Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 1 INTERVJU ŽALEC Str. 9 NAŠA TEMA PRIL OGA Str. 12-13 Str. 2-3 Tednik za Savinjsko regijo / št. 5 / Leto 78 / 2. februar 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si Str. 22-23 Natalija Zupančič, strokovna vodja žalskega Društva za pomoč in samopomoč Želva – Eureka Popacana spomenik in pročelje na Gledališkem trgu Kdo bo kupil poštno palačo? CELJE Str. 4 Ko grozi izguba doma Urejanje Savinje in njenih pritokov spet na začetku SPORED Klemen Bučan in Nataša Naneva Nov voditeljski par, od katerega se nam bo vrtelo! CARPE DIEM ŠT. 5 2. FEBRUAR 2023 PET. 3. 2. SOB. 4. 2. NED. 5. 2. PON. 6. 2. TOR. 7. 2. SRE. 8. 2. ČET: 9. 2. Klemen Bučan in Klemen Bučan in Klemen Bučan in SPORED JOKER OUT Na evrovizijski oder s skladbo v slovenščini Miša Molk: Ikona slovenskih izborov za Pesem Evrovizije v oddaji Misija Liverpool GOSPODARSTVO Razbit nos in poškodbe v Urgentnem centru Celje Policija je že izsledila moškega, ki je pretekli teden v Urgentnem centru Celje zlomil nos radiološkemu inženirju in poškodoval roko medicinski sestri. Slednja je po napadu doživela celo srčni infarkt. Moški, ki je to storil in nato pobegnil, ni potreboval nujne medicinske pomoči. V bolnišnici bodo raven varovanja dvignili, ljudje pa se sprašujejo, kdo bo naslednji. Reševanje kon iktov s pestmi nikakor ni rešitev. Foto: SHERPA Str. 6 Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 5, 2. februar 2023 AKTUALNO ZADETKI Policija je že izsledila moškega, ki je pretekli teden v Urgentnem centru Celje zlomil nos radiološkemu inženirju in poškodoval roko medicinski sestri. Sle- dnja je po napadu doživela celo srčni infarkt. Moški, ki je to storil in nato pobegnil, ni potreboval nujne medicinske pomoči. V bolnišnici bodo raven varova- nja dvignili. V. d. direktorja celjske bolnišnice Dragan Kovačič pravi, da ne želi bolnišnice, ki bi bila varo- vana kot banka ali vojašnica: »Bolnišnica je prostor, kamor pridejo ljudje, ki potrebujejo pomoč. Tu se stvari ne rešujejo s pestmi.« SIMONA ŠOLINIČ Klinična psihologinja prof. dr. Polo- na Selič – Zupančič (Foto: osebni arhiv) Razbit nos in poškodbe v Urgentnem centru Celje V celjskem urgentnem centru je pretekli teden prišlo do fizičnega obračunavanja bolnika z zdravstvenim osebjem. (Foto: SHERPA) Po objavi novice o tem so na družbenih omrežjih ek- splodirali sovražni komen- tarji, s katerimi so mnogi nasilje podpirali, kar zastra- šujoče kaže na visoko str- pnost do njega. »Vse to nas plaši, ker lahko privede do tragičnih dogodkov. Zato po- zivamo javnost, naj nas za- ščiti tako, da takšno nasilje obsodi. Zdravstvo je v krizi, premalo je zdravstvenih de- lavcev. Če na vse to nekateri vplivajo s spodbujanjem na- silja, bo to vodilo v zelo sla- bo situacijo. Tudi zaposleni v zdravstvu so samo ljudje, imajo družine, otroke, nihče od njih ne želi, da bi njiho- ve družine dobile klic, kot sta ga v sredo dobili družini dveh napadenih. Ti ljudje delajo za ljudi, za bolnike, rešujejo njihova življenja,« pravi Kovačič. Bolnišnica mora ostati od- prta in dostopna, a to nikogar ne odveže odgovornosti pred tem, da ohrani srčno kulturo, pravi v. d. strokovnega direk- torja SBC Radko Komadina: »Če kdo ni zadovoljen s hitro- stjo obravnave ali s tem, da mu ne moremo nuditi vsega, kar pričakuje ali je prebral na spletu, ni kriv izvajalec storitve. On želi samo poma- gati življenjsko ogroženim, kar je tudi naloga urgentne- ga centra. Krizo v zdravstvu bomo poskušali rešiti, ampak na ravni parlamenta, s pri- lagoditvijo pravil v javnem zdravstvu, ne v urgentnem centru.« Kam smo prišli? »Solidarno pošiljamo SMS- -sporočila za Kras, gasilce, žr- tve poplav, otroke s posebnimi boleznimi in potrebami – kar je vsekakor hvalevredno, traja nekaj sekund in nas ne pre- makne z mesta. Vložen napor je minimalen. Ko se je treba vesti sočutno, solidarno, spo- štljivo – v trgovini, bolnišnici, lekarni – prehitro pride do nestrpnosti, brezobzirnosti, prerivanja in sebičnosti – po otročjem imperativu ›Hočem!‹ in ›Takoj!‹. Pogrešam zrelejše ravnanje. Plašijo me impul- zivni preboji in eksplozivno besedovanje na javni sceni. Kot družba smo po eni strani polni strahu, depresivnega do- življanja in krivde, po drugi pa prizorišče zlorabljanja v med- osebnih odnosih, ko je vedno več sprejemljivega in vedno manj ›svetega‹ – moralnih standardov in vrednot, ki ne podležejo skušnjavi neome- jene svobode,« pravi klinična psihologinja prof. dr. Polona Selič – Zupančič, visokošol- ska učiteljica in znanstvena svetnica, raziskovalka na Ka- tedri za družinsko medicino Medicinske fakultete v Lju- bljani in predstojnica Katedre za psihologijo na Medicinski fakulteti v Mariboru. Dodaja, da je v družbi ve- dno več narcističnih potez, ki žanjejo občudovanje in navdušenje. »Jaz, jaz, jaz – v različnih barvah in oblikah, od glave do pet usmerjeno vase, k sebi. Manjka zrelost, modrost pa sploh. Manjkata zdrava prodornost in iskreno prosocialno ravnanje brez od- zivov jeze, sovraštva in boja- zljivosti. Mogoče smo tudi prebivalci Slovenije izgoreli? Marsikdo se že vede tako – razosebljeno dojema druge, ki jih odriva s poti. Celo več – ignorira njihove dobre la- stnosti ali celo meni, da so si zaslužili težave, s katerimi se Stopnjevanje nasilja v pokoronskem času: kdo bo naslednji? Stopnjevanje nasilja v pokoronskem času: kdo bo naslednji? »Še ko sva z bratom hodila v osnovno šolo, so imeli nekateri nekoliko odklo- nilen odnos do nas, ki imamo nemški priimek. Sama se s tem nisem obremenjevala in sem bila vedno ponosna na družin- sko preteklost.« Ksenija Mak Hönigmann, potomka nekdanje znane celjske trgovske družine »Nekdo prinese na odprtje kruh, drugi zastonj zapoje ali pomaga pri obešanju slik, vedno se najde kdo, ki posodi mize ali vazo, poskrbi za fotografi ranje, slikarji posodijo slike brez razstavnine …. Drug drugega osrečujemo in si poklanjamo dobra dela.« Valerija Motaln, lastnica ateljeja MS »Šola ni namenjena le predajanju znanja, ampak ustvarjanju skupnosti. Tega se ne da naučiti s po- močjo umetne inteligence.« Dan Podjed, antopolog »Po svetu je ogromno uspešnih Slovencev, res smo velik narod v majhni državi.« Manuela Hvala - Manu, pevka »Ti mladi ljudje tudi v svoji družini niso bili deležni dovolj ljubezni in sprejetosti. Poslušala sem jih in tudi slišala. V meni so očitno prepoznali neko- ga, ki jim resnično želi pomagati.« Natalija Zupančič, stro- kovna vodja žalskega Dru- štva za pomoč in samopo- moč Želva – Eureka 9 -3 10 -2 12 -2 7 -2 Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 5, 2. februar 2023 AKTUALNO Bolnišnica na anonimne obtožbe ne odgovarja Bolnišnica tokrat očitkov iz anonimk ne bo komentirala. (Foto: SHERPA) Pred dnevi smo mediji prejeli anonimno pismo, v katerem avtor navaja kar nekaj očitkov na račun vozil v okviru nujne medicinske pomoči v Celju. Ti letijo predvsem na celjsko bolnišnico. Med drugim neznan avtor niza podatke, da bolnišnica denarja, ki bi moral biti namenjen nujni medicinski pomoči, ne uporablja namensko. V bolnišnici na navedbe iz anonimke ne odgovarjajo. javnosti tokrat ne bo komenti- rala: »V Splošni bolnišnici Celje obžalujemo način anonimne- ga izpostavljanja posameznih vsebin in strokovnih področij v javnosti, vendar vam sporo- čamo, da vodstvo bolnišnice posameznih podatkov in na- vedb anonimnega pisma za medije ne bo komentiralo, saj to ni mesto za strokovno pre- sojo teh informacij in vsebin. Z ustreznimi podatki, dokazili in obrazložitvami bomo odgovo- rili vsem ustanovam, ki bodo anonimno pismo obravnavale in ga nato presojale v skladu z vsemi pravili, ki veljajo na tem področju,« so sporočili iz bolnišnice. SŠol Med poglavitnimi težava- mi, ki jih v anonimnem pi- smu navaja avtor, naj bi bila tudi iztrošenost vozil, zaradi česar tudi servisiranje naj ne bi bilo več najbolj učinkovito. Tudi oprema v vozilih naj bi bila stara. Težava sicer ni od včeraj, na to so – prav tako anonimno – nekateri opozar- jali že pred šestimi leti, ko je enoto nujne medicinske po- moči pod svoje okrilje vzela celjska bolnišnica. V pismu kar nekaj kritik leti tudi na to, da v nujni medi- cinski pomoči ne dela dovolj urgentnih zdravnikov, ampak specialisti drugih strok. To je sicer že znano, na kar je že pred časom opozarjala bolni- šnica. Anonimno pismo naj bi prejel tudi zdravstveni inšpek- torat, ki zadevo že preverja. Kdo stoji za anonimnim pisa- njem, ni znano, neuradno naj bi v bolnišnici bili že več let na- vajeni na tovrstna pisanja. Zato ne čudi odgovor bolnišnice, da vsebine anonimnega pisma v spopadajo, ter se do njih vede negativno in brezčutno. Na primer do zdravstvenih de- lavcev,« dodaja. Nestrpnost in poniževanje »Skoraj leto je že, odkar sem zaradi bolezni pretežno opazovalka ›navadnega‹ ži- vljenja. Spletna omrežja me že prej niso omrežila, dnev- nim novicam namenjam zelo skopo odmerjeno pozornost. Opažam, da so se nestrpnost, nespoštljivost, poniževanje, zasramovanje in podobni znaki čustveno zlorabljeval- ske naravnanosti skoraj neo- pazno priplazili v ›normalno‹ retoriko, ki jo uporabljajo premnogi v politiki, a tudi v t. i. civilni družbi,« pojasnjuje. Prof. dr. Selič – Zupančič postreže s podatki, da je na- silje prisotno že v vsaki četrti slovenski družini in v vsakem šestem partnerskem odnosu: »Čeprav je bilo v odraslosti nasilju v partnerskih odno- sih izpostavljenih dve petini Slovencev oziroma Slovenk, pri čemer je med žrtvami v Sloveniji devetkrat več žen- sk, patriarhalna ›gostilniška‹ retorika nasilje v medosebnih odnosih ves čas minimalizi- ra. Najbolj absurdno je, kadar nekdo merila dopustnega in vrednotenje nasilja dvolično uporabi za ›naše‹ in nasilje ›drugih‹. In seveda – na rav- ni družbe ne more biti po- polnoma drugače, kot je v družinah. Anonimnost ozi- roma skupina dajeta zavetje, vzbudita občutek varnosti in prikličeta na površje tako za- sramovane, ponižane, razža- ljene kot tudi nezrele, zlona- merne in razdiralne osebe.« Epidemija je le dodala sol na rano. »Korona je stresla svet in razmajala naličje po- trošniškega udobja. Iz nas je potegnila najslabše – ne solidarnosti, spoštljivosti in sočutja, ampak sebičnost, brezobzirnost in marsikdaj žal tudi ›prekotruplaštvo‹. Usmerjanje odgovornosti za lasten ne dovolj udoben obstoj v poklicno skupino, ki je med najhujšimi valovi pandemije dobesedno živela v bolnišnicah, delala v ne- mogočih razmerah in nego- tovosti, je skrajno nevarno. Danes so to zdravniki, jutri bo nekdo drug. Vsak lahko pride na vrsto. Morda res potrebujemo ministrstvo za solidarno družbo, da nam bo solidarnost bolj nazorno predstavljena,« se sprašuje sogovornica. Vsevednost z Googla »Družba, ki ne spoštuje učiteljskega in zdravniškega poklica in raje sledi prebli- skom nekaterih vplivnežev, bo težko humana in spoštljiva družba znanja. Ob aroganci in prevzetnosti ›Google-znal- cev‹ postaja ›Google-znanje‹ samozadostno. Nekateri v tem duhu zahtevajo neko diagnostiko in terapijo, zdravnice in zdravniki naj bi le opravili administrativ- na opravila in jim zagotovili ›naročeno‹. Varstvo osebnih podatkov smo postavili na zavidljivo visoko raven, var- stvo osebnega dostojanstva in blagostanja vsakogar, ne le vplivnežev, ampak anoni- mnih ljudi, ki ne nastopajo na forumih, ker ne utegnejo, saj se borijo s čustvenimi sti- skami ali z revščino, pa smo zanemarili,« dodaja prof. dr. Selič – Zupančič. Poudarja, da so zdravstveni delavci izgoreli in da se izgo- relost začne zaradi nesoraz- merja med pričakovanji delo- dajalca, javnosti in bolnikov ter zmožnostmi profesional- ca, ki pričakovanj ne zmore uresničiti in postaja vedno bolj nezadovoljen, v njem se krepi občutek nezmožnosti in razočaranja. »Temu sle- dijo kronična utrujenost, telesna in duševna izčrpa- nost, motnje spanja in druge zdravstvene težave. Kasne- je se v procesu pojavijo še brezbrižnost, depresivnost, doživljanje odpora do sebe in drugih, občutki krivde, obupa in nemoči. Pandemije in krize v zdravstvu niso pov- zročili zdravstveni delavci. Ti so med pandemijo delali več in v bolj nemogočih pogojih kot večina drugih. In kakšen je zdaj odziv ›uporabnikov‹? Nespoštljiv, celo nasilen.« Jasno pove, da zdravstveno osebje nekateri ljudje brezsra- mno dojemajo kot »sredstvo«, ob čemer prepogosto gojijo tudi velike predstave o sebi in lastni pomembnosti. »Kot rečeno ›Hočem! ‹ in ›Takoj! ‹ odmevata pred zdravstveni- mi zavodi, kot da bi zdravniki nalašč odrekali pomoč. ›Goo- gle-znalci‹ vedo, kaj in kako mora biti, a tudi, kaj (vse) jim pripada. Za to res ne po- trebujejo empatične naravna- nosti, saj jih rada podžigata prevzetnost in arogantnost. Vedno manj je prostora za za- upanje in zavezništvo, ki sta v procesu zdravljenja nujna. Ponavljam, da je večina zdra- vstvenih delavcev izgorela. Raziskave so povezale izgore- lost s neoptimalno obravnavo bolnikov ter povečanim tvega- njem za zdravniško napako. Višja kot je raven izgorelosti, večje je tveganje za napako. Če do napake pride, ta še poglobi izgorelost in depre- sivnost ter zmanjša kakovost življenja. Profesionalci delajo več, a so manj produktivni, manj so zadovoljni s službo, v slabših odnosih so s sode- lavci, poveča se verjetnost, da zapustijo poklic. Poveča se tudi tveganje za zlorabo ali odvisnost od alkohola ali drog ter samomorilnost. Ve- dno koristi krepitev veščin v medosebnih odnosih, kar ter- ja čas in vztrajnost. Še tako dobra komunikacija ne more odtehtati slabe organizacije, nepotrebne administracije in premajhnega števila zdra- vstvenih delavcev,« še zaklju- čuje. Talci energetske krize? Prebivalci Šaleške doline bodo za ogrevanje plačevali bistveno več kot doslej. Cene daljinskega ogrevanja so se februarja podražile za 48 odstotkov. V Termoelektrarni Šoštanj (Teš) pojasnjujejo, da so višje cene posledica podra- žitve emisijskih kuponov in premoga. Lokalna skupnost temu sicer odločno nasprotuje. »Ne pristajam na to, da bodo prebivalci Šaleške doline talci energetske krize,« je pred dnevi dejal velenjski župan Peter Dermol. Na pred- sednika vlade in pristojna ministrstva je naslovil pismo, v katerem jih je pozval, naj pripomorejo k zamrznitvi vseh dejavnosti energetskih družb glede dviga cene toplotne energije. Do podražitve je kljub temu prišlo, pri čemer občina socialno ogroženim obljublja finančno pomoč. Spomnimo, da je Termoelektrarna Šoštanj 1. decembra 2022 dvignila ceno za 15,3 odstotka. Po pogajanjih s pred- stavniki Holdinga Slovenske elektrarne v preteklem tednu so v Tešu napovedali dodaten dvig povprečne nakupne cene toplote 1. februarja 2023 za 11,7 odstotka. Ob tem ne gre pozabiti, da so že junija lani povišali cene toplotne energije za 40,7 odstotka, vendar Komunalno podjetje Velenje po- dražitve za končne uporabnike ni uveljavilo v celoti, saj so del višjih stroškov krile občine ustanoviteljice. 48-odstotna podražitev Kot so pojasnili v Komunalnem podjetju Velenje, so na podražitev ogrevanja v Šaleški dolini poleg naraščajočih cen emisijskih kuponov in dražjega premoga vplivale tudi manjše prodane količine toplote v obdobju tople jeseni in začetku zime ter močno povišani stroški električne energije. »Na podlagi nove povprečne nakupne cene toplote, ki znaša 51,38 evra/MWh (brez DDV), novi variabilni del cene toplote za ogrevanje prostorov in sanitarne tople vode za uporabnike Šaleške doline od 1. februarja 2023 znaša 73,05 evra/MWh (brez DDV). Dvig variabilne cene toplote za 59,3 odstotka predstavlja dvig stroška toplote gospodinjskega odjemalca na računu za 48 odstotkov,« so navedli v sporo- čilu za javnost. Socialno najbolj ranljivim skupinam odjemalcev toplotne energije naj bi zagotovili finančno pomoč. »Želimo vzposta- viti sistem, po katerem bodo do dodatne denarne pomoči upravičeni socialno najbolj ogroženi prebivalci Šaleške doli- ne. Zato bosta lokalni skupnosti Velenje in Šoštanj 400 tisoč evrov letno kot dodatno pomoč namenili najbolj ranljivim skupinam, kar bo posameznemu odjemalcu omililo strošek dviga ogrevanja do 70 odstotkov.