ŽENSKI - Zdravstvo Sproičaj.se napetosti, da zaspiš!. Dil se umirii novo delo, se ii iiiišic in di.šev liko števil .odpufijgš in üsposobis ža iniš iianL'iiisli svojih živcev, liv/si-edišč- sprostili. Toda li mišic se odti-^a Icontroli I težlio . Zalo je sproščevaifj . Kdor laliJco v^als čus in ä iimtftniii sproščevunjn. Veli umetnik Niipuleou Bona-!ii poveljnik' je zpal po iiaj-L-liisii in-telesni utmjenosli celo med .bilko za.nekaj zopet sposoben za iia.iverji se nili T pošieTji ne idbiii. imičnih skrbi, misli i'n dočel.a j-oz-m.išic. Spnisliš -se,-: drufiem polju, "da D.ijši'li možgunov iii zulitiiAa vaji kjerkoli zaspi, j mo, da je bil li parte: Kot vrhiiv . hujši dnševiii häf •«liiipati pred ali • ur, .da je bil nato ■ .napor. 'Večina' fjudi pa zna spro.stiti, lie 'imi'ie iauäla-viii/niivala težkih ■ .-veziiti fuipeiih živcev in ak'o Bvoj duh ^ap'oslis n____ misliš, kuj drugega 4n dBipife kakor se t vsiljuje. Nekateri z.aspe i.ned čitanjem, nekateri.'Se prej jzpj-ehgj.ajo ali se-v postelji pogovarjajo aji šlejeju'ali ši izmišljajo'fau- ■tasličjie prizore. N'iijlazje zäspii, če ne misliš . mi nič, ak« se potopiš -p.nirvuno. Ja postediiji "trik so o.lkrib Iiidi.-iri.milijoni ljudi so se uverHi,.da .le izv'i-sten. Zal. du'je.-ta umetnost zelo težka. Ali kdor jo ziia,.jo luhko izkorišča, preden se loti važnega podjetja ali-se odloči ■ za dalekosežeii sklep. Tak Človek "gre spat,' se docela sprosti napetost; in ko seje naspal, je n^iren "in- spo.sobi-n, da reši-problem, ki gn je-pred spanjem razburjal iii mučil. Ake-51 preveč tele.sim delat, lahko sprostiš-svoje utrujene mišice in sludto zaspiš." Ako'pa SI delal duševno z naporom,- težko- zaspiš^ ker navaljujejo misli. .Pisatelji, ki pišejo po-Doči, še v sp.iirju .nadalje .ustvarjajo, pilijo SVOJ slog in kombinirajo svoje delo. Mnogi .literati in spliih umejniki spe zelo slabo ali' sploh ne ziispe., ker razum jim ropoče dalje kakor sprožen motor proti njih volji." . Kakö se pri.siliš.-v spaiijef "Za to ni splošnih, Z4 vsakogar uporabnih pravil, Marsikdo •šteje ali ponavlja poštevanko, 'toda marsikdo po'slane pri tem še nervoznejši, .dii bi skočil IZ kflže. Donald Laiid. oineričanski znanst-veink, je vprašal 358 pdličnih rnjakov, kaj Store, če ne mqrejo za.spati. Tretji.na se je sproščala ini.sli, četrtina je' brala, okoli 180 ■ pa telovadj pred.spanjem, i^lc se napije vroče ■pijače, pusi, 4»/o se vroče kopa, okoii 3% .jemlje uspäv'alna sredstva,'okoli 2% pije.a^ ■ ' ■ Misli 'sf sproščamo aJi z nirVano'ali .5 fan-;. tazijami, ki niso z vsukdanskimi opravki v nobeni zvezi ter si prikličemo .predstave in slike najprijetnejše vrste. Nespeči knjigov.odja ' noee mislili več-na račune in priiračune, nervozna tipkarica .odtfenja misli na svoj Redna $fofrča pJlaareJ,-S. Br..31430dni24.'!£II.'l935. .st-coj -in svoje pisarije,-nego misli na lepo , predstavo v kinu ali gledališču,'na prizore.v rćjm'Hjiu.ali: ua dogodke, z nedavnega.izleta, .ljudje; ki lahko zas'pe,-'se pečajo pred špa^-.-DjemrS svojiini željami in ideali, fanta'ziiojo' in hitro prehajajo v sanje. Glavno je, da se .vec ne vznemirjurttp. Tudi osreče.valn'e pred- " ' stave o-virojo- spanje. Zato ni dobio, če misliš' na resnične osebe, aki) so v'zvezi s Skrbmi ali nevoljo; Prot. Pitk.in bvetujč'misl-iti-nemo-' . goce funtastičnosti in trdi, da izginejđ jeza, razburjenost in'žalost, ako .se.ziblj'eš na-fatamorgani. Predstavljajte, si-da .ste palče'k'iii. ".„ga lomite" po svetu, predstavljajte si, da • ste'na obali našli morsko dčkiico in-se za-huvate. ž njo, ali pa da .ste imperator, ki Zapoveduje sietu. U Ij'ubkih fantazij se zbudite;-piše-.Pitkin, šele-ko zaropoče budilnik." Seveda.-sti mora človek yeč.er ža večerom truditi, da se otre^' vseh-ra.;zburjjivih mjsli. Marsikdo se sprosti najbolje, Ce se stori do-Cdln pasivnega, „Vse je prav. in dobro!" si-.dopoveduje uradnica.v postelji in zaspi. Neki vlgdiii uradnik se .predstavlja na svoj .vrt-in., si '(v mislih)"ogleduje vse, vsako drevo, vsako cvetico", od.loca -barvo -in" obliko ter naglo zaspi. Nekateri prav malo večerjajo, drugi prav:malo obedujejo. Ta izpije coctail in. je-že zaspan, drugi čašo piva; nekdo "prav glo"-boko sope,.zopet marsikdo si zamaši ušesa z vato ali-voščeno kroglico, marsikdo se kopa" v nili.