^ DOMOVINI
Ljubljana, it marca I940
Povsod na nova se budi življenje Naravo vso prevzelo je vstajenje, Iz zemlje mlada že rastlina klije, Spet ptica poje sladke melodije: Veliko noč!
Drugod nekje črnijo pogorišča, brez križev sveža so grobišča* Ob možu mož stoji in čaka, kdaj smrt krvava prikoraka. Velika noč?
Ti pticam ustvaril si napeve, rastlinam dal si tople dneve. Zaman nam žrtva ni bila življenje Tvoje, Spet pride dan, ko nam srce zapoje: Velika noč!
Najnovejše
VSE V REDU T Francoski častnik na inšpekcijskem obhoda po Maginotovi Uniji*
Je posnelo neko angle*
*AOOfOTOVA UNIJA PODALJŠANA. LUtt so nedavno sporočili, da so francooko oblasti podaljšale Maglnotovo črto tudi vzdolž belgijske mej*. Ta tal« ^riAnrti ^^AtBti^ jtMt Mteipvfttettt
^D^ELI^BREZ (^BPODi^BJA^ Am>
2rOVO ANGLEŠKO OROŽJE. AngMka mornarica s« Je v zadnjem času okrepila • Upom novovrstne torpedovke, Id JI pravijo »leteča muUea«. Ta ladja, ki meri t dolžin« samo 20 m, Je nenavadno glMna ln vorf po morja b brzino do 80 km na aro
PETROLEJ IN PREMOG. Nemiko vlado »krbi v sedanji vojni najbolj uvoz petroleja ter izvoz premoga. Da M se ti dv« važni vprašanji rešili v korist Nemčije, J« nemška vlada sklenila sporazum b Romu* nljo, zdaj pa se ie vedno pogaja b Italijo« Pogajanja vodi vojni strokovnjak sa gospodarstvo Nemčije dr. Clodlus.
ALARM NA EAPADNEM BOJIŠČU. Nemški topnlterjl n* Slegfrtedovl Ml ▼ pripravljenosti
VOWm PRIPRAVLJAJO. Pogled t aagMko tvornico za torpedo, kjer M»	I MMM MMiM m
KRALJ OGLEDUJE MAGNETICNO MINO. Angleški kralj Jurij VI. •gledaje aemlke magnetične mine, proti katerim so Iznašli angleški batenjerji učinkovito protUredstvo
križem sveta
BALONSKA ZAPORA NA ANGLEŠKEM. Posnetek Je bU napravljen g območju znanega mostu pri Flrth oi Forthu v blltinl Edlnbourgha
LOVSKA LETALA SE DVIGAJO. Skupina francoskih vzletu na poizvedovalno akcijo
ob
gELEZO ZA VOJNO. V to »pokopališče« starega telesa nekje na Francoskem segajo zdaj nepretrgoma telezne roke in nakladajo »elezo za odvoz v tvornice, kjer ga bodo predelali
Tedenska kronika
pridobil lepo premoženje. Po svetovni voj^ nI se Je preselil v bližnji trg Ronke, kje* Je Imel lepo posestvo. Vendar pa Je ostal Se vedno navezan na Doberdob, kjer se Ja ob nedeljah rad pomudll v družbi roJakovy ki so ga val globoko spoštovali. Blag ni spomin t
Umrla je najstarejša
Spomenik radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem
je ugleden obrtnik-pek v Slški, Tone pa Je takisto dobro zasidran trgovski zastopnik v Ljubljani. Kakor je bil oče Jože svoj živ dan vedno trdna in zavedna na« prodna kmečka korenina, tako so mu tudi sinovi s družinami vzorni naprednjald. Lojze ln Tone sta se tudi borila na Koroškem in dokazala, da sta v krvjo priprav«* IJena potrditi svojo nacionalno zvestobo. »Na mnoga leta!«, vsej spoštovani oblteljt p* ob tej priliki najiskrenejše čestitke!
Jubilej Frana Kocuvana
V Ljubljani je umrl eden naših najbolj zaslužnih glasbenikov, profesor ln sklada* telj g. Emerik Beran. Pokojnik Je bU Ceh iz Brna. Več let Je deloval na češkem učiteljišču t Brnu, odkoder Je prišel na mariborsko učiteljišče kot profesor glasbe* Od leta 1988. do 193«. Je bil profesor aa Celo na ljubljanskem konservatoriju. Pokojni Je bU odličen glasbeni pedagog ia skladatelj, Id Je vse svoje vetke sposobnosti posvetil dviganju slovenskega zborovskega petja ln d prav posebej stekal velikih zaslug za razvoj naše komorne glasbe. Njegovemu spominu čast, rodbini pa iskrene sotaljei
Pred unevi je g. Franc Kocuvan, posestnik in zastopnik banke Slavije v Trotkovt pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, v Mariboru v krogu svojih tovarišev in prijateljev praznoval redek jubilej — 401etnico vestnega službovanja. Večer je potekel v znamenju Iskrenega priznanja marljivemu in vztrajnemu delavcu, ki kljub sedmim križem napravi vtis še zmerom svežega, zraznanega, bistro v bodočnost zročega moža. Zastopstvo banke Slavije je prevzel že leta 1899 v Negovl, a ko je leta 1904 kupil posestvo v Trotkovl ln odprl trgovino pr iSv. Trojic.1, je prevzel tudi tamoš-nji krajevni zastop, ki ga še danes vzorno upravlja. Jubilant Ima pet sinov, izmed katerih sta dva šolska upravitelja, eden sreski kmetijski referent, najstarejši pomaga opravljati domače posestvo, najmlajši pa obiskuje meščansko šolo. G. Kocuvan je daleč naokrog znan in spoštovan kot čvrst, kremenit značaj in človek trdnega, doslednega prepričanja, ki je na kočljivi postojanki ob severni meji zmerom zastavil celega moža. Bil je član bivšega okrajnega zastopa pri Sv. Lenartu, župan trot-kove občine in nad 20 let občinski odbornik. Leta 1928 je ustanovil gasilsko društvo pri Sv. Benediktu, pri katerem še danes vodi tajniške posle. Vrlemu možu tudi naše tople čestitke!