« O tem bo Komunalno podjetje Velenje občane podrobneje obveščalo v naslednjih dneh. Med cenejšimi Sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini je še vedno med cenovno najugodnejšimi sistemi daljinskega ogreva- nja v Sloveniji. Vlada je 24. januarja 2023 izdala Uredbo o oblikovanju cene toplote iz daljinskega ogrevanja, iz katere izhaja omejitev variabilnega dela cene toplote za gospodinj- ske odjemalce (individualne in skupno odjemno mesto), ki od 1. januarja do 30. aprila 2023 znaša 98,7 evra/MWh. Šaleška dolina je kljub dvigu variabilnega dela cene toplote še vedno pod mejo, ki jo uredba določa. V Komunalnem podjetju Velenje z daljinskim sistemom ogrevanja, ki je drugi največji v Sloveniji, s toplotno ener- gijo oskrbujejo skoraj 40 tisoč prebivalcev in več kot 650 industrijskih uporabnikov, pri čemer so povsem odvisni od Termoelektrarne Šoštanj. Neodvisni od premoga Zato je Šaleška dolina pred izjemno pomembnim obdob- jem prestrukturiranja po koncu izkopavanja premoga. Pri- pravljajo preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja, ki bo v prihodnosti popolnoma neodvisen od premoga. To pomeni, da bo cena za končne uporabnike v prihodnosti pod bistveno manjšim vplivom nakupa emisijskih kuponov, hkrati bodo toplotne izgube v sistemu zaradi obnove precej manjše. Od 1. februarja je daljinsko ogrevanje v Šaleški dolini dražje za 48 odstotkov, a ostaja med cenejšimi v Sloveniji. Kot pojasnjujejo v velenjski občinski upravi, bodo v sklopu načrtovane preobrazbe daljinskega ogrevanja obnovili distri- bucijsko omrežje, posodobili toplotne postaje in energetsko prenovili stavbo. Z omenjenimi posegi naj bi pripomogli k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksid za 2.680 ton, ob tem bi porabo premoga zmanjšali za 2.243 ton. »Šele po- tem bomo lahko vpeljali 100-odstotno zelene vire energije za daljinsko ogrevanje. Pri obnovi izolacij in posodobitvi toplotnih postaj računamo na črpanje evropskih sredstev, zato je bil nedavni obisk predstavnikov Evropske komisije in Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj za nas izjemnega pomena. Obisk ob potrditvi Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 smo izkoristili za predsta- vitev projekta preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja, ki ga želimo končati do leta 2030,« še navajajo v velenjski občinski upravi. BARBARA FURMAN Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 5, 2. februar 2023 GOSPODARSTVO Konec letošnjega novembra bo preteklo 125 let, od- kar so na Krekovem trgu v Celju odprli »novo poštno poslopje za splošni promet«, zgrajeno po načrtih du- najske cesarsko-kraljevske družbe Bureau fűr Post bauten. Pošta Slovenije poštno palačo prodaja in če ji bo zanjo uspelo najti kupca, zgradba prvič v svoji zgodovini ne bo več služila svojemu namenu. Vsaj v celoti ne. V Pošti Slovenije namreč napovedujejo, da bo tudi po prodaji v njej ostala poštna poslovalnica. O prodajni ceni ne govorijo, nepremičninske agencije, ki oglašujejo prodajo, navajajo tri milijone evrov. JANJA INTIHAR Pošta Slovenije išče kupca za svojo stavbo na Krekovem trgu v Celju Kdo bo kupil poštno palačo? V začetku tedna se je v Dubaju v Zdru- ženih arabskih emiratih začel sejem Arab Health. Gre za največji specializirani sejem medicinske opreme in pripomočkov, zdra- vil, zdravstvene oskrbe in storitev na Arab- skem polotoku, njegov poglavitni namen je povezovanje proizvajalcev in ponudnikov zdravstvenih storitev z zdravstvenimi kli- nikami. Sejma se udeležuje trinajst sloven- skih podjetij. Njihov skupinski nastop je tudi letos organizirala Javna agencija Spirit Slovenija. Med slovenskimi razstavljavci na sejmu Arab Health so tudi podjetja Koval iz Loke pri Žusmu, UVC Solutions, ki ima sedež v Celju, vse posle pa večinoma opravlja v Ljubljani, ter Dagri inženiring iz Celja. Koval, ki sodi med vodilna podjetja v Slo- veniji na področju proizvodnje medicinske opreme za nego in rehabilitacijo, se sejma v Dubaju udeležuje že šestič. Arabski svet, kjer ima že več svojih zastopnikov, je za podjetje očitno zelo zanimiv. V zadnjih šestnajstih le- tih se Koval, ki sicer deluje že več kot četrt stoletja, ukvarja le s proizvodnjo in prodajo medicinske opreme, ki jo razvija sam. Nje- gov najbolje prodajan izdelek je naprava za pomoč pri dvigovanju bolnikov v bolnišni- cah. Veliko proda tudi hojic za učenje hoje po operacijah ter preglednih in masažnih miz. Vse svoje izdelke prodaja pod lastno blagovno znamko, prisoten je v vseh večjih državah Evrope. Najpomembnejši trg je Nemčija, ki ji sledita Francija in Švedska, uspešen je tudi na Nizozemskem. Pred časom je svoje izdelke začel prodajati tudi v Avstraliji. Celjsko-ljubljansko podjetje UVC Solutions se v Dubaju ponovno predstavlja z napravo za razkuževanje bolnišničnih površin, ki jo je razvilo samo. Pred tremi leti je bil prav Arab Health odskočna deska za prodor pod- jetja na tuje trge. S svojo napravo SteriPro, ki jo je najprej prodajalo le v Sloveniji, je namreč zdaj prisotno že v večini evropskih držav. Podjetje Dagri inženiring, ki prav tako ni novinec na sejmu v Dubaju, izdeluje in namešča različno medicinsko opremo za operacijske dvorane. Agencija Spirit bo letos na mednarodnih sejmih v tujini pripravila še sedem skupin- skih predstavitev slovenskega gospodarstva. Februarju se bodo podjetja lahko predstavila na sejmu obrambne industrije Idex v Abu Dabiju, maja na sejmih Transport Logistic v Münchnu in Ligna v Hannovru, junija na sejmih Newcast v Düsseldorfu in Eurobike v Frankfurtu ter oktobra na prehrambnem sejmu Anuga v Kölnu in sejmu pekarske in- dustrije in slaščičarstva Iba v Münchnu. JI V Pošti Slovenije zagotavljajo, da bo njena poštna poslovalnica s sedmimi zaposlenimi ostala na Krekovem trgu tudi po prodaji stavbe. (Foto: SHERPA) kot poslovno nepotrebne. Prodaja nekdanje ali še de- lujoče poslovne prostore ter zemljišča in stanovanja. Na- mesto poštnih poslovalnic je po državi vedno več tako ime- novanih pogodbenih pošt. Po zadnjih dosegljivih podatkih jih je že več kot 160, med nji- mi jih je veliko tudi na obmo- čju celjske regije. Celjska poštna palača je trenutno največja zgradba, za katero Pošta Slovenije išče novega lastnika. Na vprašanje, zakaj so se od- ločili za prodajo, v podjetju odgovarjajo, da vse odloči- tve, povezane z vlaganjem in s prodajo, sprejemajo na podlagi strategije upravlja- nja nepremičnin. Pri tem sta njihova cilja učinkovito upravljanje in optimizacija poštnega omrežja. V prime- ru celjske poštne zgradbe, še pravijo v Pošti Slovenije, gre za preverjanje trga in zbiranje nezavezujočih po- nudb, na podlagi katerih se bodo potem odločili o na- daljnjih korakih. Navajajo tudi, da to ni doslej njihova največja nepremičnina, za katero iščejo kupca, in da so prodali že več podobnih zgradb. Dva najemnika Celjsko poštno palačo so slovesno odprli 27 . novembra 1898. Zgrajena je v neorene- sančnem slogu in je razgla- šena za zgodovinski spome- nik ter za kulturni spomenik lokalnega pomena. V kleti, pritličju, dveh nadstropjih in v mansardi ima malo več kot 3.660 kvadratnih metrov pro- storov, ki jih večinoma zase- da Pošta Slovenije. Malo manj kot 600 kvadratnih metrov pisarniških prostorov imata v najemu dva najemnika, ki bosta v njih predvidoma osta- la tudi po prodaji stavbe. postopka oziroma najdlje leto po prodaji, ko se bodo preselili drugam. Zdaj na Krekovem trgu dela šestde- set uslužbencev pošte in nje- ne hčerinske družbe IPPS. Število zaposlenih v poštni poslovalnici, ki bo tudi po prodaji še naprej ostala v stavbi, bo ostalo nespreme- njeno. Zdaj jih v njej dela se- dem. Osnovna dejavnost, to je ponujanje poštnih in dru- gih storitev, bo torej ostala v središču mesta, poudarjajo v pošti. Že v preteklosti zanimanje za nakup Pošta Slovenije bo nezave- zujoče ponudbe zbirala do 13. februarja. Zneska, ki ga Na letošnjem sejmu Arab Health v Dubaju svoje izdelke spet predstavljajo tudi podjetja Koval, UVC Solutions in Dagri inženiring. Fotografija je z lanskega sejma. (Foto: Spirit) Na sejmu Arab Health tri podjetja s Celjskega Pošta Slovenije je pred sedmimi leti v Trnovljah postavila pretovorno pošto, ki je nadomestila poslovalnico v Kosovi ulici. V stavbi je 100 kvadratnih metrov namenjenih delu z uporabniki poštnih storitev, 1.300 kvadratnih metrov površin je namenjenih skladiščenju, pripravi pošiljk za dostavo in prostorom za zaposlene. Obseg klasičnih poštnih storitev se je v zadnjih desetih letih zelo zmanjšal. Število pisemskih pošiljk je manjše za 40 odstotkov, tako imenovanih univerzalnih poštnih storitev je manj za polovico, upad plačilnih storitev je 60-odstoten, navajajo v Pošti Slovenije. V zadnjih letih smo se že navadili, da Pošta Slovenije po vsej državi prodaja svoje nepremičnine, ki jih oceni Prav tako bo v stavbi ostala poštna poslovalnica v pritli- čju, ki meri 225 kvadratnih metrov. Pošta kot enega od pogojev prodaje namreč na- vaja, da bo moral novi lastnik z njo skleniti dolgoročno po- godbo o najemu teh prosto- rov, mesečna najemnina, ki jo bo plačevala zanje, bo zna- šala osem evrov za kvadratni meter. Osnovna dejavnost ostaja v mestu V Pošti Slovenije napo- vedujejo, da bodo v stavbi ostali do konca prodajnega pričakuje za celjsko poštno palačo, ne razkriva, a pra- vi, da pričakuje ponudbe v okviru tržnih cen. Na dveh nepremičninskih portalih, ki oglašujeta prodajo, je na- vedeno, da znaša cena za zgradbo tri milijone evrov. V preteklosti je bilo po na- vedbah pošte že kar nekaj zanimanja za nakup stavbe, za katero ima sicer kot za vse nepremičnine na svojem območju predkupno pravico Mestna občina Celje. Če zbi- ranje nezavezujočih ponudb ne bo uspešno oziroma po- nudbe ne bodo takšne, kot jih pričakuje, bo Pošta Slo- venije, kot pravi, odločitev o nadaljnjih postopkih sprejela takoj po 13. februarju. Kaj načrtuje, še ne razkriva. Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 5, 2. februar 2023 GOSPODARSTVO Konec letošnjega novembra bo preteklo 125 let, od- kar so na Krekovem trgu v Celju odprli »novo poštno poslopje za splošni promet«, zgrajeno po načrtih du- najske cesarsko-kraljevske družbe Bureau fűr Post bauten. Pošta Slovenije poštno palačo prodaja in če ji bo zanjo uspelo najti kupca, zgradba prvič v svoji zgodovini ne bo več služila svojemu namenu. Vsaj v celoti ne. V Pošti Slovenije namreč napovedujejo, da bo tudi po prodaji v njej ostala poštna poslovalnica. O prodajni ceni ne govorijo, nepremičninske agencije, ki oglašujejo prodajo, navajajo tri milijone evrov. JANJA INTIHAR Pošta Slovenije išče kupca za svojo stavbo na Krekovem trgu v Celju Kdo bo kupil poštno palačo? V začetku tedna se je v Dubaju v Zdru- ženih arabskih emiratih začel sejem Arab Health. Gre za največji specializirani sejem medicinske opreme in pripomočkov, zdra- vil, zdravstvene oskrbe in storitev na Arab- skem polotoku, njegov poglavitni namen je povezovanje proizvajalcev in ponudnikov zdravstvenih storitev z zdravstvenimi kli- nikami. Sejma se udeležuje trinajst sloven- skih podjetij. Njihov skupinski nastop je tudi letos organizirala Javna agencija Spirit Slovenija. Med slovenskimi razstavljavci na sejmu Arab Health so tudi podjetja Koval iz Loke pri Žusmu, UVC Solutions, ki ima sedež v Celju, vse posle pa večinoma opravlja v Ljubljani, ter Dagri inženiring iz Celja. Koval, ki sodi med vodilna podjetja v Slo- veniji na področju proizvodnje medicinske opreme za nego in rehabilitacijo, se sejma v Dubaju udeležuje že šestič. Arabski svet, kjer ima že več svojih zastopnikov, je za podjetje očitno zelo zanimiv. V zadnjih šestnajstih le- tih se Koval, ki sicer deluje že več kot četrt stoletja, ukvarja le s proizvodnjo in prodajo medicinske opreme, ki jo razvija sam. Nje- gov najbolje prodajan izdelek je naprava za pomoč pri dvigovanju bolnikov v bolnišni- cah. Veliko proda tudi hojic za učenje hoje po operacijah ter preglednih in masažnih miz. Vse svoje izdelke prodaja pod lastno blagovno znamko, prisoten je v vseh večjih državah Evrope. Najpomembnejši trg je Nemčija, ki ji sledita Francija in Švedska, uspešen je tudi na Nizozemskem. Pred časom je svoje izdelke začel prodajati tudi v Avstraliji. Celjsko-ljubljansko podjetje UVC Solutions se v Dubaju ponovno predstavlja z napravo za razkuževanje bolnišničnih površin, ki jo je razvilo samo. Pred tremi leti je bil prav Arab Health odskočna deska za prodor pod- jetja na tuje trge. S svojo napravo SteriPro, ki jo je najprej prodajalo le v Sloveniji, je namreč zdaj prisotno že v večini evropskih držav. Podjetje Dagri inženiring, ki prav tako ni novinec na sejmu v Dubaju, izdeluje in namešča različno medicinsko opremo za operacijske dvorane. Agencija Spirit bo letos na mednarodnih sejmih v tujini pripravila še sedem skupin- skih predstavitev slovenskega gospodarstva. Februarju se bodo podjetja lahko predstavila na sejmu obrambne industrije Idex v Abu Dabiju, maja na sejmih Transport Logistic v Münchnu in Ligna v Hannovru, junija na sejmih Newcast v Düsseldorfu in Eurobike v Frankfurtu ter oktobra na prehrambnem sejmu Anuga v Kölnu in sejmu pekarske in- dustrije in slaščičarstva Iba v Münchnu. JI V Pošti Slovenije zagotavljajo, da bo njena poštna poslovalnica s sedmimi zaposlenimi ostala na Krekovem trgu tudi po prodaji stavbe. (Foto: SHERPA) kot poslovno nepotrebne. Prodaja nekdanje ali še de- lujoče poslovne prostore ter zemljišča in stanovanja. Na- mesto poštnih poslovalnic je po državi vedno več tako ime- novanih pogodbenih pošt. Po zadnjih dosegljivih podatkih jih je že več kot 160, med nji- mi jih je veliko tudi na obmo- čju celjske regije. Celjska poštna palača je trenutno največja zgradba, za katero Pošta Slovenije išče novega lastnika. Na vprašanje, zakaj so se od- ločili za prodajo, v podjetju odgovarjajo, da vse odloči- tve, povezane z vlaganjem in s prodajo, sprejemajo na podlagi strategije upravlja- nja nepremičnin. Pri tem sta njihova cilja učinkovito upravljanje in optimizacija poštnega omrežja. V prime- ru celjske poštne zgradbe, še pravijo v Pošti Slovenije, gre za preverjanje trga in zbiranje nezavezujočih po- nudb, na podlagi katerih se bodo potem odločili o na- daljnjih korakih. Navajajo tudi, da to ni doslej njihova največja nepremičnina, za katero iščejo kupca, in da so prodali že več podobnih zgradb. Dva najemnika Celjsko poštno palačo so slovesno odprli 27 . novembra 1898. Zgrajena je v neorene- sančnem slogu in je razgla- šena za zgodovinski spome- nik ter za kulturni spomenik lokalnega pomena. V kleti, pritličju, dveh nadstropjih in v mansardi ima malo več kot 3.660 kvadratnih metrov pro- storov, ki jih večinoma zase- da Pošta Slovenije. Malo manj kot 600 kvadratnih metrov pisarniških prostorov imata v najemu dva najemnika, ki bosta v njih predvidoma osta- la tudi po prodaji stavbe. postopka oziroma najdlje leto po prodaji, ko se bodo preselili drugam. Zdaj na Krekovem trgu dela šestde- set uslužbencev pošte in nje- ne hčerinske družbe IPPS. Število zaposlenih v poštni poslovalnici, ki bo tudi po prodaji še naprej ostala v stavbi, bo ostalo nespreme- njeno. Zdaj jih v njej dela se- dem. Osnovna dejavnost, to je ponujanje poštnih in dru- gih storitev, bo torej ostala v središču mesta, poudarjajo v pošti. Že v preteklosti zanimanje za nakup Pošta Slovenije bo nezave- zujoče ponudbe zbirala do 13. februarja. Zneska, ki ga Na letošnjem sejmu Arab Health v Dubaju svoje izdelke spet predstavljajo tudi podjetja Koval, UVC Solutions in Dagri inženiring. Fotografija je z lanskega sejma. (Foto: Spirit) Na sejmu Arab Health tri podjetja s Celjskega Pošta Slovenije je pred sedmimi leti v Trnovljah postavila pretovorno pošto, ki je nadomestila poslovalnico v Kosovi ulici. V stavbi je 100 kvadratnih metrov namenjenih delu z uporabniki poštnih storitev, 1.300 kvadratnih metrov površin je namenjenih skladiščenju, pripravi pošiljk za dostavo in prostorom za zaposlene. Obseg klasičnih poštnih storitev se je v zadnjih desetih letih zelo zmanjšal. Število pisemskih pošiljk je manjše za 40 odstotkov, tako imenovanih univerzalnih poštnih storitev je manj za polovico, upad plačilnih storitev je 60-odstoten, navajajo v Pošti Slovenije. V zadnjih letih smo se že navadili, da Pošta Slovenije po vsej državi prodaja svoje nepremičnine, ki jih oceni Prav tako bo v stavbi ostala poštna poslovalnica v pritli- čju, ki meri 225 kvadratnih metrov. Pošta kot enega od pogojev prodaje namreč na- vaja, da bo moral novi lastnik z njo skleniti dolgoročno po- godbo o najemu teh prosto- rov, mesečna najemnina, ki jo bo plačevala zanje, bo zna- šala osem evrov za kvadratni meter. Osnovna dejavnost ostaja v mestu V Pošti Slovenije napo- vedujejo, da bodo v stavbi ostali do konca prodajnega pričakuje za celjsko poštno palačo, ne razkriva, a pra- vi, da pričakuje ponudbe v okviru tržnih cen. Na dveh nepremičninskih portalih, ki oglašujeta prodajo, je na- vedeno, da znaša cena za zgradbo tri milijone evrov. V preteklosti je bilo po na- vedbah pošte že kar nekaj zanimanja za nakup stavbe, za katero ima sicer kot za vse nepremičnine na svojem območju predkupno pravico Mestna občina Celje. Če zbi- ranje nezavezujočih ponudb ne bo uspešno oziroma po- nudbe ne bodo takšne, kot jih pričakuje, bo Pošta Slo- venije, kot pravi, odločitev o nadaljnjih postopkih sprejela takoj po 13. februarju. Kaj načrtuje, še ne razkriva. Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 5, 2. februar 2023 GOSPODARSTVO Novi TEDNIK št. 4 26. 1. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 4, 26. januar 2023 KoleKtiv energetiKe Celje razpisuje prosto delovno mesto VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA DALJINSKEGA OGREVANJA – m/ž minimalni pogoji za zasedbo delovnega mesta: -- VII. stop nja oz. r aven izob r azbe tehnične smeri, -- poklic: univ. dipl. inž. elektrotehnike, univ. dipl. inž. strojništva in drugi diplomanti tehnične smeri in VII. stopnje. -- delovne izkušnje: 3 leta na področju organizacije dela in vodenja ljudi ter na področju sistema daljinskega ogrevanja ali druge javne infrastrukture, -- tekoče razumevanje, govorjenje in pisanje v slovenskem jeziku, vozniški izpit B-kategorije, računalniška pismenost, MS Office, splošna zdravstvena sposobnost (zdravniško spričevalo pooblaščenega zdravnika), znanje angleškega jezika. Od kandidatov pričakujemo poznavanje tehnike in tehnologije sistema daljinskega ogrevanja, obratovanja kotlovnic in tehnične zakonodaje s predmetnega področja. Izbran kandidat bo opravljal izpit za tehničnega vodjo energetskega objekta. Od kandidatov pričakujemo sposobnost vodenja ljudi in organiziranja dela, kritično presojanje vplivov okolja, hitro odzivanje na spremembe, samostojnost, odgovornost, sposobnost obvla- dovanja konfliktov in reševanja kompleksnih problemov. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 12 mesecev (z možnostjo podaljšanja delovnega razmerja za nedoločen čas), zaradi povečanega obsega dela s polnim delovnim časom, delo bo organizirano v eni (prvi) izmeni. KratKa vsebina dela: -- vodenje (načrtovanje, organiziranje, usklajevanje, kontroliranje) dejavnosti in ljudi v procesu daljinskega ogrevanja, -- sodelovanje pri sestavi strategije družbe, letnega poslovnega načrta družbe in na kolegiju direktorja, -- zagotavljanje optimalnega delovanja procesa skladno s tehničnimi predpisi, z obratovalnimi navodili ter s predpisi za zdravje in varnost pri delu in požarno varnost, sodelovanje z zuna- njimi izvajalci in inšpekcijskimi službami ter drugimi strokovnimi ustanovami, -- načrtovanje in izvajanje projektov investicij in obnov toplovodnega in vročevodnega omrežja, vključno z upravnimi postopki, postopki javnega naročanja in tehničnimi pregledi, -- spremljanje zakonodaje, napredka tehnike in tehnologije s področja dela in uvajanje novosti v proces, -- sestavljanje navodil za delo, vseh vrst poročil, analiz in predlogov za odločanje vodstva ter sodelovanje pri pripravi internih aktov družbe. Kandidati p ošljejo p rošnje z dok azili in življe njep isom s p odrob nim op isom delovnih izkušenj na naslov sed eža p odjetja v Celju, Smrek arjeva ulica 1 ali na e-naslov info@energetika-ce.si zadnji dan za oddajo prošnje je 24. 2. 2023. vsebina dela: -- vodenje (načrtovanje, organiziranje, usklajevanje, kontroliranje) aktivnosti in ljudi v procesu daljinskega ogrevanja, -- sodelovanje pri sestavi strategije družbe, letnega poslovnega načrta družbe in na kolegiju direktorja, -- zagotavljanje optimalnega delovanja procesa skladno s tehničnimi predpisi, z obratovalni- mi navodili ter s predpisi za zdravje in varnost pri delu in požarno varnost, sodelovanje z zunanjimi izvajalci in inšpekcijskimi službami ter drugimi strokovnimi inštitucijami, -- načrtovanje in izvajanje projektov investicij in obnov toplovodnega in vročevodnega omrežja, vključno z upravnimi postopki, s postopki javnega naročanja in tehničnimi pregledi, -- spremljanje zakonodaje, napredka tehnike in tehnologije s področja dela in uvajanje novosti v proces, -- sestavljanje navodil za delo, vseh vrst poročil, analiz in predlogov za odločanje vodstva ter sodelovanje pri pripravi internih aktov družbe Od KandId ata prIčaKujemO: -- VII. stopnjo oz. raven izobrazbe tehnične smeri, -- delovne izkušnje na področju organizacije dela in vodenja ljudi in na področju sistema daljinskega ogrevanja ali druge javne infrastrukture, -- poznavanje tehnike in tehnologije sistema daljinskega ogrevanja, obratovanja kotlovnic in tehnične zakonodaje s predmetnega področja. Izbran kandidat bo opravljal izpit za tehničnega vodjo energetskega objekta. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 12 mesecev (z možnostjo podaljšanja delovnega razmerja za nedoločen čas) zaradi povečanega obsega dela, in sicer s polnim delovnim časom, delo bo organizirano v eni (prvi) izmeni. nudimo: -- varnost zaposlitve, -- območje delovanja: na lokalnem območju Mestne občine Celje, -- urejen kolektiv, -- delo v dopoldanski izmeni. Kandidati pošljejo prošnje z dokazili in življenjepisom s podrobnim opisom delovnih izkušenj na naslov sedeža podjetja v Celju, Smrekarjeva ulica 1 ali na elektronski naslov info@ener- getika-ce.si. zadnji dan za oddajo prošnje je 24. 2. 2023. Po malo manj kot treh letih je vodenje Veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah spet prevzel Tomi Rumpf. Šmarska veterina je očitno postala njegov »varni pri- stan«, saj se vanjo vrača vsakokrat, ko mu ne uspe vodenje katerega drugega podjetja. Postajo, v kateri ima še vedno približno 20-odstotni lastniški delež, je nazadnje vodil med letoma 2017 in 2020. Lani je največji lastnik veterinarske postaje postal naložbeni sklad Alfi PE in februarja agenciji za varstvo konku- rence priglasil njen prevzem. Agencija odločitve še ni sprejela. JANJA INTIHAR Rumpf spet direktor šmarske veterine Sklad Alfi PE ima v Veterinarski postaji Šmarje pri Jelšah 30 odstotkov lastništva in 51 odstotkov glasovalnih pravic, a je v podjetju še vedno brez upravljavskih pravic. Mediacor z novim lastnikom Šmarsko podjetje Mediacor, ki ga je pred tremi desetletji ustanovil Janez Čretnik, ima novega lastnika. Čretnik, ki sodi med pionirje zdravega prehranjevanja in eko- loškega turizma v Sloveniji, je namreč v začetku januarja poslovni delež prodal Bo- janu Schmidu iz Stopč pri Grobelnem. Sam je že lani registriral podjetje Svetlin, ki se ukvarja z nepremičninsko dejavnostjo. Podjetje Mediacor se je že pred četrt stoletja usmerilo v pridelavo, predelavo in prodajo zdrave prehrane in bilo na tem področju med prvimi v Sloveniji. Ima približno 400 izdelkov s certifikatom bio, od tega več kot 200 izdel- kov z lastno blagovno znamko Bioshop, ki jih prodaja tudi v spletni trgovini. V zadnjih nekaj letih je svojo ponudbo, v kateri so tudi dietetični izdelki in posebni gospodinjski apa- rati, razširilo tudi na druge evropske države. Po zadnjih dosegljivih podatkih je leta 2021 imel približno 800 tisoč evrov čistih prihod- kov od prodaje, kar je nekoliko manj kot leta pred tem, ter sedem zaposlenih. Hkrati s spremembo lastništva so se v Me- diacorju zgodile tudi spremembe pri vode- nju podjetja. Po javno dostopnih podatkih je direktor postal Domen Ivakič iz Šentjurja, prokuristki sta postali Andreja in Neža Mo- škotevc, žena in hči znanega šentjurskega podjetnika Romana Moškotevca, ki ima med drugim v lasti podjetje Ahac. JI Sklad Alfi in Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah čakata na odločitev agencije za varstvo konkurence Tomi Rumpf je Veterinar- sko postajo Šmarje pri Jelšah prvič zapustil februarja 2009, ko ga je vlada imenovala za direktorja Kobilarne Lipica, iz katere je odšel po treh le- tih, še pred iztekom mandata. V Šmarje se je vrnil oktobra 2017 in ostal do aprila 2020, direktorsko mesto je ponov- no prevzel 1. januarja letos. Namesto njega je veterinar- sko postajo dve različno dolgi obdobji vodil Božidar Sok, od decembra 2021 do decem- bra lani je bil direktor Ivan Amon. Rumpf je bil v času, ko ni vodil šmarskih veteri- narjev, med drugim direktor republiškega zavoda za bla- govne rezerve, eno leto, do novembra lani, je bil na čelu Farm Ihan, poleti leta 2021 se je prijavil na razpis za mesto glavnega izvršnega direktorja Družbe za upravljanje terja- tev bank, vendar ni bil izbran. Od oktobra 2021 do oktobra 2022 je bil tudi član nadzor- nega sveta v šentjurski Meji. Mimogrede, za Rumpfom je vodenje Farm Ihan prevzel Šentjurčan Bojan Bevc, ki je pred več kot petnajstimi leti kot predsednik uprave pred propadom reševal Ste- klarno Rogaška, kot krizni menedžer je pred nekaj leti sodeloval tudi pri sanaciji štorskih Valjev. Pred pribli- žno desetletjem je bil Bevc na Hrvaškem obsojen na pet let zapora zaradi zlorabe položa- ja v podjetju Pik Vrbovec. Po treh letih je izpolnil pogoje za pogojni izpust, nato je bil leta 2015 še v Sloveniji obsojen na pogojno kazen zaradi zlorabe položaja zaradi spornih sve- tovalnih pogodb za steklarno z enim od ameriških podjetij. Še vedno lastnik petine podjetja Zakaj se je ponovno vrnil na direktorsko mesto v šmar- sko veterinarsko postajo, naj bi Tomi Rumf pojasnil priho- dnji teden. Te dni je namreč na dopustu. V zadnjih nekaj letih se je število lastnikov Veterinar- ske postaje Šmarje pri Jelšah zmanjšalo. Po javno dosto- pnih podatkih je trenutno la- stnikov le še pet. Deleže tistih, Od 1. januarja je Tomi Rumpf spet di- rektor Veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah. ki so se umaknili iz lastništva, je večinoma odkupil Rumpf in jih nato prodal skladu Alfi PE. Sam je obdržal pribli- žno 20-odstotni delež. Poleg Rumpfa so lastniki še vedno tudi trije zaposleni v postaji, njihov delež znaša od malo več kot tri odstotke do malo več kot deset odstotkov. Pribli- žno 30 odstotkov kapitala je v lasti veterinarske postaje, la- stnik največjega, malo več kot 36-odstotnega deleža je sklad Alfi PE, ki ima v podjetju 51 odstotkov glasovalnih pravic. Kljub večinskemu lastni- štvu naložbeni sklad Alfi PE v šmarski veterini nima upra- vljavskih pravic. »Krivec« je agencija za varstvo konku- rence, ki leto po priglasitvi še vedno ni odločila, ali je prevzem Veterinarske posta- je Šmarje pri Jelšah, ki ga je napovedal sklad, skladen s pravili konkurence. Radi bi nadaljevali povezovanje Kot je znano, so v skladu Alfi PE, ki sodi pod okrilje družbe KF Finance, jeseni 2021 napovedali, da name- ravajo ustanoviti večjo vete- rinarsko skupino, ki bo v tej dejavnosti vodilna na obmo- čju celotne Slovenije. Sklad je že prevzel večinsko lastni- štvo in upravljavsko vlogo v Veterinarski bolnici Slovenska Bistrica in Veterinarski bolnici Lenart. Direktor sklada Tone Pekolj ne ve, zakaj agencija za varstvo konkurence še vedno ni sprejela odločitve o pre- vzemu šmarske veterinarske postaje. »Agencija običajno takšne postopke konča prej. Ne vem, kaj je razlog, da od- ločanje o primeru Veterinar- ske postaje Šmarje pri Jelšah še vedno ni končano, saj smo agenciji poslali vsa dodatna pojasnila in podatke, ki jih je zahtevala,« pravi Pekolj. V skladu seveda želijo, da bi odločbo agencije dobili čim prej in nadaljevali povezova- nje veterinarske dejavnosti. »Trg ponudnikov veterinar- skih storitev v Sloveniji je zelo razdrobljen in ga želimo povezati. Naš cilj je obliko- vanje sodobne veterinarske skupine, ki bo pokrivala celo- tno Slovenijo,« poudarja Tone Pekolj in dodaja, da je zaradi sedanje razdrobljenosti nakup sodobne opreme za preglede in zdravljenje za večino vete- rinarjev zelo velik strošek, po drugi strani so te naprave sla- bo izkoriščene. Z združitvijo se bosta izboljšala kakovost opreme in veterinarskih sto- ritev ter tudi dostop do dežur- stev, je prepričan. Sodobna in velika skupina bo zanimiv delodajalec in bo pritegnila mlajše veterinarje, saj jim bo lahko ponudila bistveno več znanja, možnosti dodatnih iz- obraževanj in napredovanja, še pravi Pekolj. Z Veterinarsko postajo Šmarje pri Jelšah bo sklad Alfi PE pridobil veterinarsko podjetje v Sloveniji z največ koncesijskimi enotami. Šmar- ski veterinarji imajo namreč koncesije za območje Obso- telja, Kozjanskega, Šentjurja in Celja. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 5, 2. februar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Zaenkrat tek na Celjski koči CELJE – Kot kaže, v mestnem parku družba ZPO za zdaj še ne bo mogla urediti proge za tek na smučeh, saj razmere ne omogočajo za- dostne izdelave tehničnega snega. Drugače je na Celjski koči, kjer je pred tednom zapadlo kar nekaj narav- nega snega, ob čemer je ZPO poskrbel še za izdelavo tehničnega in uredil progo za dnevno in nočno smuko ter otroški poligon. Namesto tekaške proge v parku se je odločil to urediti na Celjski koči, kjer je tekačem na smučeh brezplačno na voljo. V mestnem parku naj bi tehnični sneg, ki ga še izdelujejo, omogočil sankanje najmlajših. Če bodo izpolnjeni pogoji, bo tudi v parku urejena tekaška proga. TC Neuspešno tudi v drugem poskusu CELJE – V petek se je iztekel tudi rok drugega razpisa za prijavo na javno zbiranje ponudb za najem Celjske koče. Tako kot po prvem razpisu družba ZPO Celje tudi tokrat ni prejela nobene ponudbe. Prvi razpis je bil podoben lanskemu, ko je bil predviden petletni najem hotela s približno štiri tisoč evri najemnine. Na razpis ni bilo odziva, zato je ZPO spremenil pogoje tako, da je v razpisu predvidel možnost prekategorizacije hotela v drugo obliko nastanitvenega obrata ter za 30 odstotkov znižal izhodiščno ceno najema, in sicer na malo več kot 2.900 evrov na mesec brez davka. Kljub izkazanemu zanimanju ZPO ni prejel nobene prijave, so sporočili iz MOC. Skladno z veljavno pogodbo o najemu ter z odpovednim rokom, ki ga ima dosedanji najemnik, Celjska koča za zdaj nemoteno obratuje, kar velja tudi za smučišče. Družba ZPO Celje in Mestna občina Celje pa bosta morali hitro najti rešitev za delovanje te izletniške točke v prihodnje. TC Popackana fasada na sedežu celjske Levice Spomenik Vojna in mir na Gledališkem trgu je kipar Jakob Savinšek (1922–1961) izdelal konec petdesetih let 20. stoletja. Spome- nik iz brona in kamna je visok približno pet metrov in je posve- čen obdobju druge svetovne vojne. Av- torja so zaznamova- li grozote vojne in čas, ki ga je prebil v koncentracijskem taborišču Gonars. Predsednica MČ Center Alenka Pečnik je že 23. januarja vložila ovadbo na policijo, ko je bil spomenik prvič pobarvan z rdečo barvo. Zgodilo se ni nič, pravi Pečnikova, ki meni, da bi z ustreznim odzivom policija lahko preprečila ponovitev dejanja, saj gre po njenem očitno za isto osebo oziroma skupino. Dogodek ni ostal neopažen niti na državni ravni. V stranki Levica, kjer se srečujejo tudi z grožnjami nekaterim vidnim predstavnikom stranke, obsojajo politično motiviran vandalizem v Celju. »Sovraštvo do Levice in do narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda se siste- matično goji tako na družbenih omrežjih in med najvišjimi političnimi predstavniki desnih strank kot tudi v medijskih projektih desnice, kot sta Demokracija in Nova24. Obsojamo vsako hujskanje, sovražni govor, diskriminacijo in nestrpnost, ki se dogajajo nad našimi članicami in člani, prostori in javnimi spomeniki ter kulturno dediščino. Tovrstna agresivna dejanja nimajo mesta v sodobni družbi 21. stoletja,« so med drugim poudarili. Različni vandalizmi so že stalnica v mestu, zadnje čase pa so pogosti tudi sovražni na- pisi, uperjeni proti trenutni vladi in stranki Levica. Slednje je bilo mogoče zaslediti že pred županskimi volitvami, ko so neznanci pomazali plakate sedanjega župana Matije Kovača. Zadnja mazaška akcija minuli ko- nec tedna je bila izpeljana na Gledališkem trgu, kjer ima prostore celjska Levica in kjer stoji spomenik Vojna in mir. TATJANA CVIRN Spomenik, posvečen obdobju druge sve- tovne vojne, je bil tako že drugič popackan z rdečo barvo, ki so jo neznanci polili tudi po fasadi in okenskem steklu v pritličju stavbe, na kateri visi tabla, ki označuje sedež lokal- nega odbora Levice. Le da ta nima CELJE – Popacana spomenik in pročelje na Gledališkem trgu Od sovražnega govora k mazaškim akcijam prostorov v delu, ki so ga vandali popacali, ampak na dvoriščni strani stavbe. Ob tem so člani stranke na policijo podali kazensko prijavo proti neznanemu storilcu. Obe mesti sta medtem že očiščeni. Vedno več nestrpnosti Da so tovrstne akcije zaskrbljujoče, pravi svetnik Levice v mestnem svetu Mestne občine Celje Samo Seničar. Opaža, da je takšnih mazaških akcij v Celju vedno več. »Na več mestih je mogoče opaziti protivladne in proti- strankarske napise. Živimo v majh- nem mestu in nekateri pozabljajo, da bomo morali tudi v prihodnje živeti skupaj.« Na dogodek so se odzvali v Levici Celje in obsodili vandalizem. » Takšno uničevanje javne lastnine se dogaja vedno bolj pogosto in je še en dokaz, ter skupno lastnino, predvsem pa k strpnemu in kulturnemu dialogu. »Ohranjanje in spoštovanje okolja, javne infrastrukture, še posebej kulturne in zgodovinske dediščine je kolektivna odgovornost, saj s tem predstavljamo, kdo smo kot sku- pnost. Ta infrastruktura je namreč naš zaklad in ne platno za vandali- zem.« Veliko dela in stroškov Da bodo vandalizem prijavili po- liciji, spomenik in stavbo pa bo oči- stilo Javno podjetje Zelenice, pravijo v Mestni občini Celje. Že lani se je konec leta moralo podjetje Zeleni- ce dvakrat spopasti s popackanim spomenikom, posvečenim Slavku Šlandru pred II. OŠ Celje, kjer bi po »vzorcu« na spomeniku lahko skle- pali, da gre za iste storilce. Kot je dejal direktor podjetja Jože Krulec, so imeli že lani v podjetju veliko dela z odstranjevanjem žalji- vih napisov na različnih javnih po- vršinah. »Na fasadah je vse to lažje odstranjevati, medtem ko so spome- niki bolj zahtevni, saj so narejeni iz različnih materialov. Tudi spomenik Vojna in mir smo enkrat že čistili in ga bomo morali ponovno. Na voljo imamo posebna čistila, sicer pa je to zamudno ročno delo. Lani smo za tovrstno dejavnost porabili približno 20 tisoč evrov. Ker gre za denar iz proračuna, so to sredstva vseh ob- čanov in bi jih zagotovo lahko bolj koristno porabili,« meni sogovornik. Foto: SHERPA da ima spletni sovražni govor ogro- mno konkretnih posledic,« so ob tem zapisali na FB-strani lokalnega odbo- ra stranke. Ob tem ugotavljajo, da se s tem povzroča škoda celotni skupno- sti, obenem se izgublja priložnost za ploden in kulturen dialog. Oglasil se je tudi župan Matija Kovač in zapisal, da močno obsoja tovrstna dejanja, ter pozval vse ob- čane k spoštovanju in skrbi za okolje Parkirišče smeti CELJE – V Prešernovi ulici na parkirišču, kjer je tudi vhod v našo medijsko hišo, že dlje opažamo velike kupe smeti ob popolnoma na- polnjenih smetnjakih. Zgodba se ponavlja iz tedna v teden, stanje kazi videz mesta, privablja živali in otežuje dostop do parkomata. Pozani- mali smo se, zakaj smeti pristojni ne odvažajo redno ali pogosteje ter kakšni so načrti o postavitvi skupnega odjemnega mesta. V Simbiu so pojasnili, da odpadke odvažajo tedensko ob torkih ob 6. uri zjutraj. Fotografija je nastala v torek ob 8.20. Na to smo pristojne tudi opozorili, uro kasneje je družba Simbio na mesto poslala uslužbence, ki so okolico očistili in spraznili smetnjake. (Foto: Andraž Purg) Pristojni v Simbiu, družbi za ravnanje z odpadki, so pojasnili, da odpadke z omenjenega mesta, torej v Zagati in Ozki ulici, odva- žajo ob torkih zjutraj. Težava ni v nerednem odvozu, temveč v dovo- zu smeti, zagotavlja Sašo Farčnik iz družbe Simbio: »Od tam stanu- jočih smo dobili informacije, da odpadke dovažajo od drugod s kombiji. V ta namen smo že imeli nadzor varnostne službe, vendar so verjetno ti, ki onesnažujejo na tem območju, to videli in v tistem času dodatnih onesnaževanj ni bilo.« Kot dodaja Fračnik, se bodo v prihodnosti problematike lotili sistemsko, saj komunalno podje- tje nima pristojnosti za kaznova- nje onesnaževalcev, lahko pa jih kaznuje medobčinski inšpektorat, ki mu večkrat tovrstne zadeve pre- dajo v obravnavo. Sicer si v Simbiu prizadevajo, da bi zabojnike iz teh ulic lahko čim prej umaknili, uporabnikom pa zagotovili skupno odjemno me- sto v Prešernovi ulici, kot je praksa že drugje po mestu. O tem se že dogovarjajo z zavodom za varstvo kulturne dediščine. ER Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 5, 2. februar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Zaenkrat tek na Celjski koči CELJE – Kot kaže, v mestnem parku družba ZPO za zdaj še ne bo mogla urediti proge za tek na smučeh, saj razmere ne omogočajo za- dostne izdelave tehničnega snega. Drugače je na Celjski koči, kjer je pred tednom zapadlo kar nekaj narav- nega snega, ob čemer je ZPO poskrbel še za izdelavo tehničnega in uredil progo za dnevno in nočno smuko ter otroški poligon. Namesto tekaške proge v parku se je odločil to urediti na Celjski koči, kjer je tekačem na smučeh brezplačno na voljo. V mestnem parku naj bi tehnični sneg, ki ga še izdelujejo, omogočil sankanje najmlajših. Če bodo izpolnjeni pogoji, bo tudi v parku urejena tekaška proga. TC Neuspešno tudi v drugem poskusu CELJE – V petek se je iztekel tudi rok drugega razpisa za prijavo na javno zbiranje ponudb za najem Celjske koče. Tako kot po prvem razpisu družba ZPO Celje tudi tokrat ni prejela nobene ponudbe. Prvi razpis je bil podoben lanskemu, ko je bil predviden petletni najem hotela s približno štiri tisoč evri najemnine. Na razpis ni bilo odziva, zato je ZPO spremenil pogoje tako, da je v razpisu predvidel možnost prekategorizacije hotela v drugo obliko nastanitvenega obrata ter za 30 odstotkov znižal izhodiščno ceno najema, in sicer na malo več kot 2.900 evrov na mesec brez davka. Kljub izkazanemu zanimanju ZPO ni prejel nobene prijave, so sporočili iz MOC. Skladno z veljavno pogodbo o najemu ter z odpovednim rokom, ki ga ima dosedanji najemnik, Celjska koča za zdaj nemoteno obratuje, kar velja tudi za smučišče. Družba ZPO Celje in Mestna občina Celje pa bosta morali hitro najti rešitev za delovanje te izletniške točke v prihodnje. TC Popackana fasada na sedežu celjske Levice Spomenik Vojna in mir na Gledališkem trgu je kipar Jakob Savinšek (1922–1961) izdelal konec petdesetih let 20. stoletja. Spome- nik iz brona in kamna je visok približno pet metrov in je posve- čen obdobju druge svetovne vojne. Av- torja so zaznamova- li grozote vojne in čas, ki ga je prebil v koncentracijskem taborišču Gonars. Predsednica MČ Center Alenka Pečnik je že 23. januarja vložila ovadbo na policijo, ko je bil spomenik prvič pobarvan z rdečo barvo. Zgodilo se ni nič, pravi Pečnikova, ki meni, da bi z ustreznim odzivom policija lahko preprečila ponovitev dejanja, saj gre po njenem očitno za isto osebo oziroma skupino. Dogodek ni ostal neopažen niti na državni ravni. V stranki Levica, kjer se srečujejo tudi z grožnjami nekaterim vidnim predstavnikom stranke, obsojajo politično motiviran vandalizem v Celju. »Sovraštvo do Levice in do narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda se siste- matično goji tako na družbenih omrežjih in med najvišjimi političnimi predstavniki desnih strank kot tudi v medijskih projektih desnice, kot sta Demokracija in Nova24. Obsojamo vsako hujskanje, sovražni govor, diskriminacijo in nestrpnost, ki se dogajajo nad našimi članicami in člani, prostori in javnimi spomeniki ter kulturno dediščino. Tovrstna agresivna dejanja nimajo mesta v sodobni družbi 21. stoletja,« so med drugim poudarili. Različni vandalizmi so že stalnica v mestu, zadnje čase pa so pogosti tudi sovražni na- pisi, uperjeni proti trenutni vladi in stranki Levica. Slednje je bilo mogoče zaslediti že pred županskimi volitvami, ko so neznanci pomazali plakate sedanjega župana Matije Kovača. Zadnja mazaška akcija minuli ko- nec tedna je bila izpeljana na Gledališkem trgu, kjer ima prostore celjska Levica in kjer stoji spomenik Vojna in mir. TATJANA CVIRN Spomenik, posvečen obdobju druge sve- tovne vojne, je bil tako že drugič popackan z rdečo barvo, ki so jo neznanci polili tudi po fasadi in okenskem steklu v pritličju stavbe, na kateri visi tabla, ki označuje sedež lokal- nega odbora Levice. Le da ta nima CELJE – Popacana spomenik in pročelje na Gledališkem trgu Od sovražnega govora k mazaškim akcijam prostorov v delu, ki so ga vandali popacali, ampak na dvoriščni strani stavbe. Ob tem so člani stranke na policijo podali kazensko prijavo proti neznanemu storilcu. Obe mesti sta medtem že očiščeni. Vedno več nestrpnosti Da so tovrstne akcije zaskrbljujoče, pravi svetnik Levice v mestnem svetu Mestne občine Celje Samo Seničar. Opaža, da je takšnih mazaških akcij v Celju vedno več. »Na več mestih je mogoče opaziti protivladne in proti- strankarske napise. Živimo v majh- nem mestu in nekateri pozabljajo, da bomo morali tudi v prihodnje živeti skupaj.« Na dogodek so se odzvali v Levici Celje in obsodili vandalizem. » Takšno uničevanje javne lastnine se dogaja vedno bolj pogosto in je še en dokaz, ter skupno lastnino, predvsem pa k strpnemu in kulturnemu dialogu. »Ohranjanje in spoštovanje okolja, javne infrastrukture, še posebej kulturne in zgodovinske dediščine je kolektivna odgovornost, saj s tem predstavljamo, kdo smo kot sku- pnost. Ta infrastruktura je namreč naš zaklad in ne platno za vandali- zem.« Veliko dela in stroškov Da bodo vandalizem prijavili po- liciji, spomenik in stavbo pa bo oči- stilo Javno podjetje Zelenice, pravijo v Mestni občini Celje. Že lani se je konec leta moralo podjetje Zeleni- ce dvakrat spopasti s popackanim spomenikom, posvečenim Slavku Šlandru pred II. OŠ Celje, kjer bi po »vzorcu« na spomeniku lahko skle- pali, da gre za iste storilce. Kot je dejal direktor podjetja Jože Krulec, so imeli že lani v podjetju veliko dela z odstranjevanjem žalji- vih napisov na različnih javnih po- vršinah. »Na fasadah je vse to lažje odstranjevati, medtem ko so spome- niki bolj zahtevni, saj so narejeni iz različnih materialov. Tudi spomenik Vojna in mir smo enkrat že čistili in ga bomo morali ponovno. Na voljo imamo posebna čistila, sicer pa je to zamudno ročno delo. Lani smo za tovrstno dejavnost porabili približno 20 tisoč evrov. Ker gre za denar iz proračuna, so to sredstva vseh ob- čanov in bi jih zagotovo lahko bolj koristno porabili,« meni sogovornik. Foto: SHERPA da ima spletni sovražni govor ogro- mno konkretnih posledic,« so ob tem zapisali na FB-strani lokalnega odbo- ra stranke. Ob tem ugotavljajo, da se s tem povzroča škoda celotni skupno- sti, obenem se izgublja priložnost za ploden in kulturen dialog. Oglasil se je tudi župan Matija Kovač in zapisal, da močno obsoja tovrstna dejanja, ter pozval vse ob- čane k spoštovanju in skrbi za okolje Parkirišče smeti CELJE – V Prešernovi ulici na parkirišču, kjer je tudi vhod v našo medijsko hišo, že dlje opažamo velike kupe smeti ob popolnoma na- polnjenih smetnjakih. Zgodba se ponavlja iz tedna v teden, stanje kazi videz mesta, privablja živali in otežuje dostop do parkomata. Pozani- mali smo se, zakaj smeti pristojni ne odvažajo redno ali pogosteje ter kakšni so načrti o postavitvi skupnega odjemnega mesta. V Simbiu so pojasnili, da odpadke odvažajo tedensko ob torkih ob 6. uri zjutraj. Fotografija je nastala v torek ob 8.20. Na to smo pristojne tudi opozorili, uro kasneje je družba Simbio na mesto poslala uslužbence, ki so okolico očistili in spraznili smetnjake. (Foto: Andraž Purg) Pristojni v Simbiu, družbi za ravnanje z odpadki, so pojasnili, da odpadke z omenjenega mesta, torej v Zagati in Ozki ulici, odva- žajo ob torkih zjutraj. Težava ni v nerednem odvozu, temveč v dovo- zu smeti, zagotavlja Sašo Farčnik iz družbe Simbio: »Od tam stanu- jočih smo dobili informacije, da odpadke dovažajo od drugod s kombiji. V ta namen smo že imeli nadzor varnostne službe, vendar so verjetno ti, ki onesnažujejo na tem območju, to videli in v tistem času dodatnih onesnaževanj ni bilo.« Kot dodaja Fračnik, se bodo v prihodnosti problematike lotili sistemsko, saj komunalno podje- tje nima pristojnosti za kaznova- nje onesnaževalcev, lahko pa jih kaznuje medobčinski inšpektorat, ki mu večkrat tovrstne zadeve pre- dajo v obravnavo. Sicer si v Simbiu prizadevajo, da bi zabojnike iz teh ulic lahko čim prej umaknili, uporabnikom pa zagotovili skupno odjemno me- sto v Prešernovi ulici, kot je praksa že drugje po mestu. O tem se že dogovarjajo z zavodom za varstvo kulturne dediščine. ER Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 5, 2. februar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Občina Šentjur, ki je v letih 2015 in 2016 energet- sko obnovila enoto vrtca na Planini pri Sevnici, se je odločila za njeno razširitev. Del malčkov ima zaradi prostorske stiske trenutno predšolsko vzgojo organi- zirano v prostorih tamkajšnje osnovne šole. Že pri- hodnje šolsko leto bo predvidoma za vse prostor pod streho dograjene vrtčevske enote, ki bo lahko sprejela skupno več otrok kot doslej. TINA STRMČNIK Grad bo spet gradbišče Josip Ipavec tudi na znamki ŠENTJUR – Na predlog občine ob 150. obletnici rojstva Josipa Ipavca je Pošta Slovenije zadnji januarski petek izdala dve znamki in ovojnico. Pošta Slovenije je ob izidu znamk in ovojnice, posvečene spominu na Josipa Ipavca, objavila obrazložitev, ki jo je pripravil red. prof. dr. Matjaž Barbo s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Spomnil je, da izvira Josip Ipavec iz znamenite šentjurske družine skladateljev in zdravnikov. Med vsemi je bil verjetno najbolj nadarjen Gustavov sin Josip Ipavec. Po študiju medicine v Gradcu je služboval na Dunaju in v Zagrebu, nato je po svojem očetu prevzel zdravniško prakso v Šentjurju. »Že kot študent je začel komponirati. Njegov napredni glasbeni jezik, izbrušen kompozicijski stavek in pretanjena občutljivost za vokal so ga visoko dvigali nad številne sodobnike. Zlasti izvrstni so njegove orgelske skladbe in samospevi, ki jih je večino- ma ustvarjal na nemška besedila, da bi tako dosegel širše občinstvo,« je zapisal Barbo. Dodal je, da med skladbami Josipa Ipavca na slovenska besedila izstopa skladba za moški zbor z naslovom Imel sem ljubi dve. Josip Ipavec je tudi avtor prvega slovenskega baleta Možiček, ki je doživel številne uprizoritve. Njegovo najobsežnejše delo, opera Princeska vrtoglavka, zaradi slabega nemškega libreta ni bilo deležno uspeha in je bilo tako prvič izvedeno šele leta 1997, potem ko je ddr. Igor Grdina korenito predelal besedilo. TS, foto: Pošta Slovenije Znamka, posvečena 150. obletnici rojstva Josipa Ipavca. ŠENTJUR – Tokrat naložba v predšolsko vzgojo Pod streho vrtca prostor za več malčkov Tako bo videti enota vrtca na Planini pri Sevnici po preureditvi in dograditvi. Kmalu se obeta podražitev V občini Šentjur bodo spremembe plač v javnem sektorju in druge podražitve vplivale na dvig cene predšolskega varstva otrok. Župan mag. Marko Diaci je omenil, da ima Vrtec Šentjur v zadnjem obdobju številne dodatne stroške »Nekaj je s sabo prinesel dvig minimalne plače, potem je tukaj še povišanje plač pomočnic vzgojiteljic, tu so še podražitve energije in živil. Vsekakor bomo morali spremeniti cene programov vrtca.« Pojasnil je, da starši v povprečju plačajo 35 odstotkov stroška programa, občina pa v povprečju krije 65 odstotkov. Ravnateljica vrtca Elizabeta Jelen je ponazorila, da je bila cena pre- hrane doslej 1,6 evra na otroka, kar nikakor ne zadošča več. Pristojni v vrtcu tako že pripravljajo nov izračun ekonomske cene programov. Ker vsi stroški trenutno še niso znani in se obetajo še nova pogajanja med vlado in sindikati, bo vrtec cene programov verjetno moral povišati dvakrat. TS Vrtec Šentjur beleži velik vpis otrok v enoto na Planini pri Sevnici. Trenutno je vanjo vključenih 57 otrok. Ker pro- stori enote glede na sprejete standarde niso dovolj veliki, enoto vrtca obiskuje 33 malč- kov, medtem ko je za 24 otrok predšolsko varstvo organizi- rano v prostorih planinske osnovne šole. Zaradi pomanjkanja pro- stora se je občina odločila za dograditev in preureditev enote. To bo omogočilo ure- ditev dveh dodatnih oddel- kov vrtca z vsemi potrebnimi spremljevalnimi prostori, kot so pisarna, garderobe in sa- nitarije za osebje, prostor za čistila, sanitarije za invalide, shramba za zunanja igrala in kuhinja. Načrtovana sta pri- zidka na jugozahodnem in severozahodnem delu stav- be. Enote s spremljevalnimi prostori bodo obnovljene ter poenotene z novozgra- jenimi prostori. Preurejen bo tudi skupen hodnik z garderobami. Predvidena je še posodobitev kotlovnice v skladu z načrtom požarne varnosti. Preurejene bodo dovozne poti, zagotovljen bo nov prostor za dostavo. Na novo bosta med drugim urejena okolica vrtca in par- kirišče. Da je naložba zelo dobro- došla, je povedala ravnate- ljica Vrtca Šentjur Elizabeta Jelen. Planina pri Sevnici je namreč po njenih besedah precej oddaljena. Če starši, ki se na delo vozijo tudi v Sev- nico ali Krško, svojih otrok niso mogli vpisati v vrtec na Planini, so ponavadi zavrnili mesto v kateri od šentjurskih enot. Nekateri so svoje malč- ke vpisali v vrtec v sosednji občini Dobje. Zahtev veliko, denarja malo Šentjurski župan mag. Marko Diaci je s predstav- Občina je prva obnovitvena dela gradu naročila leta 2021, grad bo kmalu spet gradbišče. PODČETRTEK – Kmalu bo znano, kdo bo izvajalec nove- ga sklopa obnovitvenih del na gradu. Naložba, vredna pri- bližno 2,2 milijona evrov, bo prinesla korenite spremembe, kar po besedah župana Misje pomeni, da bi lahko bil grad od leta 2025 za obiskovalce dostopen celo leto. ščitila pred nadaljnjim propa- danjem. Predvidene so ener- getska, programska in statična obnova dela gradu (nekdanje konjušnice), vključno z obno- vo fasade in stavbnega pohi- štva, ter predpriprava statične sanacije na obodnih zidovih. Občina želi tako spodbuditi ra- zvoj trajnostnega kulturnega turizma z uporabo dediščine in njenih potencialov. Obenem bo pod okriljem projekta raz- vila nove turistične vsebine, ki bodo nadgrajene z uporabo digitalnih sredstev in informa- cijsko-komunikacijskih teh- nologij. Naložbena vrednost projekta znaša približno dva milijona evrov (brez DDV). Ministrstvo za kulturo bo za- gotovilo približno 1,6 milijona evrov (brez DDV), preostalo bo primaknila Občina Podčetrtek. Župan Peter Misja je dejal, da občinska uprava pripravlja še en projekt. Gre za ureditev ka- pele in nastanitvenih zmoglji- vosti. Če bo s projektom uspe- la, bo lahko na gradu ponujala tako možnost civilnih kot cer- kvenih poročnih obredov. TS, foto: Andraž Purg Občina Podčetrtek bo v sklo- pu projekta Doživetja grajske- ga razgleda do decembra 2024 obnovila del gradu Podčetrtek, ki ga je odkupila, da bi ga za- nikom izvajalca, podjetja Le- snina MG, pogodbo podpisal zadnji četrtek v januarju. Vrednost pogodbenih del, ki bodo predvidoma končana do letošnjega avgusta, znaša približno 1,3 milijona evrov brez DDV. Diaci je ob podpisu po- godbe dejal, da je bila večina od desetih šolskih stavb ter enajstih enot Vrtca Šentjur v preteklih letih energetsko obnovljenih. Nazadnje je bila preurejena in dograjena vrt- čevska enota na Ponikvi. Po posodobitvah že kličejo enote Pešnica, Center in Dramlje, občina gradnjo enote vrtca načrtuje v Novi vasi. Izbrani izvajalec del trenutno ener- getsko obnavlja OŠ Hruševec Šentjur in tamkajšnjo telova- dnico. Šentjurski župan je ome- nil, da zakonodaja občinam nalaga skrb za šolsko in predšolsko infrastrukturo. Država določa standarde in normative, ki so za delovanje vrtcev še posebej zahtevni. Financiranje občin s strani države pa po besedah Diaci- ja postavljenim merilom ne sledi, prav tako ne podraži- tvam v gradbeništvu. »Posle- dično pomeni vsaka obnova ogromen strošek za občinski proračun, kar otežuje izved- bo drugih načrtovanih pro- jektov,« je še dodal. Foto: Občina Šentjur Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 5, 2. februar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Žalski svetniki so se prejšnjo sredo sestali na redni občinski seji. Osrednja točka dnevnega reda je bila prva obravnava proračunov za leti 2023 in 2024. Občina je do njunega sprejetja v obodbju začasnega financiranja. Svetniki so razpravljali tudi o prekinitvi koncesijskih pogodb na področju družinske medicine. Zasebni or- dinaciji sta se namreč iz Žalca preselili v Braslovče. ŠPELA OŽIR ŽALEC – Tokratna občinska seja v znamenju proračunov za naslednji dve leti Zdravnika koncesionarja iz Žalca v Braslovče LAŠKO – Občina bo imela v tem mandatu dva podžupana. Župan Marko Šantej je občinske svetnike z njunim ime- novanjem seznanil na seji minuli teden. Oba podžupana bosta svoje delo opravljala nepoklicno. 