črii vodi ali pije topel čaj. Hranila,- ki .vsebujejo dosti kalcija, mleko, sir, .mandli, •rumenjaki, riž, p.vsena moka, vplivajo ugodio 81 na spečnost. Hranila z mnogo kalcija, fosforja in Tifamina D.so koristna za spanje. Pojdite često ven na zrak in solnce. zlasij pozimi. Tudi izvrstni preparati ribjega olja (Lebertran), ki obsegajo'danes že 80 krat več vitaminov kakor nekdanja smrdeča ribja o-Ija in SÖ skoro brez dufia in brez okusa, so imenitno sredstvo za spanje. Vsak dan 10— 12 kapljic.- Kajpak niso vsa sredstva in vsi načini spro.ščanja za vsakogar.Treba je pač preizkušati in se posvetovati z dobrim, temeljitim zdravnikom, če ne ppmaga nič drugega. Kaj naj uživa bodoča mati. Za ženo, ki postane v kratkem mati, je najprimernejša hrana mleko. Pol litra naj ga použije s kruhom ali žeaiijci, drugo .polovico pa v obliki mlečnih jedi. krem in pudingov. Meso naj je samo enkrat dnevno, raje kuhano, kaku)-pečeno. Ker je ribje meso jako lahko prebavljivo, Je ugodno, da se cn obrok, mesa zamenja ■ včasih z' ribo ali pa z mesom .od ■piščanca. — Siri vseh vrst so jako hranilni; tudi jdjca. dasi malo težje-prebavljiva. Vsak dan eno jajce je prav na mestu, saj jajc.e vsebuje vitamine, maščobo, fosfor, same snovi, ki dobro vplivajo -na rast. Prav 'iž. tega na-, mena so priporočljivi iudi orehi, samo da jih je treba dobro grizti." Dalje mora bodoča mati jesti .mnogo, svežega in tudi kuhanega Sadja, zla.sti jabolka, ki imajo v sebi fosfor, Najbolje je, da se sadje-hitro pari na presnem maslu, ker na la- način ne izgnbi preveč hranilnih snovi. Dobro je, da noseča žena pije precej vode, ker čisti kri. Svoj jedilnik naj vedno sestavlja v' mislih nase in 'ha otroka. Sok dveh pomaranč z'nekoliko sladkorja . zaužit zvečer pred spanjem, je uspešnejše . sredstvo proti nespečnosti nego uspavalni prašek,.k^r pomiri živce, ■Umona jo zelo bogata vitamii jih deselkrat več kakor jabolka. vsebuje Naše stanovanje Da stanovanje ne vpliva dolgočasno Včasih je veljala za elegantno in pravilno oblečeno tista dama, ki je bila od nog do glave odeta v opravo eue edine barve. Dandanes vemo, da je bila taka noša dolgočasna, monotonska, 'dasi ji ne moremo odrekati videza odličnosti in elegance.. Vendar se nam zdi,- da kakor na obleki, tako tudi v stanovaD.tu vplivajo štedljivo razdeljena nasprotja dobro, ker ustvarjajo občutje živahnosti- Posebno utouja.in vzbuja čul podzavestnega nezadovoljstva v stanovanju prenatrpa-nost. V sobi, kjer je vse polno omar in omaric, poličk in etažerc, mizic in stoličkov in je večina teh preobložena z razno drobnarijo: figuricami, itipci, posodicami in dr.., v taki - sobi se ne počutiš dobro. Saj skoraj ne moreš prestopiti, ne da bi se bala, da kaj prevrneš. In oko bega sem, bega tja, ne vidi pa v tej gneči prav za prav ničesar. Zato pomnimo: Ako je kak predmet posebno lep-, hoče biti sam. V natlačeno polni vitrini -tudi n^dragocenejši in resnično z okusom izbrani predmeti ne pridejo do veljave. Manj je čestokrat več. To velja za pohištvo samo, kakor tudi za manjše stvari,, ki so v steklenih in drugih omarah in na mizah. V prenatrpanem stanovanju oko ne najde miru in zato ne zazna niti morda sicer firav lepih predmetov visoke umetniške cene. aponci bi nam bili lahko v tem pogledu za vzgled. Njihova stanovanja niso prenar polnjena, tako da vsak posamezni del pohištva ■vzbuja pozornost. In njiliovi cvetlični aranžr mani! Zavzemajo nas s svojo navidezno enostavnostjo. Posamezne, velike-vaze, v njih. pa samo par prekrasnih cvetlic na visokih steblih, tako da občuduješ vsako posamezno. Seveda so te vaze izredno dragocene.; toda namesio treh, štirili vaz slobše ali srednje vrste,' bi si morda marsikdo