Terezija Vrankarjeva, mati Viktorja Vran-kar J a, mizarskega mojstra ln zavednega Sokola v Radečah. Vrankarjeva mama Je bila v 93. letu. V poslednjem času jo Je mučila zlasti naduha, kar jo je najbrž spravilo tudi v grob. Njeno življenje Je bilo en sam delovni dan. V mladosti je bila večkrat lačna ko sita. Samo v največjih praznikih Je Imela juho In meso. Alkoholnih pijač ni pila. Mnogo je delala na polju ali pa se trudila s postrežbo v Radečah ln Ljubljani. Imela je šest bratov, kt pa so pomrli že pred mnogimi leti. Njena teta Jožefa Kilarjeva je edina učakala 104 leta. Vse do zadnjega je gospa Vrankarjeva opravljala domača dela, zlasti Je mnogo pietla za sina ln vnuke. Naj počiva v miru! Preostalim naše Iskreno bo-žalje!
Prof. Emerik Beran t
95 let zglednega napredne' ga gospodarja Zorka
Dve leti sta minili, kar smo se spomnili vrlega kraškega rojaka Matevža Ferfolje ob njegovi 801etnlcl. Rodil se Je v Dober* doba leta 1858. kot sin ugledne kmečke rodbine. Težka Je bila borba s krašktanl grlžaml, zemlja preveč siromašna, da H nudila kruha do sitega, pa se Je podjetea Matevž odpravil s trebuhom za kruhom — pričel Je s kupčijo, peš Je prepotoval neštetokrat vso Slovenijo ln Hrvatsko, «4 taca do trga. S žilavo vztrajnostjo si ji
F Se lah pri Dobavi Je na Jožefovo obhajal 95tic svoj god oče Jože Zorko, nje.
tova zvesta življenjska družica Ana, ro^ nldaršičeva, pa Je tudi že letos v Januar« Ja dopolnila 84 let. Ta vzorna kmečka dvojica Je priča zdrave slovenske trdo* žtvosti. Oče Jože se Je leta 1866. udelo ževal bojev na Laškem, a leta 1916. Je Mg še zmeraj toliko korenjaka, da Je moral spet obleči vojaško suknjo ln str&žlti bre> žUUd most. Vmes Je živel življenje pošte, nega slovenskega kmeta, garal ln trpel, s« živel, oženil ln skrbel za svoj rod. tenka Ana — vdova Poličeva — mu Je prinesla z zvestim srcem in delovno ročico v zakon tudi sina Ivana, ki Je danes spoštovan profesor na II. drž. realni gimnaziji V Ljubljani. V dragem zakonu pa so se rodili Zorkovlma še štirje otroci. Vse sta Vzorno preskrbela. Lojze Je prevzel doma-če posestvo v Selah, Jože Je odšel v Ara*-itko, kjer si Je ustvaril lepo eksistenco ts •^•'IPPI nevedno
Matevž Ferfolja +
Nezadovoljen z našo svobodo j£ le oni, Id zanjo nI storil in žrtvoval ničesar, ln oni. ki dam je ne privošči. Tudi maJnlAke žrtve lz leta 1918, ki so padle v Radgoni, so priče, da Je želja po svobodi rodila močan odpor v duši našega naroda, ki je od dneva do dneva upal v zmago pravice. Z vzklikom »živela Jugoslavija!« so padli na žr-tveniku domovine prvi oznanjevalcl svobodne pomladi. Kmalu zatem je prišel težke pričakovani polom stare monarhije. Zopet se je zbrala naša idealna mladina pod vodstvom odločnega generala Maistra, da s svojimi telesi zabarikadlra pot do naših lepih Slovenskih goric, do obmejne Gornje Radgone kot važnega slovenskega oporišča na severni državni meji. Mnoge žrtve so padle, slovenska zemlja je pili kri naših borcev, severna meja je zapečatena s krvjo naših najboljših sinov. Narodno zavedna Gornja Radgona smatra za svojo dolžnost, da odkrije tem narodnim junakom in borcem za svobodo dostojen spomenik v kraju, kjer počivajo njihove kosti. Spomenik naj opozarja sedanje ln poznejše rodove, da je ta meja sveta ln naša ra vedno.