Čuden slučaj je nanesel, da sta bili pred tedni skoraj istočasno pojasnjeni Usodi dveh ponesrečenih raziskovalnih ekspedicij, ki sta izginili pred desetletji: Andreejeve in Franklinove. — 0 najdbi ostankov Andreejeve ekspediCije v balorra proti severnemu tečaju leta 1897 smo že poročali v našem listu. Kanadskemu raziskovalcu majorju Buwardsu se je posrečilo, da je odkril na King-Williams otoku v severni Kanadi oba taborišča Franklinove ekspedicije, ki se je podala na pot leta 1845. Franklin je imel nalogo: odkriti severno zapadno pomorsko pot, že od začetka 16. stoletja iskano pomorsko cesto krog severne ameriške obali v Tihi Ocean. Vsa do tedaj podvzeta iskanja so bila brezuspešna. Najbolj pripraven za rešitev te važne naloge, se je zdel angleškim oblastem James Franklin, pomorski oficir in raziskovalec severnih krajev. Imel je že za seboj celo vrsto ekspedicij. Franklin se je rodil 16. aprila 1786 \n že kot 17 letnik je spremljal kapitana Fleindersa v Južno morje. Ekspedicijo je doletela nesreča brodoloma ob obali AvBtralije. Petnajst let pozneje se je udeležil Franklin pod kapitanom Buchanom vožnje na Spitzberge. Leta 1819 bi naj bil prodrl z Richardsonom in Backom iz Hudson zaliva po suhem do iziiva Bakrene reke v morje, med4em, ko bi naj dospel do istega cilja Peary na ladji. Na tem potovanju je raziskoval od 18. julija do 22. avgusta 1821 obal Ledenega morja od izliva Bakrene reke do rta Turnagain na polutoku Kent proti vzhodu in se je vrnil leta 1822 na Angleško. Na drugem potovanju 1825—26 je dosegel po Mackenzie reki obal Ledenega morja In je prišel do 149 stopinj zapadne do!žine. Leta 1845 je odposlala angleška vlada Franklina in Crozierja na ladjah »Erebus« in »Terror« proti Barrovi cesti, da bi odkrila severozapadni prehod. Dne 19. maja 1845 je odjadrala 138 mož broje.a ekspedicija. Zadnjič »o jo videli dne 26. julija v Melville zalivu. Ko ni bilo do leta 1847 še vedno nobene vesti od raziskovalcev, so se odpravila na pot pomožna podjetja. — Franklinova žena se je borila vedno z nova za to, da so se vrSila iskanja izginulih. Tekom let se je posrečilo, prinesti vesti o usodi Franklinove ekspedfcije. Udeležencev ekspedicije vendar nl bilo mogoče rešiti niti cnega ne! Pomožne ekspedicije, ki so bile odooslane od an_leške vlade. Frankli- nove žene in amerikanskega trgovca Grinella, sb se podale iz raznih točk na pot za izginulimi. Celih 14 let ni bilo zvedeti prav nič, kaj in kako je z udeleženci ekspedicije. Medtem so razširili znanje o amerikansko-severnem otočju, vsi poizkusi, le količkaj posvetiti v zagonetko usode ekspedicije, so bili brezuspešni. Bogznaj koliko sto in sto steklenic so spustili v morje in jih odposlali z morskimi toki proti severu, skale so popisali, mala balone so spustili. Nobeno od teh sporočil ni doseglo Franklina in njegovih tovarišev. Še le leta 1895 je naietel Mac Clintoc na ostanke in pisana sporočila. Iz teh je bilo razbrati, da je jadral Franklin skozi Lancaster predor, potcm severno skozi Wellingtcn kanal, krog otoka Cornwall in je obkrožil konečno Princ Walesovo deželo. Kmalu za tem sta bili obe ladji pred severnim delom King Williams dežele obkroženi od leda. Med drugim prezimovanjem je Franklin umrl dne 11. junija 1847. Do spomladi je postalo žrtev pomanjkanja ter naporov devet častnikov in 15 mož posadke. Preostali, v celem 105 mož, so zapustili pod Crozierom in Fitzjamcsom dne 22. aprila 1848 ladji, da bi dosegli po ledu suho zemljo in postajo Hudson Bay-Company. Nesrečniki so že bili tako zraučeni, da niso zmagali naporov potovanja. Grozn-o sta razsajala med njimi lakota in skorbut (otcčenje in gnojenje dlesen radl pomanjkanja hrane), niti eden ni dospel živ na cilj, ampak vsi so pomrli med potjo. Tako na prebridek način 1e konCala v sredini 19. stoietja največja severna ekspedicija. Nadaljne posameznosti o poteku ekspedicije bomo prejeli sedaj po odkritju taborišC tako žaiostno preminulih. Dejstvo je, da je bil severozapadni prehod, ki je bila naloga Franklinove ekspedicije, odkrit leta 1850 od Mac Clura. Popolnoma raziskan je bil _8 lc od Amundsena leta 1905. —