izmed nas lahko nabavil samo eno večjo in v resnici lepo vazo. V keramiki najdemo dandanes že umetniško izdelane in razmeroma ne predrage komade. . Rastline v loncih -morajo takisto stati v sobah posamezno.. K pestrim stenam izbiramo enobarvne lonce in vaze, k enobarvnim slikarijam živobarvne. Prijatelj cvetlic bi najraje vse postavil v sobo, pa. ne .misli ria to, , kako se ujemajo v barvi in kakovosti. Posamezne begonije, par kaktej daje shkovito podobo, medtem ko gneča lončkov ubija in ne dela tako dobrega vtiska. Tudi moramo.pomfsliti, da.med eksotične rastline, palme, in dr., ne spadata, naš sicer zelo priljubljeni in simpatični ro-ženkravt in rožmarin, ki pa sta kralja v tako-.imenovani km^ečki sobi; Izbrano lep predmet naravnost zahteva, da stoji sam in na odličnem mestu, ker prihaja tako bolj do veljave. Ko si urejamo stanovanje, si moramo' često zastaviti vprašanje: Kako ublažim nemir in utrujajoče pretirano živahnost? Z mirom. — Kako prfeženeni Tnir in monotonijo? Z raznovrstnostjo.. Človek, ki prihaja iz gole. morda neprijazne in puste delavnice; si.želi izpremcmbe, zato naj ne dobiva istega vtiska doma. Kakor vse telo, se hočejo tudi oči odpočiti od dnevnega dela. A kako, ko jih bega pretirana pestrost in natr-panost predmetov, ali pa morda suhoparno, brezbarvno dolgočasje. 82 v stanovanju morajo vladali skladnost in ■ harinoDija, da si prebivalci, siti vsakdanjega ilela, naberejonovih moči za nadaljnjenapore. PoleR tega pa si vsakdo želi, da vlada v hiši tudi dejanski mir, da je torej v stanovanju čim slabša akustika ter ne done stopinje prebivalcev kakor v srednjeveških dvoranah. Stanovanje mora biti zračno iii svetlo, to je prvi pogoj,- a mora biti hkrati tudi tako ločeno od vnanjega sveta, da se lahko popolnoma izključimo ter ne vidim'o in. ne slišimo, kaj se godi zunaj. Pa niti to m dovolj! Tudi posamezne sobe naj bi bile ' ilruga od druge ločene tako, da se prebivalci in sosedje ne'motijo nied seboj. Občutljivost meščanov' napram vsem ropotom in zvokom pii-je včasih seve že pretirana.' Razume se, da je v sedanjih težkih časili iuarsikdo vesel in srečen, da ima sploh streho nad seboj, da ima toplo sobico in posteljo, kamor lahko leže. Njim in vsem tistim siromakom, ki niti tega nimajo, ne morejo ve-.Ijati današnja navodila. Ako bi tisti, 'ki imajo stanovanja preraz-sežna in prenatrpana, mislili s sočutnim srcem in radodarno roko na' one, ki jim manjka najpotrebnejšega, bi bilo življenje' vsem lepše, dragocenejše in vse bolj vredno Moveškega dostojanstva. Vedno pa se zavedajmo, .da kar sforimo-za lepoto, stanovanja, storiinb zase in za sorodnike in prijatelje, ki prihajajo k nain." Pogrevanje jedi v sopari. Jed, ki ostane,' daj'v porcelanast lonček, pokrij in . postavi na hladno. Ko jo hočeš pregreti, vzeini večji lonec, napolni ga dva . do tri prste.visoko z vodo, položi trsko vanj,. na .trsko postavi odkriti porcelanasti lonček z jedjo. Ce bi trske ne bilo, bi se poškodovala -oba lonca. Postavi na štedilnik in pusti vreti ' 2 ure;, če je večja količina pa 'h ure. I.onec mora biti dobro .pokrit, da sopara ne uhaja iz njega. Pokrovka se mora ujemati natanko z loncem. Ko je jed pregreta, vzami porcelanasti lonček iz lonca pri tena pazi, da se ne opališ s soparo, zato jc bolje, dn počakaš 1 minuto, da se sopara pri odkritem loncu izgubi. Jed serviraj kar v porcelanas'tem lončku. Če je gosta jo pa zvrni na krožnik, da'obdrži omiko in vročo daj na mizo. Na ta način pregreta jedila so zdrava, tečna in slastna.. Najboljše se segreje rižoto, žganci, praženi krompir in polenta. . Nadalje vsa infesna jedila v omaki in brez omake, skoraj vse močnate jedi, posebno za.vitki in štruklji,.rižev in'zdroböv narastek šo celo .palačinke. Sirovi širuklji, če so fino pripravljeni, so v sopari pregreti izbomi. Kruhove in'češpljeve cmoke, žličhike, vodne čtnočke. široke in kroinpirjeve' rezance ter vsa jedila, ki se kuhajo na vodi. najbolje pregreješ, če jih streseš v manjšo kozico in zaliješ z vodo, v kateri so se kuhali. Kadar jih. hočeš pregreti, jih samo dobro prevri in ravnaj dalje kakor s sveže kuhanimi. .Ce so pa te jedi že .zabeljene, in ostanejo, jih je seveda škoda nanovo zalivati z vodo, zato postopaj ž njimi kakor v začetku povedano: Spravi jih v' pokritem' porcelanastem lončku na .'hlad; za večerjo postavi ta lonček v krop. .'pokrij še ve'čjo posodo in.pogrej, kakor opi-•sano. Krompirjeva solata se pozimi dobro 0-Iirani do večera, ako jo pripraviš opoldne, pokriješ in postaviš na hladno. Zvečer jo po- Kuhinja stavi na lonec vrele vode za 10—16 minut ter jo končno dobro premešaj iu daj toplo Preostali fižol aH lečo pusti po možnosti v vodi v kateri sla se kuhala in ju zvečer prevri. Ako je že zabeljeno, grej na sopari. Pri mnogih družinah zaradi službe ne morejo prihajati vsi istočasno k obedu.'Navadno postavi gospodinja obed kar v pečico, včasih celo v kovinastih ali eraajlnih posodah. Na ta način hranjene jedi se posuše in.diše po postanem. Zato je jed manj slastna, ne tako zdrava kakor sicer, in ker je ne jemo- s tekom tudi dosti mani zaleže. Zato nujno priporočam, da si take gospodinje nabavijo tako veliko kozico, da jo še lahko postavijo v pečico. 'Vanjo nalijejo kropa do polovice,' postavijo v ta krop zjedmi napolnjene lončke drug poleg drugega in pokrijejo kožico s pokrovko, ki seji prav dobro prilega, tako da sopara ne more iz kozice. Ponovno .pov-darjam, da tako pogrcvane jedi ne utrpe niti' najmanjše škode in so zato zdrave, tečne in slastne. Tudi če. vsa družina ne zajtrkuje ob istem ča.su, ne sme čokati kava in. mleko-po ure na vročem štedilniku. Praktične gospodinje pripravijo večerjo ' že opoldne, zvečer jja jedi sanio prCgrejejo v sopari; na ta način si prihranijo mnogo časa-,- pa tudi precej kuriva! Telečji guljaš 5 parjenini rjžoffl ali z žličniki ali rižoto v sopari pogret, so imenitne večeije. Nabava porcelanastih' lončkov se gospo-. dinji hitro izplača. 'V njih greje jed in jo servira obenem. Taki Jončki, vsi enake oblike, samo po velikosti različni, so na prodaj v vsaki večji trgovini s posodo. Naročnica. Kaj moraš vedeti . . .' Da krvave In jetrne klobase iepo spe-£eš, jih potakni najprej v vročo vodo; potem 83 jih otiriäi in položi ni zelo razbeljeno most in jih opech na obeh straneh:hitro, da se napravi skorja..Sele polern peci klöba's'e poćašf; že od vsega poeeika .pa jih- peci v pokriti nDS0di...ker Sicer Škropi mast diileč.nnokrog. Pri pečenju.mesenih klobas ali pečenič pa. postopaj narobe: Spočelka-peci pnčasi na. . inasti, iti. je nisi zelo razbeRla .šele h koncu močnb 'razgrej mast, da se 'pečenice "lepo-.zarmene. . •• . - . Zakaj šarteij na površju poči ?■ Brzäas zato, ker ga. nismo ;pravilno pekli. -Pravilno •shajani šarteij postavi .na pločevinast pekao in" ga deni nä pekaču v pećico. - V začetku ' peCiča ne sme biti zelo v.roča, njenä .vratca naj .ostanejo prve ."četrt-ure 'za 'prst široko špranjo Odprto; ako drugače neTnoreš. vrotca-z vrvico ali žico privf^i tako. da sp napravi ta Špranja. Na .tä način dosežeš, da se testo še v pečici dviga, in .sKaja, še preden se je naredila skorja, ki bi sh.-fjanje zadržala. Šele ■ko se- äartelj dovolj dvigne, zspremrt vratca popolnoma' in pečemo'v-bolj vroči pečici, do konca. .Ako posiavimo takoj v zočelku šarteij ali potico v zel« vročo pečico in jo takoj zapremo, se napravi zgoraj prehitro močna skorja, testo pod njo pa ■ se še dviga in raznese siorjo, da torej poči.-Isto 'veljif.za kruh. ' '' ' ■ -.- . ■ Prav .i'z istega _vzr.ol{a se torta, pravilno ■ ";ie d^gne v pečici; -Torte vseh rvTst jajčrrega " teste postovirno no'pekač-v srednje vriičo — ' nikoli ne v zelo.-ražbeljeno pecicx> in pustimo vratica v začetku-'ža špranj.o odprta, darirna testo čas dvigati'Bc;'Jmeti:.pa -mora'tudi do-•volj prostora; 'zato.'iortiriega oboda ne rar ■polnimo, višje kakor do polovice s priprav--Ijeniiti'testom. .Po preteku'10—15 minjit, ko ■se .je -torta enaliomerno dvignila, yäjiremo vratca in pečemo dalje v.jačji vročini. - Pomnili treba še: Teslo, kt je brez masla, . ali ga vsebuje le.