37-letni pravnik Enej Kirn (MMOL) bo zadolžen za naloge s področja družbenih dejavnosti in pravnih zadev, 68-letni upokojeni inženir strojništva Marjan Mačkošek (Gibanje Svoboda) pa bo opravljal naloge s področja gospodarskih dejavnosti, naložb in krajevnih skupnosti. Oba podžupana sta se že potegovala tudi za županski mesti. Enej Kirn je za župana Občine Laško kandidiral na volitvah leta 2018, medtem ko je bil na lanskih lokalnih volitvah prvo- podpisani pod kandidaturo Marka Šanteja. Marjan Mačkošek je za župana Laškega kandidiral na zadnjih lokalnih volitvah, prejel je približno deset odstotkov glasov. Laški občinski svetniki so na seji minuli teden potrdili tudi nadomestni mandat Niki Kunšek z liste MMOL, ki je zaradi nezdružljivosti funkcij v občinskem svetu nadomestila župa- na Marka Šanteja. Ob tem so svetniki potrdili tudi predlagane člane delovnih teles občinskega sveta in nadzornega odbora ter člane svetov zavodov Glasbene šole Laško-Radeče, Celjskih lekarn ter Zdravstvenega doma Laško. BA Marjan Mačkošek (četrti z leve v zadnji vrsti) in Enej Kirn (šesti z leve v zadnji vrsti) sta postala podžupana Občine Laško. (Foto: BA) Novi vrtec v Žalcu že raste, načrtujejo tudi nov vrtec na Ponikvi. (Foto: TT) Proračun za leto 2023 znaša 26,7 milijona evrov, medtem ko je za leto 2024 težak 26,1 milijona evrov. »Precej denarja porabimo za sprotne izdatke. Znaten del sredstev namenja- mo tudi za naložbe. Gradimo vrtec v Žalcu, komunalno opremljamo obrtno cono v Arnovskem gozdu, izdeluje- mo projekte za gradnjo novega vrtca na Ponikvi, v sklopu pro- jekta izboljšanja vodovodne oskrbe v Spodnji Savinjski do- lini gradimo in posodabljamo vodovodno omrežje s pomo- čjo evropskega in državnega denarja,« je izpostavil župan Janko Kos in dodal, da je bilo proračuna za prihodnji dve leti težko uskladiti. med svetniki prevladali pa- met in strpnost, da ne bodo predlagali še novih pločni- kov, cest, razsvetljave … Če ne bo tako, bom moral vsem vljudno odgovarjati, da ne gre. Na vidiku so povišanje plač v vrtcih, nove strukture cen v komunalnem podjetju. Denar bomo potrebovali, zato moramo z njim ravnati previ- dno,« je še dodal Kos. Odpovedi koncesionarjev Svetniki so na zadnji seji odločali tudi o predlogu od- Kandidata za župana postala podžupana Bistveno več želja kot denarja Občina je namreč prejela za kar osem milijonov več želja, kot ima razpoložljive- ga denarja. Za leto 2024 so bile te številke še višje. Pre- dlogi so razpoložljiv znesek presegali kar za 16 milijonov evrov. Občina je v proračun vključila tri milijone evrov posojila. Denar bo namenila za gradnjo vrtca na Ponikvi, za izboljšanje vodooskrbe in gradnjo kanalizacije na ob- močju Krajevne skupnosti Griže. Proračuna sta zdaj v javni obravnavi. »Za drugo obrav- navo verjamem, da bosta »Danes zdravnikov primanjkuje in se zavedajo, da lahko postavljajo pogoje,« pravi žalski župan Janko Kos. Janko Kos: »Za drugo obravnavo verjamem, da bosta med svetniki prevladali pamet in strpnost, da ne bodo predlagali še novih pločnikov, cest, razsvetljave …« loka o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe v zdra- vstveni dejavnosti na podro- čju družinske medicine v ob- čini Žalec. Občinska uprava je 22. decembra prejela odpo- ved koncesijskih pogodb Za- sebne zdravniške ordinacije Andreja Kravosa in Zasebne zdravniške ordinacije Brigi- te Artiček Mesarec. Oba sta imela ambulanti v žalskem zdravstvenem domu. Svoje delo na primarni ravni že nadaljujeta v okviru dveh ambulant Ordinacije Klaros v Braslovčah skupaj še z dvema zdravnikoma. Že nekaj zanimanja Žalski zdravstveni dom je občino v začetku januarja ob- vestil, da nima razpoložljivih kadrovskih možnosti in da ne namerava prevzeti obse- ga opravljanja zdravstvenih storitev. Občina bo zato izva- janje dodeljenih programov s področja družinske medi- cine zagotovila s podelitvijo koncesij. Predhodno mora pridobiti še soglasje ministr- stva in zavoda za zdravstveno zavarovanje. »Razpisali bomo koncesijo in verjamem, da bomo izbrali dobrega zdrav- nika. Ker se je to že razve- delo, se že javljajo nekateri kandidati. Rad bi, da bi bil iz okolice,« še dodaja Kos. V Žalcu nimajo ambulante za neopredeljene bolnike, saj imajo tamkajšnji zdravniki še vedno prostor, da vpisujejo bolnike. »A danes zdravnikov primanjkuje in se zavedajo, da lahko postavljajo pogoje.« Za pomoč mladim iskalcem doma VELENJE - Mestna občina je v proračunu zagotovila 15 tisoč evrov finančne pomoči za mlade pri pridobitvi sofinanciranja stroškov kredita za reševanje prvega sta - novanjskega problema. Do enkratne pomoči so upravičeni mladi do 35 let, ki prvič rešujejo stanovanjski problem, in sicer z nakupom stanovanja ali stanovanjske hiše ali gradnjo stanovanjske hiše. Subvencija velja za stroške odobritve kredita, zava- rovanje kredita ali plačilo obresti. Višina je omejena do 50 odstotkov stroškov kredita in ne več kot 3 tisoč evrov. Lani je bil v Velenju takšen razpis objavljen prvič, subvencijo pa je v višini nekaj več kot 14 tisoč evrov pridobilo 13 mladih. Poleg tega je občina za 50 odstotkov znižala komunalni prispevek, 5 stanovanj pa je lani namenila zgolj mladim do 30 let. SŠol Za lažje zaposlovanje invalidov BRASLOVČE – Svetniki so prejšnji teden na občinski seji sprejeli odlok o sofinanciranju podporne zaposlitve invalidov v Občini Braslovče. Občina bo na njegovi osno- vi lahko sofinancirala podporne zaposlitve invalidov, ki prihajajo iz braslovške občine. »S tem bomo občanom, ki potrebujejo pomoč pri zapo- slitvi oziroma izpolnjujejo pogoje za podporno zaposlitev, omogočili lažji dostop do zaposlitve, saj bo občina lahko pokrivala del sredstev za njihovo plačo,« je pojasnila direk- torica občinske uprave Natja Šketa Miser. Občina bo sofinancirala razliko do polne plače za zapo- slitev invalida, ki izpolnjuje pogoje za podporno zaposlitev, torej del, ki ga ne subvencionira država. »S tem bomo inva- lidom omogočili preprostejši dostop do trga dela, saj bodo stroški dela za izvajalca podporne zaposlitve invalidov, torej delodajalca, v celoti pokriti. Tako bodo ranljivi sku- pini prebivalstva, invalidom, omogočili večjo vključenost v družbo.« Občina Braslovče bo za ta namen vsako leto v proračunu namenila deset tisoč evrov. ŠO Kdo sta podžupana? BRASLOVČE – Župan Tomaž Žohar je na zadnji občin- ski seji občinski svet seznanil s podžupanoma v novem mandatu. Občina Braslovče bo v naslednjem štiriletnem obdobju imela dva podžupana. To sta dosedanja podžupanja mag. Urška Hozjan in Primož Brinovec, predsednik Prostovolj- nega gasilskega društva Letuš. ŠO V Žalcu trije ŽALEC – Pri opravljanju županskega dela bodo v no- vem mandatnem obdobju Janku Kosu pomagali trije podžupani. Še naprej bo to delo opravljal Roman Virant iz vrst So- cialnih demokratov. Nova podžupanja je Tanja Basle iz Gibanja Svoboda, sicer modna oblikovalka. Podžupan je postal še Srečko Lednik, sicer kandidat za župana iz vrst Slovenske demokratske stranke. ŠO Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 5, 2. februar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Direktorat za prostor, graditev in stanovanja ter Di- rektorat za vode in investicije okoljskega ministrstva sta prejšnji četrtek v Domu II. slovenskega tabora Žalec organizirala predstavitev pobude v postopku državne- ga prostorskega načrtovanja za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. Načrtovane ureditve predvidevajo suhe zadrževalnike ob Savinji in Bolski, mokra zadrževalnika Vršca in Gozdnica ter dve različi- ci, ki se med sabo nekoliko razlikujeta. Njihov osrednji cilj je celovito zmanjšanje poplavne ogroženosti urbani- ziranih območij. Čeprav je bila v Žalcu le predstavitev pobude, je bilo ozračje že na začetku napeto. JANŽE FRIC ŽALEC – Zgodba urejanja Savinje in njenih pritokov spet na začetku Ponovni poskus poplavne ureditve Spodnje Savinjske doline Opozarja na pretežko nogo KOZJE – Občina je v kraju Lesično v neposredni bližini osnovne šole namestila prikazovalnik hitrosti. Ta opozarja, da je tam omejitev hitrosti 50 kilometrov na uro, in prispeva k večji varnosti udeležencev v prometu. Prikazovalnik meri hitrost voznikov, ki vozijo iz smeri Dobležič proti Osnovni šoli Le- sično. Občina je napravo namestila, saj je bila uspešna na pozivu Javne agencije RS za varnost prometa. Za pravico, da prikazovalnik na kritičnem odseku omenjenega naselja uporablja do konca letošnjega junija, je hvaležna, saj verjame, da bo to prispevalo k večji varnosti vseh udeležencev v prometu. TS, foto: Občina Kozje Sejnina v dobrodelne namene LAŠKO – Občinski svetniki so se strinjali, da bodo tudi v tem mandatu, tako kot je bil to običaj že v prejšnjih treh, svoje novembrske sejnine namenili v dobrodelne namene. Delu svoje plače oziroma nagrade (v višini sejnine, ki znaša 108,23 evra neto) se bodo odrekli tudi župan in oba podžupana. Glede na to, da Občina Laško novembra praznuje občinski praznik, je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlagala, da svetniki v dobrodelne namene podarijo sejnine novembrske (slavnostne) seje. Če kdo od članov občinskega sveta na tej seji ne bo prisoten, bo v dobrodelne namene podaril sejnino naslednje seje, na kateri bo udeležen. 23-članski laški občinski svet bo tako v dobrodelne namene na leto namenil približno 2.800 evrov. Predlog, komu in za kakšen namen bodo namenili sejnino na predlog humanitarnih organizacij, bo oblikovala komisija za volitve in imenovanja, na novembrski seji ga bo nato potrdil občinski svet. BA Klemen Šalej je predstavil stališča kmetijsko-gozdarske zbornice. Savinjčani so napolnili Dom II. slovenskega tabora Žalec. Prikazovalnik hitrosti ob državni cesti, ki vodi iz smeri Dobležič proti Osnovni šoli Lesično. Ministrstvo za okolje in prostor, ki se je nedavno prei- menovalo v ministrstvo za na- ravne vire in prostor, ponovno poskuša urediti poplavno var- nost Spodnje Savinjske doli- ne do vključno Laškega. To pomeni graditev več mokrih in predvsem suhih zadrževal- nikov, ureditev strug pritokov Savinje in stanja podtalnice ter infrastrukture za namaka- nje kmetijskih površin. Zato so na ministrstvu pripravili dve različici urejanja poplavne varnosti, ki sta zelo podobni tistima izpred približno dese- tletja, ki sta propadli. Namen predstavitve je bil, da lahko javnost predstavi svoja vpra- šanja in pomisleke, za katere predstavniki ministrstva zago- tavljajo, da jih bodo preučili. Zainteresirani posamezniki lahko svoje pripombe še ve- dno pošljejo na ministrstvo, in sicer do sedmega februarja, ko bo potekel čas javne objave gradiva. Nezadovoljstvo s trenutnim načrtom Predstavitev pobude je sicer minila razmeroma mirno, a z občasnimi pripombami iz ob- činstva, ki z dosedanjim delom več kot očitno ni bilo zadovolj- no. Po predstavitvi gradiva, za katero se je zdelo, da dvorana le čaka, da se konča, so sledili vprašanja, pobude in splošni komentarji javnosti. V obravnavo pobude so se aktivno vključili na Kmetijsko- -gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), v kateri so pripravili pripombe glede pripravljene pobude. Te je predstavil nji- hov predstavnik Klemen Ša- lej, ki se je kot prvi podal na govorniški oder. Njegov na- stop je bil večkrat prekinjen z aplavzi in s splošnim odobra- vanjem občinstva. Pripombe KGZS so, da po- buda ne obravnava upravljanja vod dovolj celovito, na zborni- ci so dodali tudi nekaj svojih predlogov. Predlagajo tudi, da bi nekatere projekte ponovno ovrednotili v sodelovanju s kmetijsko stroko in da bi po- plavne vode raje zadrževali v višjih delih toka Savinje in tako razbremenili površine v spodnjih delih toka. »Predvsem je za kmete nedopustno, da bi se za zadrževalnike uporabljala najboljša kmetijska zemljišča, saj imamo kmetijskih površin v Sloveniji že zdaj premalo,« je povedal Šalej, preden je sledil eden mnogih aplavzov. Poudaril je še, da je treba preučiti vpliv poplav in zadrže- valnikov za vsako kmetijo pose- bej, zagotoviti odkup zemljišč v primeru razlitja in zadrževanja vode v zadrževalnikih, navesti stroške in način vzdrževanja območij znotraj zadrževalni- kov, opredeliti način odstranje- vanja mulja, ki ostane, ko voda iz zadrževalnika odteče. Prav tako na KGZS zahtevajo, da odgovorni opredelijo status po- plavnih območij in njegov vpliv na cenilno vrednost kmetijskih zemljišč ter sprejmejo zakon o zagotavljanju sredstev držav- nega proračuna za poplačilo oškodovancev. Tudi bolj osebne zgodbe Po predstavitvi smo sliša- li tudi veliko osebnih zgodb ljudi, ki živijo ob Savinji ozi- roma njenih pritokih in so z zbranimi delili svoje izkušnje s poplavami. Eden najbolj pri- ljubljenih predlogov javnosti je bil, da se pred kakršnokoli gradnjo najprej preprosto oči- sti strugo Savinje in potokov, ki se stekajo vanjo, saj bi po njihovem mnenju že samo ta ukrep izboljšal stanje in omo- gočil ponovno vrednotenje velikosti potrebnih zadrževal- nikov. Od tu izhaja tudi graja odgovornega ministrstva, da je v preteklih letih premalo vzdrževalo vodotoke v Spodnji Savinjski dolini. Konkretnih odgovorov na svoja vprašanja in pomisleke večinoma niso dobili, tudi zato, ker je projekt šele v pri- pravi, načrti pa niso dovolj po- drobni. Sicer pa je bilo večkrat mogoče slišati, da bo nekaj tre- ba storiti, saj se bo poplavna varnost, tudi zaradi podnebnih sprememb, brez ukrepanja le še slabšala. Prebivalci Spodnje Savinjske doline želijo le pre- prečiti, da jih ministrstvo ne bi žejnih peljalo čez vodo. Foto: SHERPA Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 5, 2. februar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Žalski svetniki so se prejšnjo sredo sestali na redni občinski seji. Osrednja točka dnevnega reda je bila prva obravnava proračunov za leti 2023 in 2024. Občina je do njunega sprejetja v obodbju začasnega financiranja. Svetniki so razpravljali tudi o prekinitvi koncesijskih pogodb na področju družinske medicine. Zasebni or- dinaciji sta se namreč iz Žalca preselili v Braslovče. ŠPELA OŽIR ŽALEC – Tokratna občinska seja v znamenju proračunov za naslednji dve leti Zdravnika koncesionarja iz Žalca v Braslovče LAŠKO – Občina bo imela v tem mandatu dva podžupana. Župan Marko Šantej je občinske svetnike z njunim ime- novanjem seznanil na seji minuli teden. Oba podžupana bosta svoje delo opravljala nepoklicno. 37-letni pravnik Enej Kirn (MMOL) bo zadolžen za naloge s področja družbenih dejavnosti in pravnih zadev, 68-letni upokojeni inženir strojništva Marjan Mačkošek (Gibanje Svoboda) pa bo opravljal naloge s področja gospodarskih dejavnosti, naložb in krajevnih skupnosti. Oba podžupana sta se že potegovala tudi za županski mesti. Enej Kirn je za župana Občine Laško kandidiral na volitvah leta 2018, medtem ko je bil na lanskih lokalnih volitvah prvo- podpisani pod kandidaturo Marka Šanteja. Marjan Mačkošek je za župana Laškega kandidiral na zadnjih lokalnih volitvah, prejel je približno deset odstotkov glasov. Laški občinski svetniki so na seji minuli teden potrdili tudi nadomestni mandat Niki Kunšek z liste MMOL, ki je zaradi nezdružljivosti funkcij v občinskem svetu nadomestila župa- na Marka Šanteja. Ob tem so svetniki potrdili tudi predlagane člane delovnih teles občinskega sveta in nadzornega odbora ter člane svetov zavodov Glasbene šole Laško-Radeče, Celjskih lekarn ter Zdravstvenega doma Laško. BA Marjan Mačkošek (četrti z leve v zadnji vrsti) in Enej Kirn (šesti z leve v zadnji vrsti) sta postala podžupana Občine Laško. (Foto: BA) Novi vrtec v Žalcu že raste, načrtujejo tudi nov vrtec na Ponikvi. (Foto: TT) Proračun za leto 2023 znaša 26,7 milijona evrov, medtem ko je za leto 2024 težak 26,1 milijona evrov. »Precej denarja porabimo za sprotne izdatke. Znaten del sredstev namenja- mo tudi za naložbe. Gradimo vrtec v Žalcu, komunalno opremljamo obrtno cono v Arnovskem gozdu, izdeluje- mo projekte za gradnjo novega vrtca na Ponikvi, v sklopu pro- jekta izboljšanja vodovodne oskrbe v Spodnji Savinjski do- lini gradimo in posodabljamo vodovodno omrežje s pomo- čjo evropskega in državnega denarja,« je izpostavil župan Janko Kos in dodal, da je bilo proračuna za prihodnji dve leti težko uskladiti. med svetniki prevladali pa- met in strpnost, da ne bodo predlagali še novih pločni- kov, cest, razsvetljave … Če ne bo tako, bom moral vsem vljudno odgovarjati, da ne gre. Na vidiku so povišanje plač v vrtcih, nove strukture cen v komunalnem podjetju. Denar bomo potrebovali, zato moramo z njim ravnati previ- dno,« je še dodal Kos. Odpovedi koncesionarjev Svetniki so na zadnji seji odločali tudi o predlogu od- Kandidata za župana postala podžupana Bistveno več želja kot denarja Občina je namreč prejela za kar osem milijonov več želja, kot ima razpoložljive- ga denarja. Za leto 2024 so bile te številke še višje. Pre- dlogi so razpoložljiv znesek presegali kar za 16 milijonov evrov. Občina je v proračun vključila tri milijone evrov posojila. Denar bo namenila za gradnjo vrtca na Ponikvi, za izboljšanje vodooskrbe in gradnjo kanalizacije na ob- močju Krajevne skupnosti Griže. Proračuna sta zdaj v javni obravnavi. »Za drugo obrav- navo verjamem, da bosta »Danes zdravnikov primanjkuje in se zavedajo, da lahko postavljajo pogoje,« pravi žalski župan Janko Kos. Janko Kos: »Za drugo obravnavo verjamem, da bosta med svetniki prevladali pamet in strpnost, da ne bodo predlagali še novih pločnikov, cest, razsvetljave …« loka o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe v zdra- vstveni dejavnosti na podro- čju družinske medicine v ob- čini Žalec. Občinska uprava je 22. decembra prejela odpo- ved koncesijskih pogodb Za- sebne zdravniške ordinacije Andreja Kravosa in Zasebne zdravniške ordinacije Brigi- te Artiček Mesarec. Oba sta imela ambulanti v žalskem zdravstvenem domu. Svoje delo na primarni ravni že nadaljujeta v okviru dveh ambulant Ordinacije Klaros v Braslovčah skupaj še z dvema zdravnikoma. Že nekaj zanimanja Žalski zdravstveni dom je občino v začetku januarja ob- vestil, da nima razpoložljivih kadrovskih možnosti in da ne namerava prevzeti obse- ga opravljanja zdravstvenih storitev. Občina bo zato izva- janje dodeljenih programov s področja družinske medi- cine zagotovila s podelitvijo koncesij. Predhodno mora pridobiti še soglasje ministr- stva in zavoda za zdravstveno zavarovanje. »Razpisali bomo koncesijo in verjamem, da bomo izbrali dobrega zdrav- nika. Ker se je to že razve- delo, se že javljajo nekateri kandidati. Rad bi, da bi bil iz okolice,« še dodaja Kos. V Žalcu nimajo ambulante za neopredeljene bolnike, saj imajo tamkajšnji zdravniki še vedno prostor, da vpisujejo bolnike. »A danes zdravnikov primanjkuje in se zavedajo, da lahko postavljajo pogoje.« Za pomoč mladim iskalcem doma VELENJE - Mestna občina je v proračunu zagotovila 15 tisoč evrov finančne pomoči za mlade pri pridobitvi sofinanciranja stroškov kredita za reševanje prvega sta - novanjskega problema. Do enkratne pomoči so upravičeni mladi do 35 let, ki prvič rešujejo stanovanjski problem, in sicer z nakupom stanovanja ali stanovanjske hiše ali gradnjo stanovanjske hiše. Subvencija velja za stroške odobritve kredita, zava- rovanje kredita ali plačilo obresti. Višina je omejena do 50 odstotkov stroškov kredita in ne več kot 3 tisoč evrov. Lani je bil v Velenju takšen razpis objavljen prvič, subvencijo pa je v višini nekaj več kot 14 tisoč evrov pridobilo 13 mladih. Poleg tega je občina za 50 odstotkov znižala komunalni prispevek, 5 stanovanj pa je lani namenila zgolj mladim do 30 let. SŠol Za lažje zaposlovanje invalidov BRASLOVČE – Svetniki so prejšnji teden na občinski seji sprejeli odlok o sofinanciranju podporne zaposlitve invalidov v Občini Braslovče. Občina bo na njegovi osno- vi lahko sofinancirala podporne zaposlitve invalidov, ki prihajajo iz braslovške občine. »S tem bomo občanom, ki potrebujejo pomoč pri zapo- slitvi oziroma izpolnjujejo pogoje za podporno zaposlitev, omogočili lažji dostop do zaposlitve, saj bo občina lahko pokrivala del sredstev za njihovo plačo,« je pojasnila direk- torica občinske uprave Natja Šketa Miser. Občina bo sofinancirala razliko do polne plače za zapo- slitev invalida, ki izpolnjuje pogoje za podporno zaposlitev, torej del, ki ga ne subvencionira država. »S tem bomo inva- lidom omogočili preprostejši dostop do trga dela, saj bodo stroški dela za izvajalca podporne zaposlitve invalidov, torej delodajalca, v celoti pokriti. Tako bodo ranljivi sku- pini prebivalstva, invalidom, omogočili večjo vključenost v družbo.« Občina Braslovče bo za ta namen vsako leto v proračunu namenila deset tisoč evrov. ŠO Kdo sta podžupana? BRASLOVČE – Župan Tomaž Žohar je na zadnji občin- ski seji občinski svet seznanil s podžupanoma v novem mandatu. Občina Braslovče bo v naslednjem štiriletnem obdobju imela dva podžupana. To sta dosedanja podžupanja mag. Urška Hozjan in Primož Brinovec, predsednik Prostovolj- nega gasilskega društva Letuš. ŠO V Žalcu trije ŽALEC – Pri opravljanju županskega dela bodo v no- vem mandatnem obdobju Janku Kosu pomagali trije podžupani. Še naprej bo to delo opravljal Roman Virant iz vrst So- cialnih demokratov. Nova podžupanja je Tanja Basle iz Gibanja Svoboda, sicer modna oblikovalka. Podžupan je postal še Srečko Lednik, sicer kandidat za župana iz vrst Slovenske demokratske stranke. ŠO Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 5, 2. februar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Direktorat za prostor, graditev in stanovanja ter Di- rektorat za vode in investicije okoljskega ministrstva sta prejšnji četrtek v Domu II. slovenskega tabora Žalec organizirala predstavitev pobude v postopku državne- ga prostorskega načrtovanja za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. Načrtovane ureditve predvidevajo suhe zadrževalnike ob Savinji in Bolski, mokra zadrževalnika Vršca in Gozdnica ter dve različi- ci, ki se med sabo nekoliko razlikujeta. Njihov osrednji cilj je celovito zmanjšanje poplavne ogroženosti urbani- ziranih območij. Čeprav je bila v Žalcu le predstavitev pobude, je bilo ozračje že na začetku napeto. JANŽE FRIC ŽALEC – Zgodba urejanja Savinje in njenih pritokov spet na začetku Ponovni poskus poplavne ureditve Spodnje Savinjske doline Opozarja na pretežko nogo KOZJE – Občina je v kraju Lesično v neposredni bližini osnovne šole namestila prikazovalnik hitrosti. Ta opozarja, da je tam omejitev hitrosti 50 kilometrov na uro, in prispeva k večji varnosti udeležencev v prometu. Prikazovalnik meri hitrost voznikov, ki vozijo iz smeri Dobležič proti Osnovni šoli Le- sično. Občina je napravo namestila, saj je bila uspešna na pozivu Javne agencije RS za varnost prometa. Za pravico, da prikazovalnik na kritičnem odseku omenjenega naselja uporablja do konca letošnjega junija, je hvaležna, saj verjame, da bo to prispevalo k večji varnosti vseh udeležencev v prometu. TS, foto: Občina Kozje Sejnina v dobrodelne namene LAŠKO – Občinski svetniki so se strinjali, da bodo tudi v tem mandatu, tako kot je bil to običaj že v prejšnjih treh, svoje novembrske sejnine namenili v dobrodelne namene. Delu svoje plače oziroma nagrade (v višini sejnine, ki znaša 108,23 evra neto) se bodo odrekli tudi župan in oba podžupana. Glede na to, da Občina Laško novembra praznuje občinski praznik, je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlagala, da svetniki v dobrodelne namene podarijo sejnine novembrske (slavnostne) seje. Če kdo od članov občinskega sveta na tej seji ne bo prisoten, bo v dobrodelne namene podaril sejnino naslednje seje, na kateri bo udeležen. 23-članski laški občinski svet bo tako v dobrodelne namene na leto namenil približno 2.800 evrov. Predlog, komu in za kakšen namen bodo namenili sejnino na predlog humanitarnih organizacij, bo oblikovala komisija za volitve in imenovanja, na novembrski seji ga bo nato potrdil občinski svet. BA Klemen Šalej je predstavil stališča kmetijsko-gozdarske zbornice. Savinjčani so napolnili Dom II. slovenskega tabora Žalec. Prikazovalnik hitrosti ob državni cesti, ki vodi iz smeri Dobležič proti Osnovni šoli Lesično. Ministrstvo za okolje in prostor, ki se je nedavno prei- menovalo v ministrstvo za na- ravne vire in prostor, ponovno poskuša urediti poplavno var- nost Spodnje Savinjske doli- ne do vključno Laškega. To pomeni graditev več mokrih in predvsem suhih zadrževal- nikov, ureditev strug pritokov Savinje in stanja podtalnice ter infrastrukture za namaka- nje kmetijskih površin. Zato so na ministrstvu pripravili dve različici urejanja poplavne varnosti, ki sta zelo podobni tistima izpred približno dese- tletja, ki sta propadli. Namen predstavitve je bil, da lahko javnost predstavi svoja vpra- šanja in pomisleke, za katere predstavniki ministrstva zago- tavljajo, da jih bodo preučili. Zainteresirani posamezniki lahko svoje pripombe še ve- dno pošljejo na ministrstvo, in sicer do sedmega februarja, ko bo potekel čas javne objave gradiva. Nezadovoljstvo s trenutnim načrtom Predstavitev pobude je sicer minila razmeroma mirno, a z občasnimi pripombami iz ob- činstva, ki z dosedanjim delom več kot očitno ni bilo zadovolj- no. Po predstavitvi gradiva, za katero se je zdelo, da dvorana le čaka, da se konča, so sledili vprašanja, pobude in splošni komentarji javnosti. V obravnavo pobude so se aktivno vključili na Kmetijsko- -gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), v kateri so pripravili pripombe glede pripravljene pobude. Te je predstavil nji- hov predstavnik Klemen Ša- lej, ki se je kot prvi podal na govorniški oder. Njegov na- stop je bil večkrat prekinjen z aplavzi in s splošnim odobra- vanjem občinstva. Pripombe KGZS so, da po- buda ne obravnava upravljanja vod dovolj celovito, na zborni- ci so dodali tudi nekaj svojih predlogov. Predlagajo tudi, da bi nekatere projekte ponovno ovrednotili v sodelovanju s kmetijsko stroko in da bi po- plavne vode raje zadrževali v višjih delih toka Savinje in tako razbremenili površine v spodnjih delih toka. »Predvsem je za kmete nedopustno, da bi se za zadrževalnike uporabljala najboljša kmetijska zemljišča, saj imamo kmetijskih površin v Sloveniji že zdaj premalo,« je povedal Šalej, preden je sledil eden mnogih aplavzov. Poudaril je še, da je treba preučiti vpliv poplav in zadrže- valnikov za vsako kmetijo pose- bej, zagotoviti odkup zemljišč v primeru razlitja in zadrževanja vode v zadrževalnikih, navesti stroške in način vzdrževanja območij znotraj zadrževalni- kov, opredeliti način odstranje- vanja mulja, ki ostane, ko voda iz zadrževalnika odteče. Prav tako na KGZS zahtevajo, da odgovorni opredelijo status po- plavnih območij in njegov vpliv na cenilno vrednost kmetijskih zemljišč ter sprejmejo zakon o zagotavljanju sredstev držav- nega proračuna za poplačilo oškodovancev. Tudi bolj osebne zgodbe Po predstavitvi smo sliša- li tudi veliko osebnih zgodb ljudi, ki živijo ob Savinji ozi- roma njenih pritokih in so z zbranimi delili svoje izkušnje s poplavami. Eden najbolj pri- ljubljenih predlogov javnosti je bil, da se pred kakršnokoli gradnjo najprej preprosto oči- sti strugo Savinje in potokov, ki se stekajo vanjo, saj bi po njihovem mnenju že samo ta ukrep izboljšal stanje in omo- gočil ponovno vrednotenje velikosti potrebnih zadrževal- nikov. Od tu izhaja tudi graja odgovornega ministrstva, da je v preteklih letih premalo vzdrževalo vodotoke v Spodnji Savinjski dolini. Konkretnih odgovorov na svoja vprašanja in pomisleke večinoma niso dobili, tudi zato, ker je projekt šele v pri- pravi, načrti pa niso dovolj po- drobni. Sicer pa je bilo večkrat mogoče slišati, da bo nekaj tre- ba storiti, saj se bo poplavna varnost, tudi zaradi podnebnih sprememb, brez ukrepanja le še slabšala. Prebivalci Spodnje Savinjske doline želijo le pre- prečiti, da jih ministrstvo ne bi žejnih peljalo čez vodo. Foto: SHERPA Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 5, 2. februar 2023 KULTURA Milko Mikola o zgodovini Škofje vasi Ustvarjalni upokojenski čas Prejšnji četrtek so v šen- tjurski knjižnici odprli raz- stavo Katarine Jazbinšek z naslovom V iskanju sebe, ki bo na ogled do 10. marca. Z mlado umetnico iz Šentvida pri Planini smo se pred od- prtjem pogovarjali o razstavi, njenem ustvarjanju, pa tudi njenem konservatorskem delu na Žički kartuziji. Šent- vidčanka je namreč študirala konserviranje in restavrira- nje likovnih del na Akade- miji za likovno umetnost v Ljubljani. »Še vedno iščem svoj izraz. Zato so tudi razstavljena dela tako različna in razstava nima rdeče niti,« je ime razstave ra- Torkova proslava, ki jo bo Kulturno društvo bratov Dobrotinšek iz Škofje vasi pripravilo pred kulturnim praznikom, ne bo posvečena le spominu na našega največjega pesnika, ampak tudi predstavitvi zanimive knjige o zgodovini kraja in bližnje okolice. Napisal jo je ugleden zgodovinar dr. Milko Mikola, ki je velik del svojega raziskovalnega dela posvetil preučevanju povojnega komunističnega nasilja in na tem področju marsikdaj oral ledino. Izdal je več kot dvajset knjig in zbornikov dokumentov. Zgodovina Škofje vasi z bližnjo okolico je že njegova peta knjiga, odkar se je leta 2009 upokojil. TATJANA CVIRN Dr. Milko Mikola je dve leti in pol pripravljal knjigo, za katero je doku- mente zbral v Zgodovinskem arhivu Celje, Arhivu Republike Slovenije in Muzeju novejše zgodovine Celje. V načrtu ima še eno večje delo, in sicer študijo o komunističnem nasilju nad ženskami in otroki v Sloveniji. Miko- la je dve desetletji delal v celjskem arhivu in raziskoval tudi razvoj indu- strije na Celjskem. Nato je prevzel vodenje sektorja za popravo krivic in za narodno spravo pri ministrstvu za pravosodje in postal vršilec dolžno- sti direktorja takrat ustanovljenega Študijskega centra za narodno spra- vo. Leta 2009 je prejel srebrni grb MOC in leta 2013 Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v zgodovini. (Foto: Andraž Purg) Naslovnica zadnje knjige Milka Mikole, ki se je tokrat lotil zgodovine kraja, kjer živi. Gradivo je mogoče prebirati tudi na spletnem portalu Kamra. Knjiga o preteklosti kraja, v katerem Milko Mikola živi že skoraj četrt stoletja, je zanimi- va tako za krajane kot druge Celjane. Izdala jo je Celjska Mohorjeva družba, sicer pa je projekt financiral avtor sam z delno finančno pomočjo celj- ske občine. Knjiga ima 250 strani in vse- buje približno sto fotografij ter drugih pisnih dokumentov. V prilogi so zanimivi seznami imen vseh posestnikov kata- strske občine Škofja vas iz leta 1825, žrtev okupatorjevega na- silja in prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Po tematikah Kot pravi avtor, dela ni na- pisal kronološko, ampak po tematikah. Kraj je dobil ime po prvih znanih zemljiških gospodih, škofih iz Krke na avstrijskem Koroškem. V njem so svoje sledi zapustili že Ri- mljani. Našli so sedem rimskih miljnikov, kar pomeni, da je v tistih časih skozi kraj vodila pomembna cesta povezava. Ste vedeli, da je bila Škofja vas nekoč samostojna občina, ki je segala vse od Lahovne, Arclina, Začreta in Žepine do Bovš in Sv. Tomaža? Pred drugo svetovno vojno je bila kmetijsko močna, veliko je bilo hmeljarstva in živinore- je. Tudi gospodarske panoge so bile pestre. Peter Majdič je leta 1926 ustanovil Industrijo volnenih izdelkov, kasnejšo TVO, ki je leta 1995 konča- konča s poglavjem o veliki poplavi, ki je Škofjo vas pri- zadela leta 1954. Knjigo bo avtor predstavil v torek, 7. februarja, ob 18. uri v dvorani kulturnega doma v Škofji vasi, kjer bodo na pro- slavi v počastitev kulturnega praznika nastopili člani do- mačega kulturnega društva in Mešanega komornega pevskega zbora Celje pod vodstvom Primoža Leskovca. la v stečaju. Že v 19. stoletju je v kraju delovala tovarna eksploziva. »Za manjše, a pomembno podjetje se je za- nimal tudi Alfred Nobel. A je država tovarno zaradi nevarne proizvodnje nato zaprla,« pra- vi Mikola. Od vseh nekdanjih podjetij je ostal le Etol, ki se danes imenuje Tastepoint in je v lasti tujega kapitala. Nemirni časi Tudi društveno življenje v kraju je bilo ves čas zelo pestro, pravi avtor, ki je več prostora namenil narodnoo- svobodilnemu gibanju in oku- patorjevemu nasilju na širšem območju Škofje vasi. Ta čas je zaznamoval mnoge družine, saj je na spomeniku v kraju navedenih kar 57 žrtev tega nasilja. Zlasti sta pretresljivi zgodbi družin Dobrotinšek z Dobrotina nad Vojnikom in Vrečko iz Škofje vasi. Prva je izgubila kar šest članov druži- ne, druga štiri. Kmetija Vrečk- ovih, kjer je danes konjeniški klub, je zato propadla. Krvav je bil tudi čas po vojni, in sicer zaradi poboja vojnih ujetnikov na območju kraja ter političnih obračunavanj in zaplemb premoženja med domačini. V zadnjem delu avtor pred- stavi še kulturno dediščino in spomenike ter pomembne osebnosti, kot so bili poliglot Žiga Popovič, politik Anton Novačan ali zgodovinar Josip Felicijan, ki je ugotovil, da je pri sestavi Deklaracije o ne- odvisnosti Thomas Jefferson bral tudi o ustoličevanju ko- roških vojvod. Avtor knjigo Katarina Jazbinšek s sliko nosoroga Med umetnostjo in konservatorstvom Nasmejana umetnica na otvoritvi razstave zložila umetnica. A to, da bi- stva ni in svoj umetniški izraz še išče, samo po sebi predsta- vlja rdečo nit njene razstave. Reprodukcije z globljim pomenom Dela poleg umetničinega iskanja sebe druži tudi reali- zem. Razloga, zakaj ustvarja v tej smeri, Katarina nima: »Včasih vidim kakšno foto- grafijo, ki me prevzame, in si rečem, da bi to rada narisala. Nato gre potek ustvarjanja sam v smeri realizma oziro- ma hiperrealizma.« Seveda pri njenem ustvarjanju ne gre le za reprodukcijo fotografije, ampak vsakemu izdelku doda svoj pridih. Sliki nosoroga, ki je eno njenih najljubših del, je na primer dodala 23,75-kara- tno zlato, s katerim je prikaza- la njegove roge. S tem je slika dobila tudi globlji pomen, saj nosoroge ravno zaradi rogov pogosto ubijajo. Slika nosoroga je zelo obširno delo, za katero je porabila pol leta, sestavljen je namreč iz pikic, ki jih je naredila s konico 0,18-mi- limetrskega pisala. Sicer se je ustvarjanje te slike začelo s fotografijo nosoroga, ki je umetnico prevzela in se je odločila, da jo bo narisala. »Takrat se še nisem zavedala, koliko dela bo z njo.« Odloči- tev o zlatih rogovih je spreje- la med ustvarjanjem, ko se je poglobila v delo. Plavanje s tokom Nosorog z zlatim rogom kaže tudi širšo sliko Katari- ninega ustvarjalnega procesa. »Grem, kamor me odnese. S tokom.« Večinoma dela v risarski tehniki s svinčnikom: »To že- lim obvladati, saj delo s svinč- nikom ni tako preprosto, kot se mogoče zdi na prvi pogled, čeprav je to tehnika, v kateri najpogosteje ustvarjam. Rada bi delala več z oljem, a se tega malo bojim, ker je to zame kraljeva tehnika,« pravi. Nosorog ni edina razsta- vljena slika v mešani tehniki, poleg njega sta tudi sliki orla in ribe. Slednja je narejena s prahom bronzom, orel je tako kot nosorog zlat. Magična Žička kartuzija »Kartuzija je zame magični prostor, sploh če v njej pre- živiš veliko časa. Ker tam ni mobilnega signala, nismo dobili sporočil in klicev, ampak smo bili prepušče- ni sami sebi, se med seboj pogovarjali in zelo dobro spoznali,« je povedala. Ka- tarina Jazbinšek je namreč sodelovala pri restavrator- sko-koservatorskih delih na cerkvenem objektu v Žički kartuziji. »Predvsem mi je bilo v čast delati na tako sta- ri zgradbi. Veličastno je bilo, čeprav je bilo občasno zelo vetrovno in mrzlo, na drugi strani pa tudi zelo vroče,« je še dodala. Kakšno je njeno mnenje o cerkveni strehi, ki je pred časom dvignila veliko prahu? »Izbrali so precej sodoben pristop, a sem precej poslu- šala arhitekta in razumem, kaj je želel doseči s to streho. Z ene strani je cerkev videti obnovljena, na drugi stra- ni so ohranjene ruševine,« je povedala in dodala, da je predvsem pomembno to, da so zavarovali njeno celotno notranjost, kar predstavlja dobro izhodišče za delo v prihodnosti. JF, foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 5, 2. februar 2023 KULTURA Milko Mikola o zgodovini Škofje vasi Ustvarjalni upokojenski čas Prejšnji četrtek so v šen- tjurski knjižnici odprli raz- stavo Katarine Jazbinšek z naslovom V iskanju sebe, ki bo na ogled do 10. marca. Z mlado umetnico iz Šentvida pri Planini smo se pred od- prtjem pogovarjali o razstavi, njenem ustvarjanju, pa tudi njenem konservatorskem delu na Žički kartuziji. Šent- vidčanka je namreč študirala konserviranje in restavrira- nje likovnih del na Akade- miji za likovno umetnost v Ljubljani. »Še vedno iščem svoj izraz. Zato so tudi razstavljena dela tako različna in razstava nima rdeče niti,« je ime razstave ra- Torkova proslava, ki jo bo Kulturno društvo bratov Dobrotinšek iz Škofje vasi pripravilo pred kulturnim praznikom, ne bo posvečena le spominu na našega največjega pesnika, ampak tudi predstavitvi zanimive knjige o zgodovini kraja in bližnje okolice. Napisal jo je ugleden zgodovinar dr. Milko Mikola, ki je velik del svojega raziskovalnega dela posvetil preučevanju povojnega komunističnega nasilja in na tem področju marsikdaj oral ledino. Izdal je več kot dvajset knjig in zbornikov dokumentov. Zgodovina Škofje vasi z bližnjo okolico je že njegova peta knjiga, odkar se je leta 2009 upokojil. TATJANA CVIRN Dr. Milko Mikola je dve leti in pol pripravljal knjigo, za katero je doku- mente zbral v Zgodovinskem arhivu Celje, Arhivu Republike Slovenije in Muzeju novejše zgodovine Celje. V načrtu ima še eno večje delo, in sicer študijo o komunističnem nasilju nad ženskami in otroki v Sloveniji. Miko- la je dve desetletji delal v celjskem arhivu in raziskoval tudi razvoj indu- strije na Celjskem. Nato je prevzel vodenje sektorja za popravo krivic in za narodno spravo pri ministrstvu za pravosodje in postal vršilec dolžno- sti direktorja takrat ustanovljenega Študijskega centra za narodno spra- vo. Leta 2009 je prejel srebrni grb MOC in leta 2013 Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v zgodovini. (Foto: Andraž Purg) Naslovnica zadnje knjige Milka Mikole, ki se je tokrat lotil zgodovine kraja, kjer živi. Gradivo je mogoče prebirati tudi na spletnem portalu Kamra. Knjiga o preteklosti kraja, v katerem Milko Mikola živi že skoraj četrt stoletja, je zanimi- va tako za krajane kot druge Celjane. Izdala jo je Celjska Mohorjeva družba, sicer pa je projekt financiral avtor sam z delno finančno pomočjo celj- ske občine. Knjiga ima 250 strani in vse- buje približno sto fotografij ter drugih pisnih dokumentov. V prilogi so zanimivi seznami imen vseh posestnikov kata- strske občine Škofja vas iz leta 1825, žrtev okupatorjevega na- silja in prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Po tematikah Kot pravi avtor, dela ni na- pisal kronološko, ampak po tematikah. Kraj je dobil ime po prvih znanih zemljiških gospodih, škofih iz Krke na avstrijskem Koroškem. V njem so svoje sledi zapustili že Ri- mljani. Našli so sedem rimskih miljnikov, kar pomeni, da je v tistih časih skozi kraj vodila pomembna cesta povezava. Ste vedeli, da je bila Škofja vas nekoč samostojna občina, ki je segala vse od Lahovne, Arclina, Začreta in Žepine do Bovš in Sv. Tomaža? Pred drugo svetovno vojno je bila kmetijsko močna, veliko je bilo hmeljarstva in živinore- je. Tudi gospodarske panoge so bile pestre. Peter Majdič je leta 1926 ustanovil Industrijo volnenih izdelkov, kasnejšo TVO, ki je leta 1995 konča- konča s poglavjem o veliki poplavi, ki je Škofjo vas pri- zadela leta 1954. Knjigo bo avtor predstavil v torek, 7. februarja, ob 18. uri v dvorani kulturnega doma v Škofji vasi, kjer bodo na pro- slavi v počastitev kulturnega praznika nastopili člani do- mačega kulturnega društva in Mešanega komornega pevskega zbora Celje pod vodstvom Primoža Leskovca. la v stečaju. Že v 19. stoletju je v kraju delovala tovarna eksploziva. »Za manjše, a pomembno podjetje se je za- nimal tudi Alfred Nobel. A je država tovarno zaradi nevarne proizvodnje nato zaprla,« pra- vi Mikola. Od vseh nekdanjih podjetij je ostal le Etol, ki se danes imenuje Tastepoint in je v lasti tujega kapitala. Nemirni časi Tudi društveno življenje v kraju je bilo ves čas zelo pestro, pravi avtor, ki je več prostora namenil narodnoo- svobodilnemu gibanju in oku- patorjevemu nasilju na širšem območju Škofje vasi. Ta čas je zaznamoval mnoge družine, saj je na spomeniku v kraju navedenih kar 57 žrtev tega nasilja. Zlasti sta pretresljivi zgodbi družin Dobrotinšek z Dobrotina nad Vojnikom in Vrečko iz Škofje vasi. Prva je izgubila kar šest članov druži- ne, druga štiri. Kmetija Vrečk- ovih, kjer je danes konjeniški klub, je zato propadla. Krvav je bil tudi čas po vojni, in sicer zaradi poboja vojnih ujetnikov na območju kraja ter političnih obračunavanj in zaplemb premoženja med domačini. V zadnjem delu avtor pred- stavi še kulturno dediščino in spomenike ter pomembne osebnosti, kot so bili poliglot Žiga Popovič, politik Anton Novačan ali zgodovinar Josip Felicijan, ki je ugotovil, da je pri sestavi Deklaracije o ne- odvisnosti Thomas Jefferson bral tudi o ustoličevanju ko- roških vojvod. Avtor knjigo Katarina Jazbinšek s sliko nosoroga Med umetnostjo in konservatorstvom Nasmejana umetnica na otvoritvi razstave zložila umetnica. A to, da bi- stva ni in svoj umetniški izraz še išče, samo po sebi predsta- vlja rdečo nit njene razstave. Reprodukcije z globljim pomenom Dela poleg umetničinega iskanja sebe druži tudi reali- zem. Razloga, zakaj ustvarja v tej smeri, Katarina nima: »Včasih vidim kakšno foto- grafijo, ki me prevzame, in si rečem, da bi to rada narisala. Nato gre potek ustvarjanja sam v smeri realizma oziro- ma hiperrealizma.« Seveda pri njenem ustvarjanju ne gre le za reprodukcijo fotografije, ampak vsakemu izdelku doda svoj pridih. Sliki nosoroga, ki je eno njenih najljubših del, je na primer dodala 23,75-kara- tno zlato, s katerim je prikaza- la njegove roge. S tem je slika dobila tudi globlji pomen, saj nosoroge ravno zaradi rogov pogosto ubijajo. Slika nosoroga je zelo obširno delo, za katero je porabila pol leta, sestavljen je namreč iz pikic, ki jih je naredila s konico 0,18-mi- limetrskega pisala. Sicer se je ustvarjanje te slike začelo s fotografijo nosoroga, ki je umetnico prevzela in se je odločila, da jo bo narisala. »Takrat se še nisem zavedala, koliko dela bo z njo.« Odloči- tev o zlatih rogovih je spreje- la med ustvarjanjem, ko se je poglobila v delo. Plavanje s tokom Nosorog z zlatim rogom kaže tudi širšo sliko Katari- ninega ustvarjalnega procesa. »Grem, kamor me odnese. S tokom.« Večinoma dela v risarski tehniki s svinčnikom: »To že- lim obvladati, saj delo s svinč- nikom ni tako preprosto, kot se mogoče zdi na prvi pogled, čeprav je to tehnika, v kateri najpogosteje ustvarjam. Rada bi delala več z oljem, a se tega malo bojim, ker je to zame kraljeva tehnika,« pravi. Nosorog ni edina razsta- vljena slika v mešani tehniki, poleg njega sta tudi sliki orla in ribe. Slednja je narejena s prahom bronzom, orel je tako kot nosorog zlat. Magična Žička kartuzija »Kartuzija je zame magični prostor, sploh če v njej pre- živiš veliko časa. Ker tam ni mobilnega signala, nismo dobili sporočil in klicev, ampak smo bili prepušče- ni sami sebi, se med seboj pogovarjali in zelo dobro spoznali,« je povedala. Ka- tarina Jazbinšek je namreč sodelovala pri restavrator- sko-koservatorskih delih na cerkvenem objektu v Žički kartuziji. »Predvsem mi je bilo v čast delati na tako sta- ri zgradbi. Veličastno je bilo, čeprav je bilo občasno zelo vetrovno in mrzlo, na drugi strani pa tudi zelo vroče,« je še dodala. Kakšno je njeno mnenje o cerkveni strehi, ki je pred časom dvignila veliko prahu? »Izbrali so precej sodoben pristop, a sem precej poslu- šala arhitekta in razumem, kaj je želel doseči s to streho. Z ene strani je cerkev videti obnovljena, na drugi stra- ni so ohranjene ruševine,« je povedala in dodala, da je predvsem pomembno to, da so zavarovali njeno celotno notranjost, kar predstavlja dobro izhodišče za delo v prihodnosti. JF, foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 5, 2. februar 2023 KULTURA Za več razumevanja CELJE – Na tradicionalnem ponovoletnem srečanju so se zbrali predstavniki verskih skupnosti, ki delujejo v Celju. Sprejel jih je župan Mestne občine Celje Matija Kovač. Dejal je, da so takšna srečanja pomembna, saj krepijo po- vezovanje, razumevanje in odprtost drug do drugega, kar so vrednote, v katere tudi sam verjame. Poudaril je tudi, da so občani Celja lahko ponosni, da v mestu mirno sobiva toliko različnih verskih skupnosti. V imenu povabljenih je zbrane nagovoril predsednik Ško- fijske karitas Celje Rok Metličar. Srečanja so se udeležili tudi upokojen celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, duhovniki v celjskih katoliških cerkvah ter predstavnika Islamske sku- pnosti v Celju in Krščanske cerkve Kalvarija. TC Župan Matija Kovač je sprejel predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo v Celju. (Foto: Andraž Purg) 30. januarja je minilo 700 let od najstarejše zna- ne omembe Celja, Knežjega dvora in Starega gradu. Omenjeni so v listini, ki jo hrani Avstrijski državni arhiv. Pokrajinski muzej Celje je zato predlagal, da bi Pošta Slovenije letos izdala spominsko znamko, po- svečeno mestu. Predstavljena naj bi bila konec marca. To je le eno od zanimivih področij delovanja muzeja, ki je lani praznoval 140 let in je za svoje uspešno delo prejel zlati celjski grb. TATJANA CVIRN Gogi priznanje za življenjsko delo V ponedeljek, 6. februarja, ob 19.30 bo v Narodnem domu osrednja celjska slovesnost ob slovenskem kul- turnem prazniku. Na njej bodo podelili celjske zvezde, priznanja za dosežke na področju kulture v občini. Komisija, ki jo sestavljajo Matjaž Brežnik, Nenad Firšt, dr. Zoran Pevec, Matija Plevnik in dr. Aleksander Žižek, je na podlagi prispelih pobud odločila, da priznanje za življenjsko delo podeli plesalki, koreografinji in plesni pedagoginji Gordani Stefanović – Erjavec. Priznanji za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih bosta prejela Društvo Škratovo lutkovno gledališče Celje in plesalec Boštjan Antončič. Razpis za podelitev priznanj je objavil Zavod Celeia Celje v imenu celjskih javnih kulturnih zavodov, Zveze kulturnih društev Celje in območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Na razpis je prispelo šest pobud, od tega tri za podelitev priznanj za življenjsko delo in tri za podelitev priznanj za najvidnejše dosežke na področju kulture v preteklih dveh letih. Kot je zapisal predsednik komisije dr. Zoran Pevec, so komisijo zani- mali kreativnost, aktualizacija, inovativnost, presežnost in družbena zavzetost. TC Pokrajinski muzej Celje o načrtih Knežji dvor in freske še na čakanju Kot je povedal Stane Roz- man, direktor muzeja, kjer dela 24 ljudi, želi ustanova tudi letos nadaljevati svoje poslanstvo v skrbi za kultur- no dediščino Celja in celjske regije v času do prve svetov- ne vojne. Pri tem želi muzej ostati vodilna dediščinska ustanova na Celjskem, pove- čati število obiskovalcev, ki bi iz njega odhajali tako zado- voljni, kot so bili tisti v mi- nulem letu, je na predstavitvi lanskih dosežkov in letošnjih načrtov povedal Rozman. Muzejske zbirke si je lani ogledalo skoraj 25 tisoč obi- skovalcev. Med njimi je bilo malo manj kot 10 odstotkov tujih državljanov, ki so priha- jali iz 64 različnih držav. Svoje zbirke je muzej razstavljal v Celju in regiji kot tudi v tujini. Od večjih razstavnih projek- tov velja izpostaviti razstavo ob 650-letnici drugega pogro- fovljenja Celjskih grofov, ki jo spremlja istoimenska publika- cija. V Šentjurju je muzej na novo postavil razstavo Rifnik in njegovi zakladi. Odmevna je bila postavitev razstave Končno Japonska junija v Tokiu ob stoletnici Alminega prihoda v to deželo. Letos bo razstava na ogled še v Osaki in na univerzi Meiji v Tokiu. Z razstavo Anton Perko, sloven- ski slikar v službah cesarskega dvora se je muzej predstavil v Slovenskem kulturnem cen- tru Korotan na Dunaju. Razstav ne bo manjkalo Tudi letos načrtuje muzej vrsto zanimivih projektov. Arheološka razstava z naslo- vom Ljubija, zaklad pod skalo je že na ogled, 16. februarja bo v muzeju še odprtje razstave o lončarju Franju Felicijanu. Med večjimi projekti načrtuje muzej dopolnitev stalne raz- stave Grofje Celjski z interak- tivnimi vsebinami, postavitev razstave Osiroteli predmeti iz azijskih zbirk in razstave Ob- težilniki za papir, spregledana premična dediščina. Konec marca bo v muzeju na ogled čebela velikanka, narejena v razmerju 100: 1, ob tem bodo delavnice in predavanja na temo čebel in čebelarstva. Muzej načrtuje tudi izdajo nove knjige o Celjskem stro- pu avtorice Gabrijele Kovačič in dopolnjeno izdajo knjige mag. Damirja Žeriča Celeia Cilli Celje. Knjiga je izšla leta 2011 in je kljub ponatisu sko- raj pošla. V novi izdaji bodo predstavljena nova spoznanja o zgodovini Celja. Freske še ne bodo na ogled Tako kot mora prenova Knežjega dvora čakati na boljše čase, tudi rimskih fresk, ki so jih pred leti ar- heologi odkrili ob prenovi Muzejskega trga, letos še ne bo mogoče občudovati, je povedal direktor Stane Roz- man. Freske so večinoma že restavrirane in konservirane Razstava ob 650-letnici drugega pogrofovljenja Celjskih grofov bo na ogled do oktobra. (Foto: SHERPA) Direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman je predstavil lanske dosežke in letošnje načrte muzeja. (Foto: TC) Od mednarodnih predstavitev muzej omenja sodelovanje na arheološki razstavi slovenskih muzejev v Frankfurtu ob Majni in na letni razstavi steklarskega muzeja v Bärnbac- hu. Od ministrstva za kulturo je odvisno, ali bo z razstavo o Almi M. Karlin gostoval na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Priznanje za življenjsko delo bo ob letošnjem kulturnem prazniku v Celju prejela Goga Stefanović – Erjavec, ki se že več kot štiri dese- tletja ukvarja s plesno vzgojo mladih. (Foto: SHERPA) in čakajo na ureditev razsta- višča oziroma na denar, ki bi bil na voljo v proračunu MO Celje in v okviru razpisa mi- nistrstva za kulturo. Namesto tega bo muzej le- tos odprl dve novi sobi v okvi- ru stalne arheološke razstave Od šivanke do zvezd. V prvi sobi bo predstavljena usta- novitev Celeie, v drugi reka Savinja kot eno najpomemb- nejših arheoloških najdišč v Celju. V Savinji so v preteklih desetletjih mnogi iskali ko- vance in druge dragocenosti in naj bi med drugim našli do deset tisoč majhnih keltskih kovancev. Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 5, 2. februar 2023 NAŠA TEMA Neplačevanje stroškov je lahko eden od razlogov za deložacijo Bo ostal na cesti? 82-letni Lazar Prodanović živi v garsonjeri na Hudinji. V najem jo je dobil pred 30 leti, ko je še bil zaposlen v Cinkarni Celje, kjer je delal kot kemijski inženir. Vitalen gospod, ki zadnja leta rad fotografi ra in zase pravi, da je svetovljan, saj je prepotoval ves svet, bo verjetno moral kmalu iz stanovanja. »To je šok, ki bistveno vpliva na moje zdravje. Želijo, da bi me kap in da ne bi imeli več težav,« je dejal, ko smo ga na njegovo prošnjo obiska- li in preverili, zakaj mu Nepremičnine Celje grozijo z deložacijo. Ogrožanje sostanovalcev in dolgovi S primerom Lazarja Prodanovića se v družbi Nepre- mičnine Celje ukvarjajo že od leta 2020. Pri omenjenem ne gre le za to, da dolguje denar za najemnino in druge stroške, ampak je tudi neprimerna njegova uporaba sta- novanja, v katerem kopiči različne dokumente, izrezke, časopise … »Če bi zagorelo, bi gorelo kot bakla, torej s tem ogroža druge stanovalce,« menijo v Nepremičninah. Neplačevanje stroškov je lahko eden od razlogov za deložacijo Ali so pri nas pogoste deložacije, ko ljudje izgubijo svoj dom in se znajdejo tako rekoč na cesti? Na srečo se je spremenil zakon, ki je celo omogočal rubež hiše zaradi nekaj sto evrov dolga. Če sklepamo po podatkih celjskih Nepremičnin, ki omogočajo najem neprofi tnih stanovanj v občinski lasti, ni veliko primerov, ko bi komu prekinili najemno razmerje in zahtevali, naj se izseli. A tudi tistih nekaj zgodb o tako skrajnih ukrepih, kot je deložacija, je preveč, če obstajajo mo- žnosti, da do tega sploh ne pride. Seveda je treba vedeti, kam po pomoč. Čeprav tudi to ne pomaga vedno, o čemer priča tudi naša zgodba o človeku, pri katerem ne gre le za dolgove, ampak tudi za zdravstvene težave, ki so privedle do stanja, v katerem je trenutno, medtem ko je pomoč ves čas odklanjal. TATJANA CVIRN, SIMONA ŠOLINIČ Ko grozi izguba doma Lazar Prodanović v predsobi svoje garsonjere. Sodba o njegovi izselitvi je pravnomočna. (Foto: Andraž Purg) V njegovo majhno stano- vanje je skoraj nemogoče vstopiti, saj se že pri vhodu vanj človek zaleti v kupe pa- pirjev. Tudi sogovornik se s težavo prebija čez njih in pri- znava, da ima veliko papirja, in to zato, ker je njegov arhiv tako bogat. »Pred kratkim sem našel v svojem arhivu zapise o Ukrajini, ki govorijo o vzrokih za vojno …« pove. Na vprašanje, ali ne bi bilo mogoče marsikaj od tega, kar hrani, najti v knjižnici, na spletu in še kje, odločno odkima. »V kleti imam zbran material o vojni v Jugoslaviji in tega v knjižnici ni.« Veliko materiala V stanovanju naj bi imel poleg kupov raznih papir- jev in časopisov še dva tisoč knjig, tristo zgoščenk kla- sične glasbe in dvesto DVD. »Veliko imam spominkov, saj sem prepotoval ves svet, od Afrike do Južne Ameri- ke, tri mesece sem delal na Japonskem v znanstvenem mestu Tsukuba v Tokiu,« se pohvali. »Ukvarjal sem se s številnimi športi, imel sem zelo dejavno življenje, zato se je nabralo veliko vsega.« A ob tem prizna, da mu res zmanjkuje prostora, saj na primer tiskalnika ne more postaviti ob računalnik … »Potreboval bi še nekaj polic za knjige …« Polna papirjev je tudi nje- gova drvarnica v kleti, kjer že nekaj časa nalaga materiale tudi ob njej, v prostoru, ki je skupen za cel blok. Sosedje so se zato že pred leti začeli pritoževati in opozarjati na neprimerno rabo stanovanja ter na požarno nevarnost za- radi velikih kupov papirja. Obljube Nepremičnine Celje kot la- stnik stanovanja se s prime- rom ukvarjajo že nekaj časa. Težava ni le neprimerna raba stanovanja, ampak tudi dolg, ki je nastal zaradi neplačeva- nja stroškov. Nepremičnine so zato zahtevale, naj se na- jemnik znebi kupov papirja, da bo stanovanje spet takšno, kot mora biti, in naj s pomo- čjo CSD oziroma obročnega odplačevanja poravna dolg. A Prodanović ima težave, saj so zanj vsi papirji enako pomembni. Zaveda se sicer, kaj bi moral storiti, a tega očitno ne zmore. Poskusi, da bi mu center za socialno delo pri tem pomagal, niso bili uspešni, saj se mu zdi škoda zavreči karkoli. Pred januar- skim rokom za izselitev ga je rešilo zdravniško potrdilo, saj je bil bolan in dlje časa v bolnišnici. Zdaj je doma in pravi, da že dela izbor. »Ko pridem k sebi, bom polovico papirjev vrgel stran, a vsega ne, saj arhiv potrebujem …« Na vprašanje, zakaj ni redno plačeval stroškov, odgovori, da ima majhno pokojnino, a da mu je CSD pomagal s štiristo evri. Ne ve, koliko še dolguje. Pravi, da je pisal sodišču, in upa, da bo pomagalo, da bo lahko ostal v stanovanju. Morda bo deložacija odlože- na zaradi zdravstvenih razlo- gov, saj je srčni bolnik. Menijo, da je bilo najemniku ponujenih veliko predlogov za rešitev razmer, a ker niso bili uspešni, so začeli sodni posto- pek za prekinitev najemnega razmerja. Sodba je medtem postala pravnomočna. Nepri- merni uporabi stanovanja so se pridružili še dolgovi. Pro- danović ne dolguje le za naje- mnino, ampak tudi za storitve javnih podjetij, pojasnjujejo v Nepremičninah. Ne želi v dom Da bi mu pomagali, sta se v primer vključila CSD in Karitas, nazadnje je v Celje pripotovala celo njegova so- rodnica iz Novega Sada, a ga tudi ni uspela prepričati, da bi se znebil kupov papirjev. Karitasovi prostovoljci bi mu pri tem pomagali. Center mu je ponudil iskanje prostora v domu starejših, a je to od- klonil, saj tam ne bi imel pro- stora za vse svoje papirje, ki se mu zdijo pomembni. Kot pravijo v Nepremičninah, so že večkrat odložili deložacijo, lani trikrat, letos je bila spet razpisana za 10. januar, ko je najemnik prinesel zdravni- ško potrdilo, da je bil bolan. Februarja je deložacija spet razpisana in v Nepremičninah pravijo, da ni pravnih razlo- gov, da je ne bi izpeljali. Lani septembra na primer so Nepremičnine celjskemu cen- tru za socialo delo sporočile, da bodo za štiri mesece odložile oktobra razpisano deložacijo, če bo center medtem najemni- ku pomagal zagotoviti pomoč pri odstranjevanju papirjev, če bo preveril možnost njegovega morebitnega odvzema opravil- ne sposobnosti, če mu bo po- skušal najti namestitev v domu in z njim pripravil načrt plači- la zapadlih obveznosti, ki so lani septembra znašale 1.800 evrov. Njegov mesečni strošek za najemnino garsonjere zna- ša približno 150 evrov in glede na višino pokojnine nima sub- vencionirane najemnine. Del stroškov je medtem poravnala njegova sorodnica, deloma mu je pomaga CSD z denarno pomočjo. Lazar Prodanović v dom starejših ne želi, iz zdrav- niške dokumentacije je razvi- dno, da je opravilno sposoben, torej se zaveda posledic, ki ga lahko doletijo, menijo v Nepre- mičninah. Začasno v Kovinarski ulici V primeru deložacije se lahko najemniki začasno preselijo v Kovinarsko ulico 13 v Celju, kjer imajo Nepre- mičnine bivalno enoto. Gre za prenovljeno hišo, v kateri je 42 opremljenih sob, loče- nih za moške in ženske, dva prostora sta namenjena dru- žinam. Stanovalci imajo mo- žnost souporabe kuhinje in pralnice. Izseljeni najemniki lahko v bivalni enoti ostanejo pol leta in nato bivanje po- daljšajo še eno leto. Mnogi si že prej najdejo rešitev in se niti ne selijo v Kovinarsko uli- co, kjer bivanje seveda prav tako ni brezplačno. Skladovnice papirjev hrani Prodanović tudi v kleti bloka. (Foto: Andraž Purg) Foto: Pexels Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 5, 2. februar 2023 NAŠA TEMA Deložacija je na lestvici stresnih stvari v življenju na drugem mestu, takoj za smrtjo partnerja, pravijo strokovnjaki. Nikoli ne vemo, kdaj se nam življenje lahko obrne na glavo. Lahko izgubimo službo ali zbolimo, a položnice bodo še vedno prihajale in dolgovi se bodo začeli kopičiti. Če težave podcenjujemo, se lahko zgodi, da se kot najemniki znajdemo na cesti oziroma v zača- snih namestitvah, pri sorodnikih ali prijateljih, če nas imajo kam dati. Obstaja sistem pomoči, ki mnogim olajšuje vsakodnev- no preživetje in tudi premostitev nepredvidenih stisk. A včasih ne pomaga niti to, saj tudi neprofitne najemnine niso zanemarljive, ampak za nekatere kar konkreten strošek, in to kljub subvenciji. Pozivi, da bi potrebovali prava socialna stanovanja z razumnimi stroški, so zato le eni od številnih, povezanih s slabo stanovanjsko po- litiko pri nas. V našem primeru gre za človeka, kjer dolgovi niso glav- na težava. V podobnih primerih bi zato bilo nujno, da bi se bolj vključile različne strokovne službe, da bi lahko pomagale človeku, kot je Lazar Prodanović, ki sam zago- tovo ne zmore rešiti težav, v katerih se je znašel. »Naš namen ni metati ljudi na cesto« »Najemniki imajo veliko možnosti za rešitev razmer, če se znajdejo v stiski in ne morejo plačati najemnine. Pri nas se lahko dogovorijo za obročno odplačevanje najemnine in stroškov, ki jih je treba plačevati poleg najemnine, de- narno pomoč lahko dobijo tudi na centru za socialno delo, kjer si tudi lahko uredijo subvencijo najemnine,« pravi Darja Pavlina, vodja službe za stanovanjska razmerja v Nepremičninah Celje. Družba je tako lani izpeljala le tri deložacije. Darja Pavlina: »Naš namen ni metati ljudi na cesto.« (Foto: TC) Pomoč s subvencijo najemnine Mestna občina Celje subvencionira dve vrsti najemnin, in sicer tržne in neprofitne. V letu 2021 je bilo skupno 1.010 upravičencev do sub- vencije, medtem ko jih je bilo lani 970. Razmer- je med tržnimi in neprofitnimi subvencijami se je v zadnjih dveh letih precej spremenilo, in sicer je bilo v letu 2021 293 najemnikov upra- vičenih do tržnih subvencij, lani 239, medtem Nekateri tudi pomoči ne sprejmejo Na Centru za socialno delo Celje so s tovrstnimi primeri seznanjeni, vendar pravijo, da podrobnosti o konkretnem primeru zaradi varstva osebnih podatkov ne morejo po- sredovati. Dodajajo, da se center vključi v takšne primere deložacij, ko dobi prvo obvestilo sodišča. Center za socialno delo Celje se je lani vključil v 27 postopkov deložacij. (Foto: Andraž Purg) Pomoč obstaja, a se je treba odločiti zanjo Tudi v Javnem zavodu Socio je kar nekaj programov, s katerimi posameznikom pomagajo poiskati ustrezno namestitev tudi v pri- meru deložacij. Ves čas nato osebi strokovno osebje pomaga pri opolnomočenju na podlagi individualnega načrta. »Ljudem posku- šamo pomagati pri iskanju stanovanja, sobe ali s prijavo na različne razpise, ki so usmerjeni v nadaljnje iskanje namestitve. Običajno najdemo rešitve,« pravi Suzi Kvas, direktorica JZ Socio. OB ROBU Nikoli ne vemo … TATJANA CVIRN Med dva tisoč najemniki v stanovanjih, ki jih upravlja- jo Nepremičnine, so vzroki za neplačevanje najemnine različni. »Lahko pride do ka- kšne nepredvidene življenj- ske okoliščine, lahko pa gre preprosto za izogibanje plačevanju položnic,« pravi Darja Pavlina in pojasnjuje, kakšen je postopek, če kdo ne plača najemnine. »Naj- prej dobi opomin, pri čemer določimo osemdnevni rok, v katerem pričakujemo, da bo plačal. Če ne plača, mu dolg raste, tega lahko obroč- no odplačuje tudi do deset mesecev. Dogovorimo se, kolikšne obroke zmore, ob čemer mora seveda plačeva- ti tudi redno najemnino. Ta sistem do neke mere deluje. Težava nastopi, če naš naje- mnik na primer tudi ni pla- čeval položnic za ogrevanje, vodo ali odvoz smeti in jih v prvi fazi moramo namesto njega mi kot lastnik stano- vanja. Nato sami terjamo najemnika, naj poravna te obveznosti. Zneski so lah- ko v tem primeru visoki in ravno januarja je čas, ko se pokažejo obremenitve za mi- nulo leto.« Kot pravi Darja Pavlina, se najemniki tudi v teh primerih lahko dogovorijo za obročno odplačevanje, pri čemer ima- jo možnost, da zaprosijo za enkratno denarno pomoč na CSD, ki jim pomaga plačati neporavnane račune. Novost, ki je pospešila postopke Če nič od tega ne deluje, se dolg povečuje. Glede na spremembe Stanovanjskega zakona, ki so začele veljati nedavno, se je precej poe- nostavil postopek izselitve najemnikov v primeru nepla- čevanja najemnine, opozarja sogovornica. »Prej je veljalo, da smo dolžniku poslali opo- min. Če se ni odzval oziroma sklenil dogovora o obročnem plačilu dolga, smo lahko na sodišču vložili tožbo za od- poved najemnega razmerja. Ko je prišlo do pravnomočne sodbe, je bila ob pravnomoč- nem sklepu o izvršbi lahko razpisana deložacija.« Po novem je drugače, pravi sogovornica: »Zdaj dobi naje- mnik opomin in če ne plača, mu pošljemo odpoved naje- mne pogodbe in zahtevo za izpraznitev stanovanja. Naje- mno razmerje je odpovedano z dnem vročitve odpovedi. Nato ima najemnik 60 dni časa za izselitev. Na osnovi plačilnega naloga lahko še vedno poravna dolg in vmes lahko stori še marsikaj, da ne pride do zadnjega dejanja. Pot do deložacije je ponavadi dolga,« ugotavlja. Če pred prvič razpisano de- ložacijo, za katero najemnik ve mesec prej, plača polovico dolga, je izselitev preložena, odvisno od konkretnega pri- mera, ponavadi za pol leta. »A takšno prelaganje po zakonu ni poljubno dolgo, ampak je mogoče samo eno leto od prvič razpisane deložacije, da so s tem zaščiteni tudi upniki,« pravi Pavlina in do- daja, da so lani izpeljali le tri deložacije, nekaj postopkov pa še ni končanih. Vmes se lahko najemnik še pritoži in postopek se spet zavleče. Ne le neplačevanje Odpoved stanovanjske po- godbe pa je seveda mogoča tudi iz drugih razlogov, ne le Vsi ne sprejmejo pomoči, ki je na voljo. (Foto: SHERPA) V Celju je možnost tudi zača- sne namestitve v zavetišču za brezdomce ali v materinski hiši, če gre za mamo z otroki. Če so te namestitve zasedene, JZ Socio išče druge možnosti v regiji. »Vsi pomoči ne sprejmejo in v takem primeru človeka ne moremo prisi- liti, naj se odloči za predlagano na- mestitev. Zakonodaja je v Sloveniji na žalost takšna. Zato se zgodi, da marsikdo živi dobesedno na cesti, a to ne pomeni, da s takšnimi ose- bami nismo v stiku. Vsak dan jih prepričujemo, jim dajemo osnov- ne potrebščine in podajamo vse možne informacije, da vstopijo v naše programe pomoči,« dodaja Kvasova. Žal vsi ponujene roke ne sprejmejo. Takrat posameznika pova- bi na razgovor v okviru soci- alnovarstvene storitve prva socialna pomoč. »V okviru razgovora z uporabnikom raziščemo njegovo situaci- jo, ga seznanimo z možnimi oblikami pomoči in z njim naredimo načrt pomoči v skladu z njegovimi možnost- mi in s pričakovanji,« pravijo na CSD Celje. Dodajajo, da v nadaljevanju postopka s po- sameznikom sodelujejo in ga usmerjajo k izboljšanju njegove situacije skozi celo- ten postopek deložacije. »Pri tem je pomembno poudari- ti, da se center vključuje v pomoč posamezniku, kadar ta pristane in sprejema tovr- stno pomoč, saj je storitev prve socialne pomoči pro- stovoljna,« še dodajajo na centru. Če je center za socialno delo v situacijo vpet v zgo- dnjem obdobju, ko je še možno poravnati dolgove, strokovni delavec uporabni- ka seznani z možnimi pravi- cami, ki jih lahko uveljavlja v okviru centra, to je na pri- mer izredna denarna pomoč. Hkrati vzpostavi sodelovanje s humanitarnimi organizaci- jami in pomaga z vzpostavi- tvijo sodelovanja z upnikom, na primer tudi z Nepremični- nami Celje. Center ima tudi zvezane roke Prav tako center takšnemu najemniku predlaga možno- sti različnih oblik namesti- tve, med drugim tudi v dom za starejše, če gre za starej- šega posameznika. »Poma- gamo mu pri izpolnjevanju vloge za najem bivalne eno- te in v dogovoru z njim ter njegovim soglasjem vzpo- stavimo sodelovanje s temi ustanovami. Prav tako cen- ter z uporabnikom raziskuje možnosti bivanja v njegovi socialni mreži. Če starej- ša oseba odklanja domsko oskrbo ali druge oblike na- stanitve, ima center za soci- alno delo zelo malo moči in vzvodov, saj nima možnosti ukrepanja.« »Poglavitna naloga centra v tem primeru je, da posa- meznika vodi k uvidu nje- govih razmer, ga spodbuja, da sprejme ponujene oblike namestitve, nikakor pa tega ne more izvesti proti njegovi volji. Če uporabnik ne spre- jema ponujenih namestitev – pri čemer je treba vedeti, da so čakalne vrste za dom- sko namestitev dolge in so interventne namestitve ve- činoma zasedene – je treba oceniti, ali s svojim ravna- njem ogroža sebe ali druge. Če center oceni, da se posa- meznik življenjsko ogroža in je to posledica njegove- ga zdravstvenega stanja, ki bistveno vpliva na njegovo presojo, ima možnost, da po Zakonu o duševnem zdrav- ju poda predlog na sodišče za namestitev brez privoli- tve v varovani oddelek so- cialnovarstvenega zavoda,« pojasnjujejo na centru. »V takšnih situacijah je tre- ba presoditi še, ali je treba vzpostaviti skrbništvo, ven- dar s tem ukrepom ne reši- mo bivanjske problematike te osebe,« še dodajajo. ko se je število upravičencev za subvencijo pri neprofitni najemnini zvišalo, in sicer s 717 v letu 2021 na 731 v letu 2022. Zneski subvencije najemnin so zelo različni, odvisni so od velikosti stanovanja in prejemkov upravičenca. Postopke za izračun in določanje višine subvencij vodi center za socialno delo. Šele na podlagi njegove odločbe občina izpla- čuje upravičencem dodeljene subvencije. zaradi neplačevanja najemni- ne. Veliko je namreč nespošto- vanja hišnega reda in kršitev, ki jih navaja Stanovanjski za- kon kot razloge za prekinitev najemnega razmerja. »Če se sosedje pritožijo za- radi našega najemnika, jih napotimo k upravniku sta- novanj, da zadeve preveri. Ko dobimo njegovo poročilo, napišemo opomin najemniku s pogoji, kaj mora storiti, da konkretno kršitev odpravi, in z rokom, do kdaj mora to na- rediti. Ob tem zagrozimo, da bomo v nasprotnem primeru vložili tožbo za odpoved naje- mne pogodbe. Na osnovi teh opominov se pogosto zadeve umirijo.« V primerih, ki se nato res znajdejo na sodišču, so po- trebne priče, ki živijo v sose- dnjih stanovanjih. »A žal se dogaja, da priče umolknejo in tožbo izgubimo,« pravi Darja Pavlina. Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 5, 2. februar 2023 NAŠA TEMA Neplačevanje stroškov je lahko eden od razlogov za deložacijo Bo ostal na cesti? 82-letni Lazar Prodanović živi v garsonjeri na Hudinji. V najem jo je dobil pred 30 leti, ko je še bil zaposlen v Cinkarni Celje, kjer je delal kot kemijski inženir. Vitalen gospod, ki zadnja leta rad fotografi ra in zase pravi, da je svetovljan, saj je prepotoval ves svet, bo verjetno moral kmalu iz stanovanja. »To je šok, ki bistveno vpliva na moje zdravje. Želijo, da bi me kap in da ne bi imeli več težav,« je dejal, ko smo ga na njegovo prošnjo obiska- li in preverili, zakaj mu Nepremičnine Celje grozijo z deložacijo. Ogrožanje sostanovalcev in dolgovi S primerom Lazarja Prodanovića se v družbi Nepre- mičnine Celje ukvarjajo že od leta 2020. Pri omenjenem ne gre le za to, da dolguje denar za najemnino in druge stroške, ampak je tudi neprimerna njegova uporaba sta- novanja, v katerem kopiči različne dokumente, izrezke, časopise … »Če bi zagorelo, bi gorelo kot bakla, torej s tem ogroža druge stanovalce,« menijo v Nepremičninah. Neplačevanje stroškov je lahko eden od razlogov za deložacijo Ali so pri nas pogoste deložacije, ko ljudje izgubijo svoj dom in se znajdejo tako rekoč na cesti? Na srečo se je spremenil zakon, ki je celo omogočal rubež hiše zaradi nekaj sto evrov dolga. Če sklepamo po podatkih celjskih Nepremičnin, ki omogočajo najem neprofi tnih stanovanj v občinski lasti, ni veliko primerov, ko bi komu prekinili najemno razmerje in zahtevali, naj se izseli. A tudi tistih nekaj zgodb o tako skrajnih ukrepih, kot je deložacija, je preveč, če obstajajo mo- žnosti, da do tega sploh ne pride. Seveda je treba vedeti, kam po pomoč. Čeprav tudi to ne pomaga vedno, o čemer priča tudi naša zgodba o človeku, pri katerem ne gre le za dolgove, ampak tudi za zdravstvene težave, ki so privedle do stanja, v katerem je trenutno, medtem ko je pomoč ves čas odklanjal. TATJANA CVIRN, SIMONA ŠOLINIČ Ko grozi izguba doma Lazar Prodanović v predsobi svoje garsonjere. Sodba o njegovi izselitvi je pravnomočna. (Foto: Andraž Purg) V njegovo majhno stano- vanje je skoraj nemogoče vstopiti, saj se že pri vhodu vanj človek zaleti v kupe pa- pirjev. Tudi sogovornik se s težavo prebija čez njih in pri- znava, da ima veliko papirja, in to zato, ker je njegov arhiv tako bogat. »Pred kratkim sem našel v svojem arhivu zapise o Ukrajini, ki govorijo o vzrokih za vojno …« pove. Na vprašanje, ali ne bi bilo mogoče marsikaj od tega, kar hrani, najti v knjižnici, na spletu in še kje, odločno odkima. »V kleti imam zbran material o vojni v Jugoslaviji in tega v knjižnici ni.« Veliko materiala V stanovanju naj bi imel poleg kupov raznih papir- jev in časopisov še dva tisoč knjig, tristo zgoščenk kla- sične glasbe in dvesto DVD. »Veliko imam spominkov, saj sem prepotoval ves svet, od Afrike do Južne Ameri- ke, tri mesece sem delal na Japonskem v znanstvenem mestu Tsukuba v Tokiu,« se pohvali. »Ukvarjal sem se s številnimi športi, imel sem zelo dejavno življenje, zato se je nabralo veliko vsega.« A ob tem prizna, da mu res zmanjkuje prostora, saj na primer tiskalnika ne more postaviti ob računalnik … »Potreboval bi še nekaj polic za knjige …« Polna papirjev je tudi nje- gova drvarnica v kleti, kjer že nekaj časa nalaga materiale tudi ob njej, v prostoru, ki je skupen za cel blok. Sosedje so se zato že pred leti začeli pritoževati in opozarjati na neprimerno rabo stanovanja ter na požarno nevarnost za- radi velikih kupov papirja. Obljube Nepremičnine Celje kot la- stnik stanovanja se s prime- rom ukvarjajo že nekaj časa. Težava ni le neprimerna raba stanovanja, ampak tudi dolg, ki je nastal zaradi neplačeva- nja stroškov. Nepremičnine so zato zahtevale, naj se na- jemnik znebi kupov papirja, da bo stanovanje spet takšno, kot mora biti, in naj s pomo- čjo CSD oziroma obročnega odplačevanja poravna dolg. A Prodanović ima težave, saj so zanj vsi papirji enako pomembni. Zaveda se sicer, kaj bi moral storiti, a tega očitno ne zmore. Poskusi, da bi mