice iz Judo kluba Murska Sobota in dosegli lep uspeh. Državna prvakinja pri ml. deklicah Maja Uršič je v kat. do 36 kg zmagala, Alen Rogan je bil v kat. do 30 kg drugi, Aljoša Cipot pa v kat. do 33 kg tretji. Amanda Pajek je bila v kat. do 36 kg peta. Tako so se Sobočani s tekmovanja vrnili s tremi pokali. (G. Kerec) Peti memorial Lojzeta Sinica in četrti Štrkov pokal Na letališču v Rakičanu je bilo tekmovanje letalskih modelarjev za 5. memorial Lojzeta Sinica in 4. Štrkov pokal. Tekmovanje, ki gaje vodil Damijan Korpič, je štelo tudi za državno prvenstvo. Sodelovalo je 27 tekmovalcev iz Slovenije in Madžarske. V tekmovanju za 5. memorial Lojzeta Sinica je v kategoriji F1A med člani zmagal Danijel Terlep iz Novega mesta, Bojan Gjerek iz Murske Sobote je bil četrti. Med mladinci je bil najboljši Bojan Gyerek iz Murske Sobote, Dejan Gomboc pa je bil tretji. V kategoriji F1H je v skupni uvrstitvi zmagal domačin Jože Titan, tretji je bil Boštjan Bagari, R. Horvat pa peti. V konkurenci mladincev je bil najboljši Boštjan Bagari, R. Horvat je bil tretji. V tekmovanju za 4. Štrkov pokal je pri članih zmagal Brane Rozman iz Litije pred domačinom Jožetom Titanom. Pri mladincih je bil najboljši Sašo Sinic iz Murske Sobote, Bojan Gyerek je bil tretji, Dejan Gomboc pa četrti. (FM) Kasaške dirke v Kamnici Hitrostno kotalkanje Nad šestdeset tekmovalcev za pokal Lipe T. Športno društvo Do konca -Moby DICK iz Lendave je bilo organizator tretjega tekmovanja v hitrostnem kotalkanju za pokal Lipe. Sodelovalo je nad 60 tekmo- valcev iz Slovenije in Madžarske. Zmagovalci v posameznih kategorijah: prvi koraki - deklice: So-larič (Do konca); fantje: Kranjc (Roller); začetnice: Bogdan (Do konca); začetniki: Solarič (Do omi Gruškovnjak k 7’S bi’5' 12 Mur. ske Sobote. V skupini A sodeluje 16 šahistov. Nekaj pomembnejših izidov: 5. kolo: Lazar: B. Kovač 0 : 1, Režonja : D. Hari remi, I. Kos : Gruškovnjak remi, Gomboc : Radosavljevič 0 : 1, M. Kovač: B. Hari remi, Kelemen : Jerše 1 : 0, Gabor : Kegl 1 : 0 in Kramar : Vučko 0 : 1; 6. kolo: B. Kovač : Gabor 1 :0, M. Kovač : Kos 0:1, B. Hari, D. Hari remi, Režonja : Lazar 1 : 0, Radosavljevič : Kelemen 1 : 0, Vučko : Gomboc 0:1. Po 6. kolu vodi Boris Kovač s 5,5 točke pred Štefanom Režonjo in Igorjem Kosom, po 4, Danilom Harijem, Bogdanom Harijem in Robijem Radosavljevim, po 3,5 točke. V skupini B, kjer sodeluje 10 šahistov, pa so odigrali osem kol. Nekaj pomembnejših izidov: 6. kolo: Gjuran : M. Hočevar 1 : 0, M. Lazar : Vučko 0 : 1; 7. kolo: M. Hočevar : M. Lazar 1 : 0; 8. kolo: Gjuran : B. Hočevar 1 : 0, Tompa : C^jnko remi, Vučko : M. Hočevar remi, Kramar: Kozic 1 : 0. Po osmem kolu vodi Denis Gjuran s 7,5 točke pred Majo Vučko, 6 točk. konca); ml. deklice: Kuhar (Roller); ml. dečki: Kiss (Glad); st. deklice: Lugosi (Tatabanya); st. dečki: Cvornjek (Roller); kadetinje: Koren (Dokonča); kadeti: Rožman (Do konca); mladinke: Šanzavec (Roller); mladinci: Bo-janič (Naklo); članice: Demjen (Tatabanya); člani: Gros (Naklo); rekreativci: Koncut in Lajter (obe Lendava); ekipno - ženske: 1. Tatabanya (Madžarska), 2. Do konca (Lendava), 3. Roller (MS); moški: 1. ASA Naklo, 2. Roller (MS), 3. Domžale. Končni vrstni red: 1. ASA Naklo 139 točk, 2. Roller Murska Sobota 138, 3. Do konca Lendava 134 točk. (F. Horvat) Kegljanje - Slovenska kegljaška reprezentanca, ki se v Celju pripravlja na svetovno prvenstvo, je odigrala prijateljski srečanji z ustreznima reprezentancama Slovaške. Naši so zmagali v obeh konkurencah. V slovenski ženski reprezentanci je nastopila tudi Marika Kardinar iz Dobrovnika in bila najuspešnejša, saj je podrla 456 kegljev. (F. Bobovec) □ Hokej na travi - V nadaljevanju prvenstva v slovenski mladinski ligi v hokeju na travi so bili doseženi naslednji izidi: Triglav : Lek 0 : 6, Triglav (D): M. Sobota 0 : 0, Svoboda : M. Toplice (D) 7 : 0, Svoboda : M. Toplice 3:0. Strelstvo - V Ljubljani je bilo strelsko državno prvenstvo invalidov. ---- Lep uspeh je dosegel Franc Markovič, saj je med gluhimi in naglušnimi zasedel prvo mesto in postal državni prvak. Sandra Zver je bila četrta. Oba sta člana soboškega društva. Najhitrejša Meri Lobell (Mirko Babič) V Kamnici pri Mariboru so bile kasaške dirke, ki jih je pripravil Konjeniški klub Maribor. Med 65 kasači so bili tudi Ljutomerčani in se lepo odrezali. Najhitrejša je bila Meri Lobell (Babič), ki je s kilometrskim časom 1:18,8 zmagala v zadnji sedmi dirki pred Proudyjem (Slavič) 1:19,2, Lariosa (Žnidarič) 1:20,8 pa je bila četrta. Od ostalih Ljutomerčanov velja omeniti zmago Crowna (Puhar) 1:24,5 v drugi dirki, drugo mesto Dirli Hilla (Antolin) 1:19,9 v peti dirki, tretji mesti Adina (Osterc) 1:25,0 v prvi dirki in Visterja II (Sagaj) 1:20,4 v peti dirki ter četrto mesto Frak Asa (Slavič) 1:25,1 v četrti dirki. Naslednja kasaška prireditev bo 1. maja v na hipodromu v Ljutomeru. Šport od tod in tam Atletika - Na otvoritvenem atletskem mitingu v Celju so sodelovali tudi nekateri člani AK Pomurje iz Murske Sobote. Najuspešnejša med njimi je bila Sonja Roman, saj je v teku na 300 m zasedla prvo mesto. Polonca Horvat je bila v teku na 1000 m peta, Samo Pelci pa osmi. —"1 Motokros - V Gevgeliji v Makedoniji je bila dirka za evropsko ---- prvenstvo v motokrosu. Tekmovanja se je udeležil tudi član Mo-toturing kluba Radenci Marko Jaušovec. Na prvem treningu je v razredu 125 ccm zasedel drugo mesto, žal pa si je na drugem treningu zlomil roko in ni mogel nastopiti na glavni dirki. Namizni tenis - V Petrovčah je bilo kvalifikacijsko tekmovanje invalidov v namiznem tenisu za sodelovanje na državnem prven- stvu. Med 25 tekmovalci je sodeloval tudi Sobočan Davor Dervarič in v kategoriji ATM zasedel prvo mesto ter se uvrstil na državno prvenstvo, ki bo 17. maja v Ljubljani. (T.K.) Tenis - Po treh regijskih teniških turnirjih za deklice do 12 let je bil finalni turnir v Malečniku. Sodelovala je tudi Stefana Davido- vski iz Moravskih Toplic in se uvrstila v drugo kolo. V prvem kolu je premagala Kajo Smole iz Ljubljane s 6 : 4 in 6 : 0, v drugem kolu pa je izgubila s Tino Razložnik iz Idrije z 1 : 6 in 4 : 6, kar je vsekakor lep uspeh, šaj je tekmica eno leto starejša. 18 televizijski spored od 1. do 7. maja vestnik, 30 PETEK 1. MAJ TV SLOVENIJA 1 8.00 Lažljivi kljukec, lutkovna igrica 8.40 Tedi, oddaja za mularijo 9.10 Oaza, nemška nadaljevanka, 5/6 10.15 Resnična resničnost 11.05 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 11.35 Na vrtu 12.05 Vrtinec rož, francoska nadaljevanka, zadnji del 13.00 Poročila 13.15 Nikaragva, angleška dokumentarna oddaja 14.10 Ana Pavlova, angleški film o balerini 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Cvetlična razstava 17.45 Cofko Cof, risanka 18.20 Divje nebo, angleška serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Margaretin muzej, kanadski film 22.15 Poročila, vreme, šport 22.35 Polnočni klub 23.50 Mojstri jazza 0.50 Divje nebo, angleška serija TV SLOVENIJA 2 11.05 Saint Tropez, francoska nanizanka 12.00 Tv-poper 13.05 Ameriška ura Arthurja Millerja, ameriški film 16.25 Kuhana govedina, nemški film 18.05 Wildbach, nemška nanizanka 19.00 Kolo sreče j19.30 Videoring 20.00 Obletniči RTV Slovenija 21.00 Pot k mojim ljudem, 1. oddaja 21.30 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 22.00 Razkropljeni v svetu, avstralski film 23.30 Charlie Grace, ameriška nanizanka POP TV 7.30 Legenda, ameriški film - 10.00 Senca -11.00 Esmeralda - 12.00 Obalna patrulja - 13.00 POP kviz - 13.30 Na zdravje! - 14.00 Obalna straža - 15.00 Zlatolaski - 15.30 Senca - 16.30 Esmeralda - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne - 18.30 Obalna straža na kolesih - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Prva izdaja - 21.00 Dosjeji X - 22.00 Sami problemi, ameriška komedija - 0.00 Mala rake-tica, erotični film - 1.30 24 ur KANALA 9.00 Srečni časi - 9.30 Družinske vezi - 10.00 Cannon - 11.00 MacGyver - 12.00 Oprah Show -13.00 Lepota telesa - 14.00 Misija: Nemogoče -15.00 Srečni časi, nanizanka - 15.30 Družinske vezi, nanizanka - 16.00 Nora hiša, nanizanka -16.30 Cooperjeva druščina, nanizanka - 17.00 Družinske zadeve, nanizanka - 17.30 Princ iz Bel Aira, nanizanka - 18.00 Sončni zaliv, nadaljevanka -18.20 Bravo, maestro, kuharska oddaja - 18.30 Drzni in lepi, nadaljevanka - 19.00 Oprah Show: Na Mississippiju - 20.00 Moj film, dva filma po izboru gledalcev: Prosti dan Ferrisa Buellera (090 91 61), Petek 13.: Jason živi (090 91. 62), Ljubezni žar (090 91 63), Komedijanti na Divjem zahodu (090 91 64) -23.30 Cannon - 0.30 Dannyjevezvezde IDEA TV - KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev - 15.15 Kultumo-razvedrilno: Portret - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 16.00 TVGajba- 19.00 Živa, novice - 19.15TVGajba -22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Pred koncem tedna: Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Kam na izlet - 23.00 TV Gajba TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa, ponovitev - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 M.A.S.H, - 18.00 Supermanove dogodivščine -19.00 Zlatolaski - 19.15 Esmeralda - 20.00 Izbor filmske zvezde: Robert de Niro (090 91 51), Al Paci-no (090 91 52), Jack Nicholson (090 91 53) -22.00 Ljubezen ob cesti, ameriški film - 0.00 Ne-wyorška policija - 1.00 Highlander TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -'-J 0.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka, 70/130 - 13.15 NewYork, nadaljevanka, 57/352 -13.40 Risanka - 14.00 Poročila - 14.05 Z namenom in razlogom - 15.10 Pol ure kulture - 15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Govorimo o zdravju - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarna oddaja - 20.50 Po naši lepi - 22.00 Opazovanja - 22.35 Tednik - 23.35 Poročila - 23.40 Oddelek za umore, nanizanka - 0.30 Pa to je fantastično, humoristična serija - 1.00 First Blood (Rambo), ameriški film - 2.45 Sedmi element - 3.35 Magija -4.00 Koncert - 5.50 Babettina zabava, danski film TV HRVAŠKA 2 15.25 Koledar - 15.35 Odkrito - 16.25 Za otroke - 17.05 Rejec govedi, nadaljevanka - 17.55 Iz sveta znanosti - 18.25 Svetovni muzeji - 18.35 Hugo -19.00 Zagrebška panorama - 19.30 Dnevnik -20.15 Sodna dvorana, nanizanka -21.10 Poročila - 21.25 CosbyShow - 21.55 Moč posameznika, ameriški film - 23.40 Velike skrivnosti 20. stoletja TV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 9.25 Akcija Patyolat, madžarski film (čb) - 11.00 Dragi falotje, ameriški film -12.50 Za otroke - 14.55 55 dni v Pekingu, ameriški film - 17.30 Volitve - 18.05 Dingo Inura, poljudnoznanstveni film - 19.00 Familija, nanizanka, 338. del - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Savannah, ameriška nadaljevanka - 20.45 Kratki film - 21.05 Desert, spored Andrasa Kepesa - 22.00 Ekskluzivno, družabna kronika - 22.25 Axcalibur, angleško-irski film - 0.40 Jazz, Erno Weszely kvartet TV MADŽARSKA 2 8.30 Skrivnost starega rudnika, nanizanka (čb) -10.00 Sosedje - 10.35 Odkihnjeno cesarstvo, pravljična igrica - 11.45 Karčijeve dogodivščine, tv-igra - 13.00 12 mesecev v gozdu: Maj - 13.30 Odnosi, nanizanka - 15.00 Zgodbe o nastanku narodov -15.20 Simboli: Živali - 15.30 Repeta, izobraževalni program - 17.50 Delta, znanost - 18.10 Mixi-tip -18.20 Alpe-Donava-Jadran, magazin - 18.50 Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Madžarska hiša - 20.30 Godalni kvartet, zabavni program - 21.00 Beži, če hočeš živeti, italijanski film, 3. del - 22.30 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 8.35 Tilliejin majhni zmaj, risani film - 9.30 Princ in pridanič, otroški film -11.00 Disneyev festival - 11.55 Batman in fantom, risani film - 13.10 Gospodar besed, film - 14.15 Divjakinje z Beverly Hillsa, filmska komedija - 15.55 SP v hokeju na ledu: Kanada - Avstrija, prenos iz Zuri-cha - 18.30 Srček - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Klient, srhljivka - 22.10 Peklenski val, srhljivka - 23.50 Slepa stran, srhljivka - 1.20 Klient, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Kleopatra, film - 12.00 Majska jutranja glasba s salzburške sončne terase - 13.00 Ribič s Svetega jezera, film - 14.30 Rdečica, filmska komedija- 16.1OZgodbe iz domovine- 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Film - 21.35 Belo-modre zgodbe - 22.35 Poročila - 22.40 Ogled - 23.30 Dve trupli na večerji, kriminalka - 1.00 Norma Rae, film EUROSPORT 8.30 Zabavni šport - 9.00 Izven cesta - 10.00 Nogomet: Brazilija - Argentina - 12.00 Nogomet: Pot do SP - 13.00 Motociklizem: trening 125 ccm, prenos - 14.00 Motociklizem: trening 500 ccm, prenos -15.15 Motociklizem: trening 250 ccm, prenos -16.30 Tenis, četrtfinale v Pragi, prenos - 18.00 Kolesarstvo: dirka okrog stolpa - 19.00 Dviganje uteži, EP v Riesi, prenos - 21.00 Boks - 22.00 Atletika: Miting na Martiniqeu, prenos - 23.30 Motociklizem - 0.30 Ekstremni šport SOBOTA L 2. MAJ_ TV SLOVENIJA 1 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Čarobni šolski avtobus ’ 8.55 Moj prijatelj Arnold, otroška nadaljevanka, 3/5 9.20 Oaza, nemška nadaljevanka, zadnji del 9.50 Margaretin muzej, kanadski film 11.45 Promenadni koncert 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.15 Prisluhnimo tišini 13.45 Polnočni klub 14.55 Črni narednik, ameriški film 17.00 Obzornik 17.15 50 let APS France Marolt 17.50 Na vrtu 18.20 National Geographic, ameriška serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 19.55 Utrip 20.15 Tv-genij 21.15 Novice iz sveta razvedrila 21.40 Turistična oddaja 22.00 Bettyjino potovanje, angleška serija 22.35 Poročila, vreme, šport 23.10 Odporen na strel, ameriški film 0.40 Na vrtu TV SLOVENIJA 2 9.25 Zlata šestdeseta: Jure Robežnik 10.25 Tv-poper 11.30 Obletnici RTV Slovenija 12.30 Pot k mojim ljudem, 1. oddaja 14.55 EP v gimnastiki 16.55 Teniški magazin 17.25 Košarka NBA 17.55 DP v košarki 19.30 Videoring 20.00 Na zahodu nič novega, ameriški film 22.10 Vvrtincu 22.45 Sobotna noč POP TV 8.00 Rožnati panter - 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 9.00 Guliverjeva potovanja - 9.30 Vrnitev v prihodnost - 10.00 Mlajši bratec - 10.30 Power Ran-gers - 11.00 Pocahontas, mladinski film - 13.00 Morska deklica - 13.30 Odiseja - 14.00 Super POP - 15.30 Pustolovščine Robina Hooda - 16.30 Highlander - 17.30 POP party - 18.30 Beverly Hills -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Zadnja velika avantura, ameriški film - 22.15 Teksaški mož postave - 23.15 Svetnik trdnjave Washington, ameriški film -0.30 Playboy special - 1.30 24 ur KANALA 8.30 Kaličopko, otroška oddaja - 9.30 Mogočna miška, risanka - 10.00 Mork in Mindy, nanizanka.-10.30 Divji Divji zahod, nanizanka - 11.30 Sobotna matineja: Steza slonov - 13.30 Pot do zmage -14.00 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 15.30 Sončni zaliv - 17.30 Oprah Show - 18.30 Atlantis, glasbena oddaja - 19.30 Nimaš pojma, nanizanka -20.00 Pesem tišine, ameriški film - 21.45 Petek trinajstega, nanizanka - 22.30 Atlantis - 23.30 Cannon, nanizanka IDEA TV - KANAL 10 8.00 Video strani - 10.00 Živa, ponovitev - 10.15 Pred koncem tedna - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 15.00 TV Gajba - 18.30 Zapp, glasbena oddaja -19.30 TV Gajba TV GAJBA 15.00 Ženska na severu, kanadski film - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Neverjetne zgodbe -18.30 Zapp, glasbena oddaja - 19.30 Zlatolaski -20.00 Nedosegljivi most, angleški film - 22.00 Zmaj prihaja, hongkonško-ameriški film - 0.00 Zapp TV HRVAŠKA 1 7.30 Opazovanja - 8.00 Risanka - 8.20 Koledar -8.30 Poročila - 8.35 Power Rangers - 9.00 Dobro jutro - 11.00 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijski nasveti - 13.00 Film za otroke - 14.30 Risanka - 14.40 Poročila - 14.55 Briljantina - 15.40 Televizija o televiziji - 16.15 Slavonska vina - 16.50 Dr. Ouinnova, nanizanka - 17.40 Pogovor s sencami, otroška serija - 18.30 Poljudnoznanstveni film -19.30 Dnevnik - 20.15 Družinske zadeve, dramska serija - 21.05 Izganjalci duhov II, ameriški film -23.00 Opazovanja - 23.35 Polnočna premiera: Zgodbe Ruth Rendell - 1.20 Ruby Wax predstavlja Roseanne, show - 1.45 Fatalne ženske, serija - 2.10 Glasbeni show - 3.10 Skrita kamera - 3.35 Zelo pomembno, serija - 4.30 Koncert - 5.30 Največji uspehi hrvaškega športa - 6.45 Jazz pred jutrom TV HRVAŠKA 2 11.35 Koledar - 11.45 Dvoglavi orel, francoski film -13.15 Dosjeji X - 14.00 Čmo-belo v barvah - 17.00 Planet Internet - 17.30 Mesta sveta, dokumentarna serija - 18.30 Zlati gong, glasbena oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Triler: Pavarotti v Pesaru - 21.10 Dokumentarna serija - 22.10 Ekran brez okvira - 23.10 Oprah Show TV MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod, magazin - 8.00 Otroški program - 11.05 Strasti, nanizanka - 11.55 Ljubezni v Saint Tropezu, nanizanka - 12.50 Energetska abeceda -13.00 Dnevnik -13.10 Stara Evropa - 13.30 Ameba - 13.50 Zelena žaba - 14.00 Angleški nogomet -15.00 Praznik v malem mestu, francoski film - 16.25 Moda '98 - 16.50 Moj Petofi - 17.00 Po poti -17.30 Območje, reportaže - 18.00 Božji ptič deževnega gozda - 18.35 Najlepše poletje naše najstniške dobe, nanizanka - 19.05 Lotoshow - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Satelit, kabaret - 20.40 Čudežni nogomet - 21.00 Krilati lovec na glave, ameriški znanstve-no-fantastični film - 23.00 Zvezdniki rocka TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Pričevalci - 6.40 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Alpe-Donava-Jadran - 7.40 Regije -8.00 Manjšinske oddaje - 10.30 Izbor iz 1. programa - 12.45 Domoznanstvo - 13.00 Okno v Evropo -15.00 Biseri, jezikoslovje - 15.30 Madžarska leta 2000 - 16.00 Očigledno - 16.30 Potepanje ob jezeru Velence - 17.05 Fragment - 17.30 Formula 1, nanizanka - 18.25 Velike romance 20. stoletja -18.55 Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Bolnišnica v predmestju, nanizanka - 21.00 Odlikovanje, šaljivka - 21.50 Poper, nanizanka (čb) - 22.40 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.00 Vroča sled - 9.30 Albert pravi ... narava zdaj! - 10.35 Noahov otok -11.05 Disneyev festival - 12.00 Harry in Henderso-novi - 12.20 Nick Foley - 13.10 Življenje in jaz -13.35 Čudovita leta - 14.00 Princ iz Bel Aira - 14.25 Divji bratje s šarmom - 14.50 Zabava peterice -15.35 Beverly Hills 90210- 16.20 Melrose Plače -17.05 Specialisti - 18.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Rapid - Austria, prenos -22.30 Tohuwabohu - 23.15 Vroča žica, srhljivka -0.45’Močne ženske čistijo za sabo, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Dve trupli na večerji, kriminalka - 11.00 James Bond: Iz Rusije z ljubeznijo, akcijski film - 13.00 Poročila - 13.10 Samo enkrat biti velika dama, filmska komedija - 14.45 Tu sem - tu ostdhem, filmska komedija - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo -17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 18.50 Klic na pomoč 144 - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki. -20.02 Pogledi s strani - 20.15 Plamen ljubezni, TV-film - 21.45 Poročila - 21.50 Vse je komedija -23.50 Čisto okrajno sodišče, TV-igra - 0.40 Motel šeste sreče, film EUROSPORT 8.30 Ekstremni šport - 10.00 Motociklizem - 11.00 Telovadba: finale v mnogoboju za ženske, prenos iz St. Petersburga - 13.00 Motociklizem: kvalifikacije 125 ccm, prenos - 14.00 Motociklizem: trening 500 ccm, prenos - 15.15 Motociklizem: trening 250 ccm, prenos - 16.30 Tenis, prenos polfinala iz Prage - 18.00 Avtomobilizem: Rally po Kataloniji - 18.30 Motociklizem - 19.00 Dviganje uteži - 20.30 Nogomet: Pariš SG - Lens, prenos finala francoskega pokala iz Pariza - 23.00 Motociklizem - 0.00 Konjeništvo: Turnir v Monte Carlu - 1.00 Boks NEDELJA k 3. MAJ_ TV SLOVENIJA 1 8.00 Palček David, risanka 8.25 Zvezdica, lutkovna igrica 8.50 Živahni svet iz zgodb, risanka 9.15 Telerime 9.25 Pustolovščine, novozelandska nanizanka 9.55 Nedeljska maša 11.00 Svet opic, francoska serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13.00 Poročila 13.35 Tv-genij 14.35 Novice iz sveta razvedrila 15.05 Na svoji zemlji, slovenski film (čb) .17.00 Obzornik 17.15 Alpe Jadran 17.45 Po domače 18.40 Razgledi slovenskih vrhov 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Zoom 21.35 Tretji kamen od sonca, ameriška nanizanka 22.00 Večerni gost 23.00 Poročila, vreme, šport 23.20 Notranji sovražnik, ameriški film 0.45 Razgledi slovenskih vrhov TV SLOVENIJA 2 9.25 Teater Paradižnik 10.20 Vvrtincu 11.00 Mali Nemo v deželi sanj, risani film 12.30 EP v gimnastiki 15.00 Motociklizem za VN Španije 16.15 EP v namiznem tenisu 17.55 Rokomet, kvalifikacije za EP (ž), Slovenija : Jugoslavija 19.30 Videoring 20.00 Primož Trubar, tv-nadaljevanka, 2/4 21.15 Izrael in Arabci - 50-letna vojna, angleška serija 22.10 Šport v nedeljo POP TV 8.00 Rožnati panter - 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 9.00 Bojevniki prihodnosti - 9.30 Mladi superman - 10.00 Parker Lewis - 10.30 Power Rangers - 11.00 Beverly Hills - 12.00 Melrose Plače - 13.00 Brez zapor z Jonasom - 14.00 Puščica v prahu, ameriški film - 15.30 Radijska postaja -16.00 Naš Čarli - 17.00 Princ z Bel Aira, ameriški film - 19.00 Športni krog - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Super POP s Stojanom Auerjem -21.45 Športna scena - 23.00 Zadnji med nedolžnimi, ameriški film - 1.00 24 ur KANALA 8.00 Kaličopko, otroška oddaja - 9.00 Mogočna miška, risanka - 9.30 Mork in Mindy, nanizanka -10.00 Skoraj človek II, mladinski film, l.del- 11.00 Atlantis - 12.00 Nasvidenje, deklica, film - 14.00 Drzni in lepi, nadaljevanka - 15.45 Bravo, maestro -16.00 Oče Dowling, nanizanka - 17.00 Strašilo in gospa King, nanizanka - 18.00 Miza za pet, nanizanka - 19.00 Duh bojevnika, nanizanka - 20.00 Morilci, film - 22.30 Pot do zmage, pred SP v nogometu - 23.00' Odklop, ponovitev - 0.00 MacGyver, nanizanka - 1.00 Cannon, nanizanka IDEA TV - KANAL 10 8.00 Video strani - 10.00 Double show - Iz naših krajev - Portret - Turizem v pokrajini ob Muri - Pregled dogodkov tedna - 12.30 Video strani - 18.30 Super genialni Viki, računalniška igrica v živo - 19.00 V vrtcu na obisku - 19.30 TV Gajba TV GAJBA 16.00 Šolska košarkarska liga - 17.00 Nelsonova ljubica, angleški film - 19.00 Neverjetne zgodbe -19.30 Zlatolaski - 20.00 Složni bratje - 21.00 Odpisani - 22.00 Velika kraja, ameriški film - 0.00 Wolf TV HRVAŠKA 1 7.35 Opazovanja - 8.05 Risanka - 8.25 Koledar -8.35 Poročila - 8.40 Rhino & Co - 9.35 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Opea Box - 13.45 Mirin dobrota - 14.20 Poročila - 14.40 Oprah Show - 15.30 Zlati valovi, ameriški film - 17.05 Poročila - 17.20 Beverly Hills - 18.15 Melrose Plače - 19.30 Dnevnik - 20.25 Sončni show - 21.45 Eurosongu naproti - 22.35 Opazovanja - 23.05 Heroinske vojne, dokumentarna serija - 0.00 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.35 Koledar - 12.45 Briljantina - 13.30.Polnočna premiera, ponovitev - 15.10 National Geographic - 16.05 Rudolf Matz - 17.20 Glasbena oddaja -17.50 Turistični magazin - 18.20 Etnokajda -19.30 Dnevnik - 20.15 Fatamorgana, oddaja o filmu - 21.15 Foxov filmski večer - 22.50 Zakonske vode, humoristična serija - 23.15 Mala nočna jazz glasba, češki film TV MADŽARSKA 1 6.35 Vaška TV, živinoreja - 7.00 Računalništvo -7.25 Otroški program - 9.30 Delta 2000, znanost -10.00 Tv-magister, izobraževalni program - 11.05 Zlata vejica '98, dobrodelna prireditev za bolne otroke - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Minute za srečo -12.35 Filmski muzej: Američan v Parizu, ameriški mušica! - 14.35 Tri želje - 15.30 Reformatorski verski program - 15.50 Deklamacija - 16.00 Dis-neyjevi filmi - 17.05 Glasba - 17.15 Odločate vi! -18.10 Halo, sveti, turizem - 19.00 Teden, Dnevnik ,- 20.00 Zlata vejica '98 - 20.15 Kneginja Sandra, nadaljevanka - 21.05 Zlata vejica '98 - 0.10 Tonik TV MADŽARSKA 2 7.30 Vesoljske igre - 8.00 Skrivnost starega rudnika - 9.00 Oltar materi - 10.05 Zlata vejica '98 - 10.35 Abigel, mladinska nanizanka - 12.00 Dolly Roli -12.30 Zlata vejica '98 - 13.00 V imenu ljubezni, nanizanka - 15.00 Državna blagovnica, madžarski film (čb) - 16.40 Simboli: Kolo - 16.45 Napoved programa - 17.00 Kultura bivanja - 17.30 Srednjeevropski kulturni magazin - 18.00 Zlata vejica '98 -20.05 Metronom, resna glasba - 20.55 Svet plesa - 21.35 Dokler še živimo, nanizanka - 22.25 Tele-šport - 23.10 Vasarely, portret TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.15 Konfeti - 9.00 Garfield - 10.00 Disneyev festival - 10.55 Šport - 11.25 Tako kot očka, filmska komedija - 13.00 Kaos v srednji šoli, filmska komedija - 14.30 Maneken II, filmska komedija - 16.00 Einstein junior, filmska komedija - 17.30 Gospod Bean - 18.00 Srček -18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Blues iz Kaisermiihlena - 21.05 Policaj izTolza -22.40 Kraj dejanja - 0.10 Šport: Italija - Avstrija, posnetek hokejske tekme - 0.55 Pointman, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Črne oči, film - 10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Divje življenje - 15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.30 Molk v gozdu, film -17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 17.55 Lipova cesta- 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 20.15 Parada narodnozabavne glasbe - 21.45 Poročila - 21.55 Življenjski umetnik - 22.55 Čas v sliki - 23.00 Čuden par - 0.30 Vizije - 0.35 Enostavno klasično - 1.35 Teden kulture EUROSPORT 8.30 Avtomobilizem: Rally po Kataloniji - 9.00 Motociklizem: ogrevanje, prenos - 10.30 Motociklizem -11.00 Motociklizem: dirka za veliko nagrado Španije, prenos iz Jereza - 15.00 Tenis: finale v Pragi, prenos - 17.00 Artistična gimnastika - 18.00 Motockli-zem: povzetek - 19.00 Dviganje uteži - 21.00 Jadranje: dirka okoli sveta - 22.00 Športni ribolov: svetovni pokal na Mauriciusu - 23.00 Motociklizem -0.00 Tenis: finale v Atlanti - 1.00 Jadranje PONEDELJEK u 4. MAJ_____ 12.40 13.10 16.30 18.05 19.00 19.30 20.00 21.00 21.55 23.00 0.25 0.45 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja črni narednik, ameriški film Razkropljeni po svetu, avstralski’' Izpolnjene obljube, brazilska *r vanka, 1/9 Lingo Videoring Studio City 10.000 obratov Pomp Brane Rončel iz odrai Kolesarska dirka po Sloveni) Studio City POP TV 10.00 Senca - 11.00 Esmeralda- H'4S^ scena - 13.00 POP kviz - 13.30Šport«™ 14.00 Obalna straža - 15.00 Zlatolaski - ' Samski stan - 16.00 Senca -17.00 Es*', 18.00 pop kviz - 18.30 Obalna straža«*^ -19.20 Vreme- 19.30 24 ur-20.0« ameriški film - 22.15 Detektiv iz Salzburga ' Ljubim te, Aliče, ameriška komedija -1. KANALA . 9,300^5 9.00 Srečni časi, nanizan a „|«1- nanizanka- 10.00 Cannon^ Qpra » MacGyver, nanizanka - deževai* 13.00 Dannyjeve zvezde, v 14.00 Misija: Nemogoče, na Družjnske ni časi, nanizaj'> zanka-16.00 Nora perjeva druščina, nanizani« iz0e A deve, nanizanka - 17-J nad*1" jSt:1 zanka-18.00 Sončni za^ Drzni in lepi, nadaljevanka-oooM0i a Zakaj je vse tako ' anizai*a' ig 21.30 Sam svoj mojster, n 22.30« aKSF.SR-*? IDtATV-KAN<4^; < »00 <>»5» gram-22.15 Kronika -^ Pregled športnih dogo® tan, reportaža - 23.uu TVGAJBA nnitor-i^^ 9.00 24 ur - 9.30 Bonzm m M A.sri ' viel - 16.30 Taksi - 1' „ , l9.l5 G1eri-. sever - 19.00 Živa, nov^ q0 20.00 Zvezdne steze Q0 NeviyW 22.00 Živa, tv-magazin -- 0.00 Highlander - 12.00 Dnevnik - l2^ Ijevanka-13.15 New Yo%^ Risanka-14.00 Poročila 0 po« ra - 15.10 Za otroke q0 prva U Izobraževalni program g5 Obt^t 18.00 Kolo sreče- Maftin v ob / 19.30 Dnevnik - 20-22.25 21.50 Narava po"’*® Gr|er 23.00 Filmska noc s na" TV HRVAŠKA 2 a ol^ 15.00 Koledar - 55 Risanj, A* Zajčkove zgodbe- J • |8 25 govedi, nadaljevanka - 30 oneA^ grebška panorama - . ka -- 20.35 Prijatelji, nan*, 22.15 jr«' 21.20 Cosbyjeve uga®® izraelske na oddaja- 23.00 50 let mentarna serija J 5.30 Vaška TV - 5.50 SOI _ , 0.4V - j oblast - 10.10 Pon®Q zvon, nova nanizanka ' 12m“nišine ' L*1’’’.;/, Glasba- 14.00 Za Fertorakos - 15-°5Ji 30 V 16.00 Za otroke -^avi" zanka - 17.00 Druži sotroke -19,30 J nalne oddaje - 17.55 Ž nK9 - j J - 18.35 Kralj pamp. trri0* . lA' šport - 20.00 Pesem P^it^ 20.40 Nogomet - 21 0 pašo" met. pokal UEFA - 23 °u Poročila g rf. 6.00 Dnevnik - 7.00 Dnevnik - 7.1= dje - ^tih^ program - 10.00 So oO os^>, ,5.3 J, 13.00 Ura novic - 4 esniic® zanka - 15.10 Ana _ ^ 45' izobraževalni progra n _ ,8.3® R jpO / 18.15 Kultura, znanost - 18.55 Pravljice- 1 ia-2l'° Thalassa, magazin m oda ški film - 22.30 Globoka TV SLOVENIJA 1 9.30 Cofko Cof, risanka 9.55 Cvetlična razstava 10.15 Divje nebo, angleška seija 11.10 National Geographic, angleška seija 12.00 Alpe Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.25 Ljudje in zemlja 13.55 Večerni gost 14.50 Zoom 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček: Maslo 17.45 Narava in človek 18.20 Recept za zdravo življenje 19.05 Risanka 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.05 Savannah, ameriška nadaljevanka, 17/34 21.05 Baron Codelli, dokumentarna oddaja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Pisave 23.20 Iz slovenskih ateljejev: Jože Vreščaj 23.30 Pot na vzhod) ameriški film 1.35 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 11.05 VVildbach, nemška nanizanka 12.00 Šport v nedeljo 6.15 Otroški P^.JLak^ 10.10 Maneken II, ^tandaJuai^A feti - 12.10 Medvedja^.S^hfc dov - 13.15 obalna ^I^Z Zvezdne steze - 16-2 .0 Gleb pod eno streho - 17g 30 Gr»z s 18.05 Roseanne - 1»' 3o C’ 2 Air - 19.00 Varuška ' Jkomed'ja Življenje smrdi, film® vvalk0^ noči, srhljivka - 23-2 , rn 1 ve-0.10 Sam Viski, veSI TVAVSTRl^-^g 12.00 Poročila - 12_“ čiia - ’ U«//. be Avstrije-13.00 - 14.00 Lipova ces - joS1.«'/ njiček- 15.15 00^^ zvezna dežela - 1 ,9.30 jfA, 19.00 Dežela danes ig Gozd9{i|9'/ Pogledi s strani-^poPoLj-0' - 21.05 Tema - srečanja kultura - / 1.OO4vlalcolmX, Hm EUROSPOR*||5^^ durgu - 20.00^ Car: dvoransko teKu.^ mobilizem: Rally na goli - 0.30 Boks TOREK j.lMAJ TV SLOVENIJA 1 9-30 Radovedni Taček: Maslo Narava in človek, angleška serija Recept za zdravo življenje Po domače Savannah, ameriška nadaljevanka Poročila Baron Codelli, dokumentarna oddaja Pisave 9.45 10.15 11.05 12.05 13.00 13.10 14.00 14.30 16.30 17.00 17.10 17.30 17.45 18.10 18.20 19.10 19.30 20.05 21.05 22.00 22.50 23.55 Pot za vzhod, ameriški film Duhovni utrip Obzornik Po Sloveniji Mejniki naravoslovja in tehnike Kraljičin nos, angleška nad., 4/6 Risanka Besede Risanka Dnevnik Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka, 18/26 Pro et contra , Odmevi, vreme, šport Večne brazgotine, angleška drama ■ Besede ^SLOVENIJA 2 1,05 Izpolnjene obljube, brazilska nadalje-„vanka, 1/g 15 ^udioCitv '555 i.obo’nanoč '805 M ^odu nič noveoa ^ačan^ainto M69a’ ameriški film Mevanka Matildi, francoska na- meče ^aoring '9.00 '9.30 __,iny 20 ^redsta\/itev spotov za Eurosong 25,1 J®anne, francoski film 23 on ^Wa u Kolesarska dirka po Sloveniji -11.00 Esmeralda - 12.00 POP pat/ !0P toiz' 13-30 Pauly - 14.00 Obalna 16tm» 5'00 Zlatolaski - 15.30 Samski stan - -17.00 Esmeralda - 18.00 POP kviz 15,rob*astraža na kolesih - 19.20 Vreme -2'45r^iU.' 70,00 Molk je razbit, ameriški film -ZaL; "“"icaupanja - 22.30 Na zdravje! - 23.00 'briškakomedija- 1.00 24 Kisala no«. ic™ basi - 9.30 Družinske vezi - 10-00 Can-11001,,'°° MacGyver - 12.00 Oprah Show -an"s' '4.00 Misija: Nemogoče - 15.00 nanizanka - 15.30 Družinske vezi, nara- Nora hlaa' nanizanka - 16.30 Coope-^itank "a' nanizanka - 17.00 Družinske zadeve, 'J.Oo , '.17,30 Princ iz Bel Aira, nanizanka - nadaljevanka - 18.30 Drzni m i *vanka - 19.00 Oprah Show. Smrt zaradi V/ 20.00 Odklop: Kaskader 11-21.00 Svile-'4.001?™^ - 22.00 Zaznamovani, nanizanka ^Mac^er-0.00 Cannon ur SHS*---S1 "“Vice - Ig1™*' - 16.00 TV Gajba -%£°9ram - 22 i1s5 ™ Gajba - 22.00 Živa, IV>'23-OO^S^vz-: Svet modo ^ba 15.00Živa, po-ijIS.ij ^OOZve^16.30 Taksi - 17.00 0.0 % ^Srr|eralda . 20 2® ' 19°0 Živa, novi- "ada'fe^ -'O0ur°čila 14,05 Martin 13,40R|sanka-^lin^ška^-^^S Izobra- oblakih' tv-film -\l?a|iostida,es ~ 18 oo k2?Valn' Program - S:'9.30n35Hugo (o®5 govedi -' 2o1K£°2upaniiska Pa-H 21.35 p°l5Kv,z - 20.35 Ur-K et2glaSk^nov amJ-J 21.5OČrno-° Sk’,ilm ‘Zvonko V2h°d ' 9 35 V ■ 13.00 Opere-«šNe V imenu ^barski film (čb)' C rOnika 7,45r'17.15 kviiUbezni' nanizanka ; 15-2o >4 odi' 17 40 lšč^o ' N n 1°3o r? otroke ' 18,00 Kato- šport ’^,® PamP. S?c' 20.5$ JL20 00 Posom K Vsak nnPor°oila - 2 nTr1"0, magazin StijSet, ar"2anka°0 bra novin°'°° Sosedie -^tsi^lka9, Kobra}9 ~ 15 m « C ~ 14.00 Osem i ^h. °0v 18-Ss bUra. Znano 17,45 Nezre- 18.30 Ma-K ?'35q^14^ vAVv - 21.00 ’ n er® hči, tv-igra, 18-30n lu na ledu-% Se * Poka, 19.30 £ ^ozno prijazna ' 0,25 i 3'45 Samotni e,° nevarnega TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Premiera, kriminalka - 10.20 Bogati in lepi - 11.00 Spominski dan za žrtve nacizma, prenos iz parlamenta - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Grozno prijazna družina EUROSPORT 8.30 Artistična gimnastika - 10.30 Atletika: miting na Martinigeu - 11.30 Rally - 12,00 Evrogoli - 13.30 Deskanje na snegu - 14.00 Turni avtomobili - 15.00 Avtomobilizem: Rally po Franciji - 15.30 Badminton: EP v Sofiji - 16.30 Jadranje: dirka okoli sveta - 17.00 Jenis: turnir v Hamburgu - 19.00 Kolesarstvo: Dirka po Romandiji, prenos - 20.00 Avtomobilizem: Dirke ob ogradi na Islandiji - 20.30 Boks, prenos - 22.30 Avtomobilizem: Rally na Korziki - 23.00 Nogomet: legende SP - 0.00 Motociklizem - 1.00 Rally SREDA 6. MAJ TV SLOVENIJA 1 9.30 Kraljičin nos, angleška nad., 4/6 9.45 Mejniki naravoslovja in tehnike 10.15 Besede 11.10 Pro et contra 12 .05 Gimnazija strtih src, avstralska nad. 13 .00 Poročila 13.30 Tretji kamen od sonca, ameriška nan. 13.55 Na svoji zemlji, slovenski film (čb) 15.50 Portret Jožeta Slaka - Soke 15.55 Aliča, evropski kulturni magazin 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Pod klobukom 18.20 Boj za obstanek, angleška serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Moj prijatelj Arnold, otroška nad., 4/5 20.35 Fina gospa, angleška nanizanka 21.10 Dobro dgšli doma 21.15 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Verske sekte - poti do boga, dok. film 23.20 Aliča, evropski kulturni magazin 23.50 Pamela Wallin v živo 0.10 Koncert simfonikov RTV 1 .10 Boj za obstanek, angleška serija TV SLOVENIJA 2 11 .05 Alzačani ali dve Matildi, franc, nad. 12 .00 Pomp 13 .05 Izrael in Arabci - 50-letna vojna, ang. serija 13 .55 Lov za zakladom, francoski kviz 16.40 Mali nemo v deželi sanj, risani film 18.05 Iz dobrega gnezda, nemška nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Kolesarska dirka po Sloveniji 20.30 Nogomet, finale pokala UEFA 22.40 Končni obračun, angleška nad,, 3/4 23.30 Lov za zakladom, francoski kviz POP TV 10.00 Senca - 11.00 Esmeralda - 12.00 Bolnišnica upanja - 13.00 POP kviz - 13.30 Na zdravje! -14.00 Obalna straža - 15.00 Zlatolaski - 15.30 Samski stan - 16.00 Senca - 17.00 Esmeralda -18.00 POP kviz - 18.30 Obalna straža na kolesih -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Hiša skrivnosti in laži, ameriški film - 21.45 Newyorška policija -22.30 Na zdravje! - 23.00 Ujetnik dvorca Zenda, ameriška komedija - 1.00 24 ur KANALA 9.00 Srečni časi - 9.30 Družinske vezi - 10.00 Cannon - 11.00 MacGyver - 12.00 Oprah Show -13.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -14.00 Misija: Nemogoče - 15.00 Srečni časi, nanizanka - 15.30 Družinske vezi, nanizanka - 16.00 Nora hiša, nanizanka - 16.30 Cooperjeva druščina, nanizanka - 17.00 Družinske zadeve, nanizanka -17.30 Princ iz Bel Aira, nanizanka - 18.00 Sončni zaliv, nadaljevanka - 18.30 Drzni in lepi, nadaljevanka - 19.00 Oprah Show: Paul Simon - 20.00 Srčne zadeve, film - 22.00 Lepota telesa, oddaja o življenjskem stilu - 23.00 Ellen, nanizanka - 23.30 MacGyver - 0.30 Cannon - 1.30 Prvi odklopi, dokumentarna oddaja IDEA TV - KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev - 15.15 V torek v živo, ponovitev - 16.00 TV Gajba - 19.00 Živa, novice -19.15 TV Gajba - 22.00 Živa, regionalni program -22.15 Reportažni utrip: Prekmurska kuhinja - Turistična oddaja - 23.00 TV Gajba , TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa, ponovitev* - 16.00 Na zdravje! - 16.30 Taksi - 17.00 M.A.S.H. - 18.00 Detektivka Lea Sommer - 19.00 Živa, novice - 19.15 Esmeralda - 20.00 Moj skrivni angel, ameriška komedija - 22.00 Živa, tv-magazin -23.00 Newyorška policija - 0.00 Highlander TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka - 13.15 NewYork, nadaljevanka - 13.40 Risanka -13.45 Poročila - 13.50 V iskanju preteklega časa -14.35 Opera Box - 15.10 Za otroke - 15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Hrvaška in Federacija BiH - 19.30 Dnevnik - 20.15 Živa resnica - 21.20 Sinovi neviht - 22.25 Opazovanja -23.00 Filmska noč s Pam Grier - 0.30 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 14.55 Donato in hči, ameriški film - 16.25 Za otroke - 17.05 Rejec govedi - 17.55 Izobraževalna oddaja - 18.25 Risanka - 18.35 Hugo - 19.00 Zagrebška panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kviz - 20.30 Ivanhoe, nadaljevanka -21.25 Poročila - 21.40 Vrnitev domov, ameriški film TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nanizanka - 10.10 Ponovitve:. Prosta ura, Derriok - 12.00 Zvon, ura novic - 14.00 Za manjšine - 15.25 Za otroke - 16.30 V imenu ljubezni, nanizanka - 17.00 Civilna korajža - 17.15 Regionalne oddaje - 18.00 Kongres Pax Romana - 18.20 Za otroke - 18.35 Kralj pamp, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Mr. Bean, burleska - 20.30 Nogomet - 22.40 Poročila - 22.45 Volitve - 23.55 Poročila TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Madžarska danes - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Družinski magazin -7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program - 10.00 Sosedje - 10.30 Zakladnica - 13.00 Ura novic -14.00 Osem letnih časov, nanizanka - 15.10 Analiza pesmice - 15.30 Repeta, izobraževalni program - 17.45 Nezreli, nanizanka - 18.15 Kultura, znanost - 18.30 Madžarska danes - 18.55 Pravljice -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Teera X, prastare kulture - 20.45 MTV plus - 21.00 Noč neodvisnih: Nepomembni, angleški film - 22.50 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.20 Na jug - 10.05 Strah gangsterjev, filmska komedija - 11.45 Konfeti -12.10 Medvedja banda - 12.35 Otok zakladov -13.15 Risanke - 14.50 Na jug - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Rose-anne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Varuška - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Lazio -Inter, prenos finala UEFA iz Pariza - 22.45 Tajno ime Alexa, akcijski film - 0.15 Samotni jezdec, akcijski film - 1.35 Samotni volk McOuade, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Molkv gozdu, film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Plamen ljubezni, TV film - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Apro-pos film EUROSPORT 8.30 Nogomet: evrogoli - 10.00 Motociklizem -11.30 Rally - 12.00 Motociklizem: Preizkus v Parizu - 13.30 Motokros - 14.00 Tenis, pogled na ATP lestvice - 14.30 Jadranje - 15.00 Rally na Korziki -15.30 Kolesarstvo: dirka po Romandiji, prenos prve etape - 17.00 Tenis: turnir v Hamburgu - 20.00 Ekstremni športi - 20.30 Bowling: Turnir za ženske v Ludwigshafnu - 21.30 Pikado: EP v Švici - 23.00 Boks - 0.00 Turni avtomobili: dirka v Silverstonu ČETRTEK k 7. MAJ TV SLOVENIJA 1 9.30 Pod klobukom 10.15 Boj za obstanek, angleška serija 11.10 Bettyjino potovanje, angleška serija 11.40 Turistična oddaja 12 .00 Moj prijatelj Arnold 12.30 Fina gospa, angleška nanizanka 13 .00 Poročila 13.55 Koncert simfonikov RTV 14.50 Razgledi slovenskih vrhov 15.20 Sme in srnjaki 15.30 Osmi dan 16.30 Slovanski utrinki 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 18.20 Parada plesa 18.35 Humanistika . 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Emilyz Mesečeve domačije, kan. nan. 21.05 Tednik 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Oliverjevo življenje, angl. dok. oddaja 0.05 Parada plesa TV SLOVENIJA 2 11.05 Iz dobrega gnezda, nemška nanizanka 12.00 10.000 obratov 12.50 Koncert Victory 13.40 Primož Trubar, tv-nadaljevanka 14.45 Svet poroča 16.30 Jeanne, francoski film 18.05- SaintTropez, francoska nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Nastanek Titanika 20.55 KPK, ameriški film 22.35 Pop festival Baden Baden 23.25 Kolesarska dirka po Sloveniji 23.55 Jadranje Matoh Race POP TV 10.00 Senca - 11.00 Esmeralda - 12.00 Razprtije -13.00 POP kviz - 13.30 Na zdravje! - 14.00 Obalna straža - 15.00 Zlatolaski - 15.30 Samski stan -16.00 Senca - 17.00 Esmeralda - 18.00 POP kviz - 18.30 Obalna straža na kolesih - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje dobim-podarim - 21.00 Melrose Plače - 22.00 Cybill - 22.30 Na zdravje! - 23.00 Zlobni načrt dr. Fuja, ameriška komedija - 1.00 24 ur KANALA 9.00 Srečni časi - 9.30 Družinske vezi - 10.00 Cannon - 11.00 MacGyver - 12.00 Oprah Show -13.00 Odklop - 14.00 Misija: Nemogoče - 15.00 Srečni časi, nanizanka - 15.30 Družinske vezi, nanizanka - 16.00 Nora hiša; nanizanka - 16.30 Cooperjeva druščina, nanizanka - 17.00 Družinske zadeve, nanizanka - 17.30 Princ iz Bel Aira, nanizanka -18.00 Sončni zaliv, nadaljevanka - 18.30 Drzni in lepi, nadaljevanka - 19.00 Oprah Show: Znamenite poroke - 20.00 Na noževi konici, film - 21.45 Re-becca, nadaljevanka - 22.30 Tinta, nanizanka -23.00 MacGyver - 0.00 Cannon - 1.00 Psi faktor, dokumentarna oddaja IDEA TV - KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev - 15.15 Reportažni utrip, ponovitev - 16.00 TV Gajba - 19.00 Živa, novice -19.15 TV Gajba - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Kulturno-razvedrilno: Intervju - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 23.00 TV Gajba TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa, ponovitev - 16.00 Na zdravje! --16.30 Taksi - 17.00 M.A.S..H. - 18.00 Na jug! - 19.00 Živa, novice -19.15 Esmeralda - 20.00 Dosjeji X - 22.00 Živa, tv-magazin - 23.00 Newyorška policija - 0.00 Highlander TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka -13.15 New York, nadaljevanka - 13.40 Risanka -14.00 Poročila - 14.05 Živa resnica- 15.10Za otroke - 15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program -17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Besede, besede - 19.30 Dnevnik - 20.15 Izobraževalna oddaja - 20.50 Prohibicija, dokumentarna serija - 21.45 Pol ure kulture - 22.20 Opazovanja -22.50 Rashomon, japonski film - 0.15 Poročila TV HRVAŠKA 2 10.00 Cerkveni praznik, prenos iz Splita - 14.45 Koledar - 14.55 Mladi Ivanhoe, ameriški film - 16.25 Za otroke - 17.00 Rejec govedi - 17.50 Po meri -18.20 Moč denarja - 18.35 Hugo - 19.00 Župa-nijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kviz -20.35 Dosjeji X - 21.30 Poročila - 21.45 Seinfeld -22.15 Film TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nanizanka - 10.10 Ponovitve - 11.10 Dvorec Frankenberg, nanizanka - 12.00 Zvon, ura novic -13.00 Vedno lepe melodije - 14.00 Za manjšine -15.25 Za otroke - 16.30 V imenu ljubezni, nanizanka - 17.00 Nujna pomoč - 17.10 Begavčki - 17.15 Vitez Janos - 17.35 Euro-minute - 17.45 Regionalne oddaje - 18.00 Financiranje cerkve - 18.20 Za otroke - 18.35 Kralj pamp, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.Č0 Sosedje, 228. del - 20.35 Nogomet -21.00 Volitve, vmes Poročila - 22.35 Revija dirigentov - 23.15 Zemlja, portugalski film - 0.15 Poročila TVMADZARSKA2 6.00 Dnevnik - 6.15 Madžarska danes - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Družinski magazin - 7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program - 10.00 Sosedje -10.30 Zakladnica - 14.00 Osem letnih časov, nanizanka - 15.10 Analiza pesmice - 15.30 Repeta, izobraževalni program- 17.50 S seje vlade - 18.15 RADIO MLRSKI VAL UKV 94,« MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila-08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventi-lator-11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila-10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila-12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Športna stava -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi - 19,00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! -24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenči - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport -06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila-08.15 Trn v peti - - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Os- Kultura, znanost - 18.30 Madžarska danes - 18.55 Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Naše 20. stoletje - 21.00 Zdaj je konec, tv-igra - 23.05 Globoka voda. TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.30 Obalna straža - 10.15 Felipe in modre oči, TV-film - 11.45 Konfeti - 12.10 Medvedja banda - 13.15 Risanke - 14.50 Na jug -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija -18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Varuška - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Stockin-ger - 21.05 Zunaj meja - 21,50 Dosjeji X - 22.40 Eden - 23.05 Oddaja o kulturi - 1.45 Pod stopnicami, film AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Hura - deček je!, filmska komedija - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes -11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Kviz 21-13.00 Poročila - 13.00 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling -23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Grozno prijazna družina EUROSPORT 8.30 Jadranje - 9.00 Nogomet: SP v ZDA 94 -10.30 Turni avtomobili - 11.30 Rally - 12.00 Nogomet: Legende SP - 13.00 Avtomobilizem - 13.30 Motorji - 15.00 Rally - 15.30 Kolesarstvo: dirka po. Romandiji, prenos druge etape - 17.00 Tenis, turnir v Hamburgu - 19.00 Atletika: Miting v Katarju, prenos -21.00 Boks - 22.00 Šport moči: velika nagrada Finske - 23.00 Nogomet: Pot do SP - 0.00 Motorji rednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Večernice - 21.00 Poročila -21.1 0 Kak je inda fajn bilou -24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila-08.05 Obvestila-8.30 3XCountry- 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.07 Menjalniški tečaji agencij-10.10 Unicem-11.15 Kratki stik-12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali -13.30 Popoldne na Murskem valu - T3.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslušalec Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila-06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv - -11.00 Anketa -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinarv 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Subjektivno/V stiski - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06:10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila-06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila- 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila- 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskemvalu -17.20 Obvestila-18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Bilo je nekoč - 19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Bilo je nekoč - 20.30 S kr-ščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. č?dsevi mladosti & n* glasbeni sceni & Blues Na Ciglencah Že od pete vitre dale je na cestah strašen hrušč. Lujzek naš po cesti pela tovorjok s štrnejsteh cun. Moja pravljica Druženje elektro jazz kitarista Johna Scofielda in enega najboljših orgelskih triov devetdesetih Medeseki, Martin & Wood je dalo novo ploščo z naslovom A Go Go. S to ploščo se John Scofield precej približuje svojim začetkom, ko je se je njegova glasba gibala v elektrificiranem funku z njegovo značilno jazzovsko kitaro. Po odličnih albumih Hand Jive in pa zadnjem Quiet je plošča A Go Go kar majhno razočaranje, kar se tiče glasbe. Vendar pa je John Scofield še vedno daleč pred najboljšimi jazz kitaristi današnjega časa in prav to je razlog, zaradi katerega se albumu splača prisluhniti. Odličen trio Medeski Martin & Wood se zdi v tem primeru edina prava ritem sekcija in svoj sloves v tem primeru zelo potrjuje. Vsekakor je to plošča, ki jo odlikuje predvsem izvajalska sposobnost navzočih, kar pa glede na njihova imena niti ne bi smelo biti vprašanje. Lujzek ziltra hitro Stone, na Ciglence se podo, tan pa čoka ga že Franček, ki nalagti ne zno. Tan pri peči je naš Marjan, un že Švica od vročine, poleg jega pa še Juš, ki počasen je kak puš. Bill Frisell je s svojimi dosedanjimi ploščami in s svojim raznolikim načinom igranja kitare gotovo begal marsikoga. S svojim izredno raznolikim igranjem kitare ga je bilo zelo težko uvrstiti v katerokoli kategorijo. Prav ta raznolikost pa mu je vedno dopuščala, da je na svojih ploščah izvajal dobesedno genialne stvari. Njegova nova plošča z naslovom Gone, Just Like A Train pa predstavlja Billa Frisella kot klasičnega jazz kitarista. Pri tem pa mu pomagata še basist Victor Krauss in priznani bobnar Jim Keltner. *★* Kdo pa prideta kcoj jedva, kak žoga skočijo vsi gor. »Cigel naš si zej za večno, f šumi te sfalilo bo!« MELANIJA MARKOVIČ, 4. b OŠ Križevci pri Ljutomeru Nekaj časa je bil metuljček na rožici. Priletela je čebelica. Metulj se je prestrašil. Odletel je čez hišo na drugo rožico. Na hiši je bila štorklja, ki je imela mlade. Ati štorklja je letal in nosil vejice, da so si naredili lepo hišico. V veliki rdeči hiši pa sta bila dedi in babica. Gledala sta skozi okno in zagledala metulja. Naredila sta mu hišico iz cvetja. Tako sta ga lahko vsak dan opazovala skozi oknd. Dajala sta mu hrano. Metuljček je zrasel in dobil mlade metuljčke. MIHAEL VINKOVIČ, pravljični krožek Vrtec Gančani (po pripovedovanju zapisala * Matilda Pucko) Bralna značka Za bralno značko tekmujem že peto leto. Letos sem že prebrala vse predlagane knjige. To so: Mule, Grivarjevi otroci, Bosopeta druščina, Vrtiljak in Hotel sem prijeti sonce. Imam vse nalepke za pridobljeno bralno značko. Tega pa ne delam zaradi slik, ampak, ker me zanimajo knjige. KATJA ŽUNIČ, 5. b OŠ Kapela Plošča Night And The City, ki sta jo v duetu posnela basist Charlie Haden in pianist Kenny Barron, sodi med ene boljših izdaj v zadnjem času. Izredni basist Charlie Haden se je v zadnjem času posvetil delu v različnih duetih. Po sodelovanju s pianistom Hankom Jonesom, s katerim sta posnela ploščo Steal Away, je sodeloval tudi s kitaristom Patom Methenyjem, s katerim sta posnela izredno ploščo Beyond The Missouri Sky. Najnovejšo ploščo Night And The City odlikujejo izredne balade in predvsem romantika, ki preveva celo ploščo, ki je bila posneta v živo v klubu Iridium v New Yorku. Moj pes Mojemu psuje ime Medo. Rad ima kosti, ki si jih zakoplje kjerkoli na dvorišču. Večkrat mu dam okrog vratu vrvico. Skupaj greva v sadovnjak. Imam ga zelo rad. ROK KOVAČIČ, Podružnična OŠ Cven Jazz pianist Walter Bishop Jr. je nedavno umrl v sedemdesetem letu starosti za posledicami srčne kapi. Bil je sin znanega avtorja Walterja Bishopa Sr., sam pa je zaslovel kot pripadnik prvega vala be-bop glasbenikov. Sodeloval je s skoraj vsemi nainomembneišimi. kot so Charlie Parker, Miles Dvis, Oscar Pet- (Musič tiford in art Blakey’s 17 Messengers. Kasneje je snemal tudi samostojne plošče. IZTOK R. Novice od tu in tam Za 1. maj bo izšel novi album Janija Kovačiča Povabilo na blues. Na plošči bodo priredbe skladb Toma Waitsa. Kovačič je povedal, da gaje že od nekdaj zanimala Waitsova poezija, zato jo je prevedel v slovenski jezik in pri tem uporabil tudi slovensko slengovsko izrazje. Datum izida pa po besedah avtoija sploh ni naključje. Ekscentrični glasbenik Finley Quaye iz Gane je zadnje odkritje in pozitivno presenečenje na svetovni glasbeni sceni. V zadnjem času njegovo skladbo Your Love Get Sweeter zelo, zelo pogosto vrtijo po radiu, vendar o njem nihče ne ve veliko. Torej pevec, o katerem, razen da zelo dobro poje, ne vemo ničesar. Sicer pa, huje je, če vemo ravno obratno. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. PROZEN - Madonna 2. WHEN SUSANNAH CRIES - Espen Lind 3. THE BLUE CAFE - Chris Rea 4. WHAT WILL COME 0F THIS - Vaya Con Dios 5. AKO SU TO SAMO BILE LAŽI - Plavi orkestar « 6. ALLTHAT MATTERS - Louise 7. MY FATHER'S EYES - Erič Clapton PREDLOGI: BORN IN PUERTO RICO - Paul Simon SUPERHERO - Gary Barlow GLITTERBALL - Simple Minds LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. POVEJ Ml, ZAKAJ - Marta Zore 2. VONJ ŽELEZNIŠKIH POSTAJ - Andrej Šifrer 3. ZAPRI OČI - Victory 4. CVETJE IN VRTOVI - Miran Rudan 5. GLAS GORA - Regina 6. VSO LJUBEZEN SEM Tl DALA - Hajdi 7. HOZENTREGARJI - Čuki PREDLOGI: NE JOČITE ANGELI - Zlatko Dobrič POGREŠAM TE - Helena Blagne-Zaman Tl Sl ČAS USTAVIL - Darja Švajger LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF 1. NAJLEPŠE JE DOMA - Alfi Nipič 2. ZLATI DEČKI - Beneški fantje 3. ZLATOLASKA - Igor in Zlati zvoki 4. PLANŠAR - Nagelj 5. SMRKLJA - Vesele Štajerke 6. POMLAD SE IGRA- Monika in Alenka Heričko 7. TRI ŽELJE - Celjski instrumentalni kvintet PREDLOGI: ČAŠE DVIGNIMO - Ans. Lojzeta Slaka KDOR JE SREČEN, JE LEP - Fraj kinclari MOJ VINOGRAD - Slovenskogoriški kvintet Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 7. maja 1998, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. - Kupon št. 18 Glasujem za skladbo - tuja:_ domača: ____________________ narodnozabavna: ____________ Ime in priimek ter naslov: _ Imamo računali Vsak dan se z veseljem^ vim v šolo. Še posebnost^7 sel, ko je na urniku slovenščin ker se včasih učimo s pon® računalnika. „, Imenuje se Pentium, lianam vedno pokaže, kaj bomof lali. Pišemo in rišemo slike šujemo računalniške igrici' koncu dela moramo rač®J varno izklopiti. Vse to seli. SAŠOVUTEK.^ Podružnična DOSGa; Al* j o Pokrovitelj nagradnega^ Ali V P Q T P ’ je Krwarna in P*""’ Z T I/V • KNJIGA m. Sobota 0) Vprašanje št. 32 se je glasilo, kako pravilno reče ^^10 (sukanca, žice, svile). Prav imate tisti, ki ste odgovor1 • motek, tuljava, vretence ali posukljaj. Pri žrebanju P J oi največ sreče PETRA GYERGYEK iz Černelavec. posti. (D cc Ko sem r K n s si nj med zvezdami 2. A POP RAVNATI 0) *-> 0) srečna Ko sem srečna, mi vedno je lepo. Takrat se smejem, pojem, šale zbijam, se z bratom igram in drugim nagajam. In srečna sem že takrat, ko sem zdrava in skupaj s tistimi, ki jih imam rada. Zame je sreča mir, lep pogled v daljavo, prijazna beseda, ki ti jo nekdo nameni -v zahvalo ali tolažbo. Vedno bom vesela v krogu svoje družine, veselje in srečo si bom sama kovala. SONJA KOVAČ, 7. raz. OŠ Kuzma Direndaj >SJ o po stanovanju Muca na kavču leži, M vmes pa miško lovi. Miška jeziček zavrti H in muci se smeji, S ta pa ji veli: »Mijav, mijav, mijav, < le čakaj miška mala, jaz ti sinčka bi dala,' če bi le me počakala!« Q Miška se zasmeji in muci odgovori: »Če res se to lahko zgodi, Eri pa pridi k meni ti!« A mačka kmalu zaspi « in miška sinčka ne dobi. Zato pregovor velja, š da kadar gospodarja ni doma, S mačke in miši plešejo. a: JANJA ŠKRLEC, 6. a OŠ Tišina OVEN Ona: Čeprav bo vse skupaj videti še tako nedolžno, si bo nekdb to razlagal popolnoma napačno. In še tako majhen namig si bo predstavljal kot odkrito ponudbo. Seveda pa je morebitna zveza odvisna predvsem od tebe. On: Proti koncu tedna se ti obeta vesela zabava, iz katere boš odnesel težko glavo in zaljubljeno srce. .Maček bo sicer naslednji dan minil, spomin nanjo pa bo ostal. Za kaj več pa se boš moral precej potruditi. BIK Ona: Če se ne boš začela brzdati, se lahko tvoji odnosi s partnerjem preveč zapletejo. Z ljubosumnostjo ne boš dosegla prav ničesar, zato raje poskusi s kakšno izvirnejšo taktiko. On: Povečal boš svoj krog prijateljev, karte bo ponovno popeljalo na pota stalnih zabav. Pazi se, da te vse skupaj preveč ne zanese, saj bo vrnitev v stare tokove težka in nadvse neprijetna. DVOJČKA Ona: Nekdo, ki ga prav dobro poznaš, se bo poskušal vriniti v tvoje osebno življenje in storil bo marsikaj, da bi ga opazila in ohranila v lepem spominu. Zakaj ne bi enkrat tvegala in si privoščila tudi česa novega? On: Sedaj vidiš, kam te je pripeljalo tvoje neodgovorno ravnanje. Nekdo, ki si ga pustil na cedilu, samo čaka ugoden trenutek. Raje stori prvi korak ti in se mu vsaj pošteno opraviči. RAK Ona: Nekdo ti bo ponudil roko, toda tvoja ihta in zaletavost, predvsem pa prevelik ponos te bodo pokopali. Nikar si ne misli, daje zate vsem čisto vseeno, saj se nekdo vseskozi trudi, da bi ti pomagal. Poglej malo okoli sebe! On: Zaradi splošnega nezaupanja v tvojo sicer posrečeno pogruntavščino boš porabil ogromno energije, preden se bodo za podoben korak odločili tudi drugi. Nikar prehitro ne obupaj, ampak poskušaj vztrajati do konca. LEV Ona: Še najbolje bo, če se odločno spoprimeš z nastalo težavo, saj je to edini način, da preprečiš še večjo zmedo, kot je sedaj. Prijatelj te bo sicer pohvalil, a vedi, da ga to prav v ničemer ne obvezuje. On: Zaradi tvoje nediscipline in prenagljenosti boš še presneto kaznovan, vprašanje pa je, ali se boš iz tega tudi kaj naučil. Nasploh je bolje, če se za krajši čas malo potuhneš in pošteno premisliš o svojih preteklih dejanjih. DEVICA Ona: Čustva tj bodo pokvarila načrte za konec tedna, vendar pa bo gledano dolgoročno to prav izjemna »naložba« Nikar ne dopusti, da se ti vse skupaj izmuzne iz rok. Prijeten večer se bo prelevil v še prijetnejšo noč. On: Oglasil se ti bo nekdanji prijatelj in ti predlagal zanimivo kupčijo. Nikar preveč ne odlašaj, saj se ti lahko v nasprotnem primeru zgodi, da se boš kasneje še pošteno kesal - in to upravičeno. Ona: Prisrčno se boš nasmejala ^^'5 sijaju, ki pa ne bo usoden zate in 0» zen. Priložnost, ki se ti bo s tern। P a izkoristi, saj se ti zlepa ne bo vec P / On: Sladka skrivnost, ki jo boš iz e t joT po naključju, ti bo precej olajšal P Še vedno pa se boš moral kar pre |g s« bo nekdo prav veselo nagajal- v p nekaj nepričakovanega. jif ŠKORPIJON boš^/ Ona: Vse se bo uredilo in kma|u k^0 W bilo tvoje ravnanje v preteklosti |ed & Partner te bo presenetil z na P^ij všeC‘ , idejo, ki pa ti bo iz dneva v dan / mu; niti On: Precej se boš moral pridobiti osebo, ki ti že dalj čaST.|ati, pozor - vsaka medalja ima dve P k dovoli, da bi zaradi ljubezni trp življenje. J STRELEC Ona: Nikar se ne spuščaj v tveg gga« M; pak si raje pusti malo več Prijateljica ti bo najprej vendarle uspela sprijazniti z no . pOs On: Skrajni čas je že, da se tu^^^ vsaj majhen uspeh. Nikar se ne< po^r temveč glej stvari s pozitivne str pte te bo rešil iz zadrege, s kom in konec tedna. KOZOROG . Ona: Obiskala te bo nepričak° le prehodna. Seveda pa to se rijat8'J J boš do konca izkoristila. PaZI % prirrfO nov, saj so vse prej kot odkrit' ^^j, JG On: Brezglavo se boš odločil bO^lr presega tvoje zmožnosti. Toda k^viU bi se bilo povsem nesmiseln e|o- u poti. Mogoče pa ti bo vseeno n VODNAR HieteCv Ona: Doživela boš izredno P' ti p J", Fant, ki ga že dalj časa opaz Mr povsem konkreten predlog- . če V tvoj dosedanji partner? To je ^0^1 OH On: Še je čas, vendar ti neit' u 50^ ce pohitel. V nasprotnem Pr' j da bo vlak odpeljal, ti pa b° je razgovor se zna razviti v trajn « R,BI Ona: Bodi malce manj zave/o ti- j ne sposobnosti, saj jih vidiš , bi ti utegnil celo koristiti na p J, sploh ne pričakuješ. Pazi se nosti! ■ On: Poslovna kriza bo slc%ajbolJ0tj5t0',/ i prijeten priokus neuspeha- oZab'i.L7 delo, saj boš tako najhitreje P^tneJ’ pripetilo. Toda obstaja tudi P 30. apri| 1998 21 Okorna vozila W POLO 1,0, prevoženih 5.000 km, m,prodam.Tel.: 33 030, od 18. ure Mje.ml8319 MOTORNA KOLESA BMW R - 65, talil 1979, J AWA 350, letnik 1987. ® TRIUMFE 250, letnik 1953, pro-4®.Tel.:48905.ml8324 MAN 19.240, prekucnik, letnik 1980, registriran do oktobra, lepo ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 46 052. ml8346 RENAULT 4, letnik 1977, reg. do ju-prodam. Tel.: 26 081, po 15. uri. «118353 MIDI 80 LS, 1979, brez garaže, pro-Tel., faks.: 28 409. m!8355 TOM) FIESTO 1,1, letnik 1994, W(J km, GOLF 1,6, letnik 1982, ™G0 55, letnik 1990, prodam. Rogajta, tel: 57 171,0609 625 560. ml%362 MdJTERKjmco super CX prodam. ».: 40 1 55. ml8367 ^90 KORAL 45, letnik 1989, regi-s t®n, vozen, zelo lepo ohranjen, pro-^1-24665^18376 živali SrahasM »J, ^UČE, rjave, Ijel^^ostjo onrf r°Ve štaierke, i -^dajaF^rav|Jena vsa cep-Go tacata, NemčJemaj°: Gostilna F^^nč^^^el.: 28 190, 5Q^Ovrin Petak°V®1, teL: 43 07°- °b Ščav-A^a,teL:72 14« tllna Jo*e Čeh ^KAp'^6'*’7^ ^?avse 'elefon^ da je' Naročite "■ L®«.« I43. «Wta«. M. K Ten ^otl- lepi lokaciji, z opremo ali brez, prodajo. Stanislav Lepoša, Lendavska 53, 9000 M. Sobota, m 18316 ENO, ENOINPOLSOBNO ALI DVOSOBNO stanovanje vzamem v najem. Tel.: 35 131, od 8. do 14. ure. m 18323 TRGOVSKI LOKAL IN SKLADIŠČE; 89 m2, v centru Beltinec dam v najem. Tel.: 22 079.11118330, POSESTVO NA GORIČKEM, starejša hiša, gospodarsko poslopje in 10 ha zemlje prodam. Tel.: 0602 55 093. m!8334 TRISOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote dam v najem ali prodam. Tel.: 0609 320 042. m 18338 GRADBENO PARCELO S SADOVNJAKOM, 60 arov, ograjenim, v G. Petrovcih, ugodno prodam. Tel.: 28 200. m 18344 STARO HIŠO v Železnih Dverih pri Ljutomeru (voda, elektrika, telefon) prodam. Tel.: 81 679, zvečer. ml8360 HIŠO ZA VSE OBRTNE DEJAVNOSTI, dobra lokacija, ugodno prodam. Bakovci, tel.: 43 087. m 18363 DVE ZAZIDALNI PARCELI, vsaka površine 800 m2, v Lipovcih 228, ugodno prodam. Tel.: 061 754 435. ml8365 NA GORIČKEM PRODAMO ATRIJSKO HIŠO (4. faza), 450 m2 uporabne površine, od tega 80 m2 za dejavnost. Tel.: 49 350. m 18379 VINOGRAD s počitniško hišico v Dolini pri Lendavi in traktor Tomo Vinko-vič s priključki prodam. Tel.: 74 511, od 18. do 19. ure. m 18380 kmetijska mehanizacija Traktorji LAMBORGHINI sedaj tudi v Pomurju! (069) 57 350 W »3| Sofe, I KOMBAJN ZMAJ 142 IN DVORED-NI SAMOHODNI POBIRALNIK KORUZE prodam. Tel.: 41 1 650, zvečer. ml7963 TRAKTOR MT 60, predsetvenik, plug za traktor, krožno brano s 24 diski in trosilnik za umetno gnojilo prodam. Tel.: 74 410, G. Lakoš 29. m 18318 TRAKTORSKO KOSO OLT in svinjo za zakol prodam. Tel.: 48 012. m!8321 TRAKTOR IMT, 39 KS, prodam. Tel.: 57 349. m!8336 KMETOVALCI, POZOR! Kupimo nakladalne prikolice SIP in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel.: 063 798 035 ali 063 798 398,ml8348 TRAKTOR FERGUSON 35 X, traktorski viličar Tehnostroj, nosilnosti 1,3 t, ugodno prodam. Tel.: 21 477 ali 56 112, zvečer. m!8350 TRAKTOR UNIVERZAL, 100 KS, z . 800 del. urami, 4-kolesni pogon, in predsetvenik, 2,80 m delovne šipne, prodam. Tel.: 55 074. ml8351 ŽITNI KOMBAJN Clas Dominator 106 SL, s kompletno opremo za koruzo in pšenico, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 062 721 147 ali 041 634 304. ml8368 OKOPALNIK ZA SLADKORNO PESO, 6-vrstni, ugodno prodam. D. Lakoš 36, tel.: 76 212. m 18370 OKOPALNIK ZA KORUZO, dvored-ni, z dognojevalnikom, in ličkar za koruzo prodam. Tel.: 70 320. m 18358 ODKUPUJEMO DELNICE Kerne Pu- razno lavSei IZ 0 v ranem jutru ptički so zapeli, Nih -°Znanja^so lep poletni dan. ce takrat še slutil ni, da to bo dan, Za Urnfl bo tvoj smehljaj, a korak, ugasnil tvojih oči sijaj. V SPOMIN 10 sedem žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dragi sin in brat Robert Rajh ^■ki s Petanjcev °b nieg°vem grobu, se ga spominjate ^tslijo in mu prižigate sveče. ^v°ji najdražji POG REB N E STO RITVE, PLaCm PREVOZI DO 25 KM- / IN KOV BREZ OBRESTI. v^M|RBANFI conci, Zavarovalnice Triglav, Pomurskega investicijskega sklada, Aktive Lavant, Telekoma, Krke, Save, Petrola, Kompasa, Gorenja in Radenske. Telefonska številka: 61 363. ml8197 Preklicujem veljavnost ŽR št. 51900-625-20075-8070-313155 HKS Pa-nonka, Zoltan Škrilec, Vučja Gomila 130. ml8312 BOROVE PLOHE - DESKE, hrastove plohe in bukova drva prodam, tel.: 44 170 ali 54 808. ml8317 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala letnik 1996/97, poklicne kovinarske šole v M. Soboti, Aleš Makoter, Presika 22a. ml8325 RDEČE SALONITNE PLOŠČE, 8-re-brne, slemenjake, 360 kosov, enofazno cirkularko s kablom in 110-litrski leseni sod in pocinkane cevi prodam. Marija Sreš, Vaneča 28. m 18349 GUMIJAST ČOLN Maestral 18, z motorjem Tomos, 4,5, 5 alu platišč, športnih za fiat, lado, golf in zastavo prodam. Tel.: 62 266. ml8352 VRTALNI STROJ Black & Decker s stojalom prodam. Tel.: 70 320. Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, letnik 1982, srednje gostinske šole v Radencih, Diana Pajazeto-vič, Vratišinec 169. ml8359 ČEŠNJEVE PLOHE, debeline 8 cm, in nekaj desk ugodno prodam. Tel.: 51 018. ml8369 OZVOČENJE DYNACORD 2x 300 W, 12 kanalov, prodam. Tel.: 56 010. ml8375 kmetijski izdelki SENO v balah prodam. Tel.: 86 058. m 18320 VINO, ŠMARNICO, prodam. Tel.: 72 147. ml8372 srečanja 46-letna Prekmurka, dobro situirana, išče nevezanega moškega do 55 let. Tel.: 090 40 81, 156SIT/min. 35-letni Prekmurec, materialno preskrbljen, išče življenjsko sopotnico. Tel.: 090 40 81, 156 SIT/min. ml8356 delo IŠČEMO zastopnike za trženje za POP in GAJBO TV v Pomurju. Prijave s pisnimi dokazili pošljite na PRO PLUS, d. o. o., Kranjčeva 26, 1521 Ljubljana, »za trženje«, m 18209 IŠČEM NEMŠKO GOVOREČEGA DELOVODJO za delo. Rumpf d.o.o., Neudorf 2 a, 8410 Wildon, Avstrija. ml8326 Milan Kuzma iz Lendavskih Goric 442a Ob boleči izgubi se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem drugim, ki so mi v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, vsem, ki so darovali vence in cvetje ali denar za svete maše in dobrodelne namene. Hvala vsem, ki so mi izrekli sožalje in pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujem medicinskemu osebju zdravstvenega doma v Lendavi ter splošne bolnišnice v Murski Soboti za nego in zdravljenje med boleznijo, podjetju Komunala za pogreb, g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in rogistu za odigrano Tišino ter delavcem Integrala. Žalujoča žena Eta Rože tvoje so jokale, ker so videle, da te ni. Grob ti bodo krasile, spremljale k večnosti. ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 96. letu starosti zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Fani Balajc roj. Šandor iz Lendavske ulice 8 v Murski Soboti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, vence, sveče ter v dobrodelne namene in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se mag. Leonu Novaku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala tudi celotnemu kolektivu doma ostarelih v Lendavi za nesebično pomoč med težko boleznijo. Hvala pogrebništvu Komunale iz Murske Sobote. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni V SPOMIN 3. maja bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi Stefan Horvat s Petanjcev Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem preranem grobu, mu prižgete svečo in se ga spomnite. Vsi tvoji PONUJAMO DODATNO DELO. Ni terensko! Poskusna doba 2 meseca. Tel.: 27 817, popoldan. ml8327 KVALIFICIRANO KUHARICO za delo v tujini zaposlimo. Informacije po tel.: 041 684 874. m 18337 storitve GRETJE, vodomontaža - Ivan Šarkezi, s. p., Petišovci, tel.: 76 376. ml8017 DEMIT FASADE v 50 barvnih tonih, lm2 je 3.700 SIT, fasada v barvnem tonu z robovi je 5 % dražja. Garancija 10 let, naročila po tel.: 062 751 200 ali 0609 646 067, Soboslikarstvo Alojz Toplak, m 18347 KREDITI ZA FIZIČNE IN PRAVNE OSEBE na 7 let in pol z ugodno obrestno mero. Tel.: 82 743. ml8366 POSODIM DENAR. Garancija po dogovoru. Tel.: 0609 646 001. ml8371 ROLETE, aluminijaste, plastične, lesene, žaluzije, lamelne zavese, markize, komarnike, platnene roloje izdelujemo, montiramo in servisiramo. Tel.: 21 656. ml8374 liFjKrr^MičN AVTOGOLA Tečaj: zastonj VW Polo, Golf: 2130 s PD Mercedes A: 2330 s PD Saj molčal si, molče trpel. Prišla je ura, nisi mogel več, kar izgubili smo te. Za tabo je ostala le praznina in solza spomina, zakaj, ta pot bila je edina. ZAHVALA V 79. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek in brat Štefan Rengeo iz Lipovec 183 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče in za svete maše. Posebna hvala infekcijskemu oddelku, g. župniku za pogrebni obred, pevkam in pevcem za odpete žalostinke, govorniku za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Jurič. Žalujoči vsi njegovi In pojdem od tod in bom sam; in daleč bo dom in zeleno drevo in vodnjak beli, daleč sinje, spokojno nebo ... In ostali bodo ptiči in peli. (J. R. Jimenez) V SPOMIN Micki Korpič 1963-1983 Z ljubeznijo njeni domači Vse odhaja, kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. V SPOMIN 1. maja mineva četrto leto žalosti, odkar seje ustavilo ljubeče srce drage mame Helene Erniša iz Moravskih Toplic Hvala vsem, ki se je spominjate in ji izkazujete spoštovanje ob njenem grobu. Prisrčna hvala vsakemu za vse darovano v njen spomin. Žalujoči sin Emil Že pet let te zemlja krije, a v naših srcih ti živiš in pot zdaj tja nas vodi, kjer v tišini mirno spiš. V SPOMIN 7. maja bo minilo pet let, odkar nas je zapustila naša draga Marija Korpič iz Murske Sobote Težko je pozabiti nekoga, ki ti je drag, a najtežje je živeti brez njega. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi njeni 22 vestnik, 30. apnijo rt METIS, d. o. o., STORITVENA DELA V GRADBENIŠTVU Bakovci, Ul. ob Muri 26 - KAMNOSEŠKI IN KERAMIČARSKI IZDELKI IZ GRANITA IN MARMORJA - IZDELOVANJE polic, stopnic, tlakov... * * * * * V zalogi različne vrste naravnega kamna! ***** telefonski številki: 22 419 (pisarna), 43 107 (delavnica) 041 634 867 (mobitel) So stvari, JIM* ki ostanejo 1. maj v ZDRUŽENA LISTA ELEKTROINSTALACIJE ZRIM JOŽE Gederovci 13 Tel.:(069) 46 415, mob.: 0609 644 563 TRGOVINA WOLF, KRASCI1A, CANKOVA Ponujamo tekstilne izdelke, živila, ribiško opremo. Sporočamo, da poslujemo med delavnikom od 7.00 do 19.00, v soboto in nedeljo ter praznikih od 7.00 do 17.00. Pokličite nas po telefonu, številka je (0091 40 467. socialnih demokratov MIZARSTVO HIŠNA POPRAVILA Janez Kukel, Generala Maistra 12, M. Sobota, tel., fax: 31 419, mtel.: 0609 649 044 1 A 1 Računalniški V > inženiring d.o.o. RAČUNALNlkfcb^ Smo ČORBI, pooblaščeni prodajalec I tel.: 46-880 CVETLIČARSTVO ZORICA GOSPOD Na bregu 16, M. Toplice tel: 48 048 Ponujajo vse vrste rož za balkone in grobove; pelargonije od 1OO SIT naprej. Prodaja v cvetličarni in kiosku na Slovenski ulici v M. Soboti. 28 VESTNIK STROJNI OMETI IN FASADE KAVAŠ Trnje 145, tel.: 71 526 mtel.: 0609 610 377 KTG Darko Kerčmar | KR0VSTV0-TESARSTV0-GRADBENIŠTVO Gregoroičeva 35, M. Sobota Tel.: 31 471 GSM: 041 717 043 IZOLATERM SKLEDAR Montaža centralnih kurjav, parnih sistemov, vodovoda, kanalizacije, klime,prezračevanja Izolacije toplotnih in hladilnih sistemov ter toplotnih fasad Skledar Franc, Cankova 45b, tel.:, fax: 40 010 mtel: 0609 610 753 Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tei.: 65 830 Steklarstvo MAUČEC PREDELAVA VEZANIH OKEN V TERMO OKNA NA NOVO, PESKANJE STEKLA, IN VSE OSTALE STEKLARSKE STORITVE. SE PRIPOROČAJO! Panonska 2e, Beltinci rel/fax: 421 278 TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 MONTAŽA IN SERVIS GORILNIKOV • oljni gorilniki • termoregulacije • solarne naprave FICKO - DURIČ Gornji Črnci 3, 9261 Cankova tel. 40 152,40 146 mtel 0609 612 628 Kupujete, prodajate, oddajate nepremičnine ŠARKANJ/ŠARKANJ d.n.o. Potrebujete ansambel, duo ali trio, za poroko, veselico ... kličite 27-983 Ekskluzivna moda Foxy Lady vas obleče po vaši meri, v modne barve z obilo dobre volje. Maja Holc, Radenci, tel: 66 776 avtokleparstvo ravnalna miza, komorno lakiranje, avtoizolacija VEŠČICAlh M. Sobota Tel:32-4O6 GSM: 041 717 065 NONSTOP STROJNI OMETI IN FASADE »ADORNI« Adorni Korunič s.p. Žiberci 26, Apače, tel.: 63 675 STO ZABOJNIKOV SMO V ZADNJIH ŠTIRIH I' POTEGNILI Z DNA IdOEJA. cP0^J' ŠE VELIKO JIH SERVIS NA VAŠEM DOMU TV, VIDEO, ANTENE, PRALNI STROJI, HLADILNA TEHNIKA RTV SERVIS ZEMLJIČ, Ljutomer, tel : 81 580 VESTNIK NA INTERNETU:---------------- ------------------------------------- KOVAŠTVO Miran Cigut Martjanci 88, 9221 Martjanci, tel.: 069 48 441 . 1 Ivan Lebar, Cankarjeva 18, Lebar Beltinci, tel/ fax: 421 301 a avtooptlka in prodaja gum: osebnih, tovornih in traktorskih storitve z gradbeno mehanizacijo ™ * delovni čas od 7.00 do 16.00, ob sobotah od 7.00 do 12.00 PRODAJA IN POPRAVILA VSEH VRST UR in PRODAJA ZLATEGA NAKITA Mlinska 5, LENDAVA, 77 25 Osnovna šola Kobilje se je predstavila na javni prireditvi v domači kinodvorani Kako pojejo, plešejo Prihodnjo predstavitev bodo lahko pripravili v novi telovadnici Osemletko na Kobilju obiskuje le 55 učencev. Kljub majhnosti imajo tudi pri njih številne prostočasne (interesne) dejavnosti. Poleg tega dosegajo tudi več ali manj enokovredne rezultate v izobraževalnem procesu. Šola zelo tesno sodeluje s starši in sploh s krajem ter tudi z občino. Minulo soboto smo dobili povabilo na njihovo javno prireditev Šola se predstavlja, ki sojo pripravili v tamkajšnji kinodvorani. Drugega ustreznega prostora za takšne namene pravzaprav ni- majo, saj bi sicer morali številne obiskovalce pustiti pred vrati oz. jih odsloviti. No, po besedah njihovega župana Pavla Nemeta, ki je bil prav tako na sobotni prireditvi, bo do novega šolskega leta Kobiljanski šolarji in otroci iz vrtca so za začetek vsi skupaj zapeli pesem Ko si srečen. Z njihovih obrazov je res izžarevala iskrica sreče in veselja. (Foto: J. G.) a? nared nova šolska telovadnica, v kateri bodo lahko potem brez problemov pripravljali tudi množično obiskane prireditve in proslave. Medtem pa je že »uporaben« prizidek, v katerega se je lahko preselil otroški vrtec. In kaj so želeli predstaviti tokrat? Najprej so prišli na oder prav vsi učenci od 1. do 8. razreda in še otroci iz vrtca ter skupaj zapeli pesem Ko si srečen. Z njihovih obrazov je res izžarevala iskrica sreče. Sledila je predstavitev pevskega zbora, skupine otrok iz vrtca, šolske plesne skupine, skupine, ki je prikazala ljudske igre, dramske in ritmične skupine, šolskega vremenoslovca in pevca, recitacijske skupine, najboljših telovadcev in dveh šolskih humoristov. Vsi so poželi buren aplavz občinstva. Njihov nastop pa je posebej pohvalila tudi predstojnica Zavoda za šolstvo, Organizacijska enota M. Sobota Irena Kumer. Obiskovalci prireditve so si prav tako lahko ogledali razstavo različnih izdelkov in dosežkov učencev. Ko-biljanski šolarji so še posebno ponosni na svojo šahovsko ekipo, ki je osvojila naslov pomurskega prvaka. JOŽE GRAJ IZLETNIŠKA KMETIJA GRAH, Otovci vas vabi v petek, soboto In nedeljo na domačo hrano in pristno kapljico. Otovci 17, tel: 51 072 CVETLIČARNA IRIS IN VRTNARSTVO BRUNEC Prodaja balkonskih, nagrobnih rož in lončnic ter izdelovanje aranžmajev po lanskih cenah! Prvomajska 11, Veržej, tel.: 88 066 SLOVENSKI POTAPLJAČI ZA ČISTO M0rSKC 9. maj - Piran objavo oglasa je omogočil VESTNIK MURSKA SOBOTA ' BISER POD SONCEM H3Sia IN3PUOIAI GOd 25. VESTNIK^ VLAK 6. 6. 1 KOPER Mercator v akciji od 23.4. do 7.5.98 stara cena in še 19 posebej označen http://www.mercator.si Kremah 229 294,00 Ponudba ^£nik, 30. april 1998 II apovednik 23 Delimo vstopnice za kino kulturni koledar Kino Park Murska Sobota Na sporedu bo angleški film Nepomembneži, in sicer sa-mov četrtek, 30. aprila, ob 18. in 20. uri. Kino Gornja Radgona Ameriška akcijska srhljivka Poljub za lahko noč se bo vr-telav petek, 1. maja, ob 17. in 19. uri, v soboto, 2. maja, ob 18. uri, v nedeljo, 3. mala, ob 20.30, in v ponede-'jek, 4. maja, ob 18. uri. Ameriška romantična komedija Bolje ne bo nikoli pa bo aa sporedu v petek ob 21., v soboto ob 20., v nedeljo ob 18. inv ponedeljek ob 20. uri. J1” Mutomer nedeljo bodo 2°uri n?at' brateč pa bo Pskl sPektakel Titanik I Clint Eastwood je dobil oskarja za režijo vesterna Neoproščeno ali Unforgiven. Zaradi praznikov smo prejeli malo odgovorov, eden redkih, ki seje potrudil, pa je bil Alan Horvatič, Kranjčeva 78, 9220 Lendava, ki si bo tako lahko zastonj ogledal film po lastni izbiri. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Napišite naslov novega filma, v katerem igra Leonardo di Caprio! Odgovori Kupon št. 56 Odgovore pošljite do 5. maja na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. B2 B2 B2 http://WWW.B2MB.SI Računalniški B2 B2 B2 11.5.-15.5. ob 16.00 do 19.15 Razstave MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja je na ogled razstava Udomačena svetloba, ki ponazarja etnološki pogled na svetila in pripomočke zanje. Razstavo posreduje Slovenski etnografski muzej. MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota je na ogled razstava fotografij Ivana Leskoška, ki so nastale v več kot 20-letnem ustvarjanju ob njegovem profesionalnem delu v Umetnostni galeriji Maribor. Odprta bo do 3. maja. MURSKA SOBOTA: V Cafe Artu si lahko ogledate razstavo fotografij Vestnikovega fotografa Jureta Zaunekerja. MURSKA SOBOTA: V galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled prodajna likovna razstava DLUPP-a. Izkopiček od prodaje slik bo namenjen za gradnjo plavajočega mlina na Muri. Svoja dela so prispevali: IgorBanfi, Nikolaj Beer, Franc Bencak, Irena Brunec, Sandi Červek, Jože Denko, Zlatko Gnezda, Endre Gonter, Marjan Gumilar, Štefan Hauko, Andrej in Ivan Hirci, Suzanne Kiraly -Moss, Jože Kološa Kološ, Ignac Meden, Franc Mesarič in Vladimir Potočnik. MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu je na ogled Stalna razstava Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. MURSKA SOBOTA: V prostorih župnijskega doma cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti razstavlja sakralne slike, poslikave na steklo in pobarvana jajčka Irma Premrl. MORAVSKE TOPLICE: v občinskem razstavišču si lahko ogledate skupno razstavo slovenskih in poljskih umetnikov, ki so nastala na temo Obrazi Slovenije in njenih ljudi. Razstavljajo umetniki iz Krakovva: Roman Fleszar, Leszek Misiak, Bo-gumita Sievvarga, Katarzyna Stysza, Danuta Srze-dnicka, KazimierzTwardowski, Witold Urbanovvicz in Barbara Zavvada ter slovenski umetniki Nikolaj Beer, Zdenko Huzjan, Jožef Kotar, Štefan Mar-flek, Jože Marinič, Ivan Matko, Veljko Toman, Marjan Zaletel - Janč in Stane Žerko. LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskega gradu je na ogled razstava konstruktivnost, duhovnost in kozmičnost zunanje in notranje podobe sveta v slikah Nikolaja Beera, Sandija Červeka, Marjana Gumilarja, Zdenka Huzjana in Franca Mesariča. Ogledate pa si lahko tudi razstavo otroške likovne ustvarjalnosti. LJUTOMER: V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko Ljutomera. Obiščete jo lahko vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa in ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. —|— ।—• v /v | | Računalništvo za začetnike ■ ” V > * J I 13-5. -15.5. ob 12 00 do 15.15 1 1--------INTERNET B2, d. o. o., Slovenska 42, tel/faks: (069) 37 160 ^Podlagi 8. člena Odloka o priznanjih in nagradah °b> Lendava (Uradni list RS št. 35/97) Komisija za Pr,*nanja in nagrade Občine Lendava objavlja ^ZPIS ^?00ELITEV priznanj °Bc,NE LENDAVA ZA LETO 1998 L Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo J sicer. 2 ^ado, . Plaketi 1 OnH p Mevnim°skasiLlznim občanom, podjetjem in drugim organizacijam ter skupnostim, zavo-ekoloa"UPn-OStirn 'n društvom za njihove dosežke na področju gospodarstva, kulture, ®enopo 9de, športa, vzgoje in izobraževanja, humanitarnem področju ter na drugih h ^monih področjih. ML krajevne sV Za pode'itev priznanj občine Lendava lahko podajo fizične osebe, podjetja, 1^9 za PodelitUpnosb’ društva, delovna telesa občinskega sveta in politične stranke. °an° utemelji)67 Pr'znanJa mora poleg podatkov o kandidatu in predlagatelju vsebovati tudi Obv 2.Clne Lendava se podeljuje občanom občine za življenjsko delo na vseh področjih ■■$ 0bv' 'n društvomndaVa Se p°de|juje zaslužnim posameznikom, podjetjem, zavodom ter orga-W..občine. P|ak j Področja, na katerih delujejo in s tem bistveno pripomorejo k ugledu in Občine? 3 Se 'abk° dodeli tudi tujim državljanom. 9an'zacijam in ?ndava se Podeli posameznikom, krajevnim skupnostim, društvom ter dru-!•> skupnostim za enkratne dosežke na vseh področjih delovanja. ^ksPrav^ na naslov: Občina Lendava, Komisija za prizna J pljučno do S n’ 9220 Lendava, z oznako »Razpis - občinska priznanja«, in sicer vključno ' Predlogi, ki prispejo po razpisnem roku, se ne upoštevajo. leasing ^530 h? na ljN|J 'n DoJlMišč? e nekd0 vlomil v mobi-S^tiSk>iem C,este in mostov med 2WnikintakZp'Sa^^ k°°SKodovalGradis %'Cai . prehodu Ge- l0V8kKel p Zasedanje Pa >$t l ko, saj Je ^toč^ ‘ redu ena/Otve^ cer ogled ^pji^ razstavevso nOso i Rad^kerso^ nazdravili, J storili za usP® je izrazilva kerimas^J^ Gorički sad s / zato sedal la nova bla9 Jože TOP J ni j za svoje obj^l [ saj se je,išinsk® K n^j dOTSke priprave tonu treh s p obvešča, da oS 'pt priprav b0 d°;^ nekje v kan Tajnica Lidija Domjan s šopkom. POSTANITE NAROČNIK VESTNIKA! Izpolnite naročilnico in jo do 11. maja 1998 vrnite. Morda boste tudi Vi 6. junija brezplačno potovali z jubilejnim Vestnikovim vlakom v Portorož. ZO \ pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke KOPER-PORTOROZ