-irialo. ie prej pe'ćeno kakor -n. pr. masleno' ali krhko testo. -PoVprceno ■pečemo torte in drugo podobno .pecivo najmanj 50 minuti' "tako imenovane težke torte iz. maslenega ali 'Itrhkega testo 'pa več nego ' celo uro, n'avadno' pet četrt ure. - Naj nikog,-ir .ne Moti, če tüdi se je'torta dvignila ip,se .hitj-o lepo zarumenita, da bi jo vzela prezgodaj iz-pečice. Lahko "se zgodi, da se-Tt-s'redi . zgrudi vaše. ' . ". 'Ako pečemo., torte .vso predpisano .dobo • ' V: prehladni-pečici, se. prav tako ne morejo-dovolj'dvigniti mali zračni nieJiurčki. ki.smo jilr^z mešan-jem ali,slepanjem■spravili v'testo-, š'e predno so -se ški^obosti deli drtgih d^dat- --kov, zlasli moke. dovolj razrahljan. Toria". oslane nizka,■ li-da. nežtialna- in se bolj s'uši" -kakor peče. .:. Da se pa torta.dovolj-ntf dvigne."j.e vča^ sih -krivo tudi dejstvo; da sm'o'tesio-pre-'--malo čaša-mešali ali sfepali. Mogoče je točne še, da je bil -sneg premalo trdo stepen..Važno . -je'vedeti..' da postane .jajčni sneg posebno odporen in trd, -ako mu primešamo del slad-. ■ ko'ria. ki je namenjen torti, ko je .sneg že tt-d in -.stepomo potem saeg še nekaj časa dalje. P.ri težkih tortah, prirejenih z mnogo' presnega masla, se včasih zgodi, da so »toste in k.'ižejr). ko .jih prerežemo, nekake ..špehate" ' pfoge.. V tem priinei-u smo vsek'akor že od začetka pek'li lorto v-premočni vročini. V krajih; kjer imajo .plinske afi električne .štedilnike, se .'pečenje toVt in-.drugega sl-ad-' k-ega-' peciva vse bolje posreči-, ker nam s tdplomeroin opremljeni "plinski štedilnik natančni) kaže stopnjo zabtevane vročine.;Šl,e-"dilniki- na drva in premog nikoli ni'šo (ako. zanesljivi; vendar .ako smo natančni in sc ravnamo pli že. preizkušendi navodilih in po lastni'!)'izku.šiijah, ste nam pecivo .tudi.prav " lepo.Tiapravi. Ker kočno glavno j_e.vaja in pa posebna skrbnost. . .. ■-■■.-■' . Smetanova jnha. Zavri p'oldrug liter vo-•de. osoli i.o. prideni pol lavorjega lističa,.-nekoliko kimlia in .šoli. Ko' je nekaj časa vreUi, prinfešaj pol.litra dobre ki.sle sni,e-tore, v 'kateri si ro.zmbfala 3 žlice moke. Ako treba, juho še nekoliko o.kis6j; "liihko-ji tudi- dodaš žlic-ko sladke'.paprike'. ."K juhi daj opražene, žemeljne koeke. .- - Juhä .iz pfaženega zdroba'. Sproži ha ..masti .ali ita pre.sn'em maslu" četrt ditre pše-ničnega zdrobo.;;kw'je'rumen,'zalij a-slono vrelo vodil'.' ^ odceclkom od krompirja o"li .Z(;fcnjuve.,lohk"o.-fudi z 'govejo-juho. Pri i.%-■Ifvonjii. diibro mešaj, da -se zdrob" .rie sprime .v kepice. Rnhoj čeirt ure.-potpnr vlij na..po^ ^flztt•pe"nih j-aječ-, a zonet vlivaj pomajem in mešaj, da .jajca ne zakfknejo. Ta juha je izr . daina in redilna, . -prqbti'noya.iHha. Napravi .jo. kak-or .juho iz f)'raženega'"z'drob0.',som'o.do vzemi-nainesio zdi-'obo presojane žemeljne diobtiiuf, Vlij prav tako no rozmotana jajca. '■■: Sirova ,pesa in črna redkev kot šolala. ' 'Nostrgaj na strgo'lnik no-vsakih 6 .monj.ših,' .dobro opranih, in ostrganih pes ..po-'-1 ostrgano, a neobelj,.no'črilo re,lkev>.ineša.j dobro primešaj.nekolikg olja_. soli. limon.ovega.J5oka ip. Icep sladkorja- T5i'"novodobna sohi-fa ima • .mnogo redilnih 5'novi in je prav osvežujočo. G.n1jaž s'Puste. 30 ctkg sesekljane čebule, '/. kg Olupljenega, .na rezine zrezonego krom--pirja» skodelico pa'radižnikove.mezge, 9 dkg .-masti in-60"dkg na: TOČje kose- ire/anega .mehkega govejega .me^a. pa[irika in'sol. -Na masl-deni čebulo, polepr meso, .nato kVom-piri.vsoko plast potresi s sladko papriko in s par.zrni'-soli ter pokrij z.nekiilikö pai'a-. dižnik'ove .mezge. Končno «alij s četrt litrom ' vode in pari. pokrito v kozi tcf odkrivaj • čim' manj.. Ko je meso mehko, daj s. kislim zel.jern na mfžo.. & liudi,.. k.i imajo radi ostrejši guljaš vzemi tudi malo hiide paprike. 84 Pečene oblečene klotrasice. NnprnVi ie-■sto iz'15 dkg Jvuhanecn. prcdačenegn krom-' prrja. 15 dk^ moke, 15 dkg presiiepa 'masla, • pcHi-pbre soli in noževe konice peclv.nega praška. Razvaljaj tcsin in pa zieži-na po- • dolgdvote'fetve-rokpfnike; poinži-na vsakega .- P"l"vico podoljem pferezane in oliipljene safaladi, stisni' robove, da'dobiš Buiitofke. ■ Zlo-ži jih.na pekač, poinaži x razfepenim jajcem. ;pofiesi s kimli-em in soljo i'ti' jih speci. _Y pečici, da bodo -svetlorumeni. Daj ■ .gorkp s solato ali posiljehini zeljem na mizo.' Klobasice z. jajci. Olupi safaladi kakof prei-iri jih prcreSl podiilpptn. Povaljafjih v . muki in jih na masti speci. Končno jift pofij z dvema raztefienima jajcema" in-postavi za tako do'lgo -K pečico, da se jajci stfdita. S krompirjevo solato'da jed döbro in ceneno večerjo. .. ■ . ..' , • ■ •Škubanki.(slovaška narodna jed).' Na.- . .pravi krompirjftvo'testo iz-:/., kg kuhanega krompirja, celega, iafca. šfirih dkf; pre.sncga' masla,'soli in 20 dkg. moke'. 'RazValjnj: ga precej debelo.ter zreži na cm dolge kocke,' ki jih-speci na pckačii, tfa badfj spodaj in ■ na. vrhu. lopo rilmeni.. Potem jih pfevri v slaiil vodi, odcedi jih in piitresi-z mletim makom, sladkorjem iri' cimetom ter zabeli . s stopljenim presnim masloin; ' : .• '■ 'Sirov! 'žepki. Napravi- krompirjev» testo ' , kakor prej, razgaljaj ga.precej'taiifco in ra'Zr. ■ reži na kocke; na sredo vsake krpice pojoži ' srednjo žlico sirovega nadeva, preponi krliico ■po.čez, da se bo^ta krlTa po'dva ogla,''kakor-:prpg;in'em.o THto; sti.sni 'i-oliove ih. skuhaj -.žepke v -slanem kropu.' nakar jih odceiii in zabeli z droblinami. sladkoi-jem i.n maslom. S-i r o-v. n a d e v;; Zmešnj 15 rlkg stlačenega kravjega sira. l-rnnrenjiik,.sladkorja po okusu in nekoliko stQpljenega presnega ma.sla. '■ Škofovski, krtih. Mešaf 4 jajca z enako težo- sliidkorja. tla" se p'eni, primešaj 'enako " težTo;.. moke in isto" težo rozin, dalljev, ne-oJunljenih' mandljev ali.or'ehov in fig. Vsega sadja skiipaj mofa biti toliko, kolikor iehtajo i jajca. Zre^i -ea na' rezance -in pri-mešaj"- te stii,.Speci škofovski kruh.;v namazanem pekami, ki si g,-i postupala z moko; "peči najprej v nekoliko odprti pečici, da se, dovolj dv-fgne. Škofovski kruh razreži..šele naslednjega dne.', .• ■ ■ ■ ". Medenjak. Znvri'" i/i Vg medu -in'stresi .vanj 35(lk!r slodkoria. DiVtlnj '/.kg moke Vb kg olnplienih. debelQ-žrezanih mandliev, polno žlič.ko., pecivnegn r'pnišk.n, pol žličke ciraetajnoževp konico di.š'e'čih klinčko». 5'dkg-zrczanegn .citronata, sok in olupke ene limone in 2 «Rci rtima. Testo- dobro stepi; -potem,. naj. .počiva preko noči. Naslednjega dne-ga razvaljaj' na de-^ki; dobro ' posipani z moko. izrezi z modelčki razne-oblike., ki '. jih speci- na namazanem pekaču. ' Kavna torta. Stepaj v kotličku nad so- ■ paro 5 jaječ in 3 ramenjnke ter 20 dk;g slad-■ korju, da postime -penasto in gosto;- nato odstavi in sfepaj dalje, da se'ohladi-. D(.daj IS dkg moke...'/s presnega masla'in toliko crne kave', da poslane testo svellorjavo.'Vljj v namazan in drobtinami posipan obod za" , torte polovico tega testa ter speči. Ko je en' list pečen, poj-nbi še. drugi del testa ili ga speci kakor prvega; vendar počakaj da se nekoliko ohladi, potem šple- ga zvrni. Ako Jiočeš, da so listi tahjSi.. rrfzdeli te.što na' tri dele in pćci torio- trikrat. Stepi gosto, s sve- . - žega mleka posijet-o- smetano t trdo peno, psiadi jo z^vaiiilijevim slčtdkorjem. pobar'v.aj ■ z'nekoliko črne đslajene. kave, firimešaj'nfe- ■ koliko zmletih-orehov ali mandijßvjn na--devaj spodnji list >.')em nadevom.'položi' drugi' list na' prvega in nakupiči nadev tudi ■ povrhu torJe. Ako si.spefcla tri listei nadevaj.torto dvakrat; v tem . primeru bo seve viga m bolja.' ' . ' ' :"' . ^ • Krhko testo ža jatrolčjii kolač. Y četrt ■ig moke-razdrobi .16-dkg pi-esnega'- niasla,' dodaj 1 celo jajce,-! rumenjak, 2 žlici šldd-■koi^n, -velik ščep.soli .m 3 kavne žličkfe ru^ ma. Zgneti -na deski, v.'testo. ki raj počiva do drugega dre pokrito ^na hladu. >otem ga prereži tia dva enaka dela; oba-razvaljaj v četve/Skotnika, kakor pekaŽ'velika,; Enega olo pekač ip ga enakomerno obloži nakrhljanimi: jabiilki. ki šo se -neJtaj časa paf-ila. s .sladkorjem, cimetom; in' .Umonovini -soko.ni: ali pa nama-ži x d(ifcro marmelado precej' na deb'elo. Pokrij z drugo polovico razvaljanega -testa fn speci, v pečici." Kolač ni drag, a je še vedno dober tudi star. Ser-, viraj ga na kocke zrezanega toplega..ali mrzlega. ' ' ' . - - „Snežnik". 'Stepaj s šibico 3 rumenjake . in .6 dkg vanllijevega sladkorja. Patenv ria-' ■ lahnn primešaj trd S]]eg treh-.beljiikov ■ in ' 10 dkg presejane, d-vojnoostre najfincj.še pše-mčce ■ mokfe.. To pl.škntno testo razmaži na prst debelo na.Hamiiz.ahem pekaču. S|ieci v' pečici samo. šveltonimeno. razrezi takoj na kocke, ki jiti položi, v porcelanasto aH ognja--varno posodo ter .še vroče oblij z naslednjo • 'kremo: Rgzmešaj 3 žlice moke's tremi-rumenjaki. p.rilivaj pol litra mleka'i'n ves čas m'ešaj'ali'motaj z motičem ali šibico. .Dotlaj 7 dkg. vanijijp-vpgs- sladk'nrjä in s.t'čpaj iia.p'ri-merno. vrn'čem It'edilnfk'u'ali'položi'kotliček- ' ali lonec s kremo v. po.sodo vrele. vode. ki naj lire dalje.fer stepaj tako dolgo, da po-, stjane. krema pstljat.n. -zavreti pa ne -sme. Vlij-jo na' piškotne kock'e; pateni napravi' sfieg-iz treh be.ljakov, priuie.šaj 3 pobie žlice' ■sladkorja in nakupiči sneg vrhu kreriie. Postavil pečico, da .se še biedorumeno opeče, -nakar.takoj 'daj na mizo. ..... Rajska krema. Za .5—6 oseb stepaj nad soparo -■'/j-litra mleka. 7 dkg-'sladkorja z vanilijo in .6 rumenjakov v gosto kremo; po- 85 • tem postavi im hlad. Medtem "naloži v globoko stekleno skledo piškote,, ki jili namaži z marmelado in siisui po 2 in 2 skupaj. Na vsako osebo raPiinaš po 2—4 piškote. Po-.škropi poteni piškote z močao oslajeno Črno kav.o, kateri si- primešala. nekoliko ruma ali kakega finega likerja. Primešaj ohlajeni kremi, četrt litra v sosto peno stepene* smetane in žlicu ruma.ter vlij to-na pi.škote, da so vsi pokriti.- Postavi na led ali-na snes. Krema je resnično rajska in je primerna kot končna sladica na božični ali na Silve-strov večer. .— Ako hočeš štediti z jajci, lahko vzameš malo več mleka, namesto dveh rqmenjakov pa ,primešaj ostalim . .štirim rumenjakom pol žličke moke.— Ali: Rezine prav finega mlečnega suhorja razrezi na 4 cm velike-'in tanke koščkb; namaži jih z mali-novo marmelado in stisni po clva in dva sknpaj. Pomoči jih potem v oslajeno belo vino, da se dobro premočijo, a ne razpadejo, in jih zloži v stekleno skledo.' Potem olupi dvakrat loliko jabolk', kolikor je suharja, od-..strani peške in razrezi jabolka na listke. Düsi jih s sladkorjem in limonovim olupkom in nekiiltko vode, a ne premehko. Ko se ohlade, jabolka razdeli med suhor in ga-tudi- ptikrij z jabolčno čežano, Nato napravi kremo iž. pol litra mleka, 2 jajec in vanilijevega sladkorja. Ohlajeno vlij na prirravljeni suhor in postavi na mrzlo, da se snlior prepoji s kremo. Preden neseš na mizo, razvrsti po vi-hu kupčke" malinove mezge; šc bolje in lepše je, ako nakupičiš po vrhu v trdo peno stepeno smetano. Pomarančni in Hmonovi olupki dajejo lin vonj in. okus skoraj, vsaki sladici, zato se-v kuhinji prav mnogostran-^ko uporabljajo. Da imamo olupke v zalogi tndi takrat,, ko pomaranč ni dobiti, namreč poleti, za to ihoramo skrbeti pozimi in;v pomladi, ko je pomaranč v izobilji]. PomaVanče .prav tanko olupimo z ostrini nožem, ker'le vrhnja kožica vsebuje-von ji va olja. medtem koje-bela koža grenka. Olupke natresemg v. steklenice z ozkim grlom, nalijeino nanje finega špirita jn zama.šiino ali zavežemo s pergamentnim papirjem. Tako naj stoje dalje časa. Kadar potrebujemo vonj in okus po poiriarončah, vlijemo v testo nekaj kapljic tega vonjivega špirita. Prav tako napravimo tudi Uraonov špirit. Bolje je, da si- ža daljšo zalogo pripravimo ve.č manjših'stekleničk, kakor pa eno veliko. ■ ' . " . Praktična navodila Pobeljene stene, ki so se zaprašile in zamazale, očistiš s starim svilenim papirjem. Naveži-ga na omelo, ali ga stisni v kepo in nalahno drgni ž njo po nmazani steni. Neverjetno je, iiako tako čiščenje pobere vso nesnago, navadno bolje kakor krpa, ki je preostra. iVlastne madeže spraviš iz usnjenilj rokavic, ako jih močno drgneš s svežo kruhovo sredico, ki madeže nekako vsrka, .ako niso preveč zastareli in že posušeni. Umazane fotografije odrgni ■/, valo, ki jo prej pičlo omoči z vazelinOm. Naposled zbriši še uho. čisto ato Svetle volnene sate, dokler še niso zelo umazani, .o.či.sti s suho in ostro pšenično moko; mencaj in drgni jih v moki in ponavljaj z vedno čisto moko tako ilolgo, da so zopet sna-žni. Ozke visoke vaze se rade prevrnejo; da Se to ne zgodi, jih napolni deloma ž malimi kamenčki ali s peskom fn nalij nanje vode. Ako BO tla v sobi zelo. mrzla, zloži pod Ereproge. debelo plast časopisnega papirja, i zadržuje toploto, oz. zabrani prodiranje mraza iz tal. Volnene obleke, ki niso zelo umazane, lahko-opereš brez mila v topli vodi, kateri si primešala par nastrganih sirovill krom-pirjev.- Kadar likaš svilo, likalnik ne sme bili prevroč. Najbolje napraviš, ako podložiš, in pokriješ svilo s polo papirja in preko njega Zastore rumenkaste (ekri) barve osvežiš in jih zopet jjobarvaš i močnim lipovim čajem. ■ Sirovo svilo krasno opereš v vodi v kateri se ie kuhal bel grah, samo osoljena ne sme biti. Grah odcedi. grahovko precedi skozi krpo in stiskaj v njej svilo, ne da bi jo mencala.-Voda mora biti še mlačiia: Zavij oprano svilo v suhe krpe in jo likaj še vlažno narobe. . Da se usnje zimskih čevljev zmehča, ga tanko namažemo z ricinovim oljem, pustimo nekaj časa in z valo'obrišemo. Potem ponovno nainažemo z . ricinovim, podplate ., pa prepleskamo z lanenim oljem. Gornjega usnja ne smemo' mazali z lanenim oljeni.-ker bi sicer popokalo, Prekajeno meso hranimo z uspelsom, ako vsak kos posebej namažemo- z mastjo, •ga pustimo, da so mast vpije, -potem obrišemo odvisno maščobo in kose jiavijemo v papir. Ko smo to opravili, hatresemo v skrinjo ali zaboj, ki nima nikaklh špranj, na debelo presejanega bukovega pepela. Nato v- S£ •v ■ . v najvažnejše! Mislite vedno na to, da ie milo podlaga vsake nege kože. Slabo milo lahko vse pokvari. Samo tako milo,- koterega ime jamči za kakovost, neguje kožo tako kakor je treba,- da postane' lepa. IZBIRAJTE MED SLEDEČIMI ELIDA MILI ELIDA FAVORIT že deset let ljubljenec razvajenih žensk. ELIDA 7 CVETIC luksusno milo, ki si ga lahko privošči vsakdo. Posebno močnega vonja. ELIDA BELI ŠPANSKI BEZEG _ milo snežnobele barve — omamljivego vonja. ELIDA KREMA MILO popolnomq novol — Posebno blago za občutljivo kožo. Posrečena dopolnitev nove Elida kreme. IME ELIDA JAMČI ZA KAKOVOST zložimo v papir zavite kose drug poleg drugega v-zaboj, a med nje, lijer je. ko] pro-. štora, natresemo ludi pepel. Prav tako pokrijemo še povrhu meso s plastjo pepela, a na pepel pridejo zopet Jcosi mesa. dokler ni zaboj polil. Na vrliu mora biti posebno visoka plast pepela. Potem zaboj pokrijemo s pokrovom iu ga zabijemo. Na ta način ne-produšno spravljeno suho meso se ne pokvari in o.stane sočno. Ako bi vendarle ne- 87 kolika plesnilo. jie äkodi. Jo okti-su; .trdja samo, da ga opercino vk gbrki vodi in odrgnemo ' plesnobu. — VsuJco suho. meso začne s časom plesuiti na. onih meslili, kjeiv ni dovolj pi-esoljeiio. Ako ga naineravamo'kmalu ■'pQriii5iti, st poma^^amo na tale-nači'n^ Meso OGiatitno in ga položimo.v moćno raztopino-kuhinjske soli. To .pa pomaga te. za kratek čas, -kei- še plesen spet (Jojavi. — Z mesa, ki ' ga liočemo-duffe ca: .sen takole: 'Vsa pl iemo'.potemjih š iiti, odstri ple s pomočjo miijlirfe ščetke s čistim alkoholom. .Ko" se iiekoliko vpije.v meso, približamo gorečo vžigalico-, .vsem onim mestom. Alkohol. zgori, z iijim • pa zgore tudi vsVk'liće plesni.in se ne pokažejo VBČ. Ako se je plesnoba-razširila že ■ po vsej; površini mesa, jo po možnosti z nožem in s krpo odstranimo, nakar položimo kos za; nekaj čnsa.v-ra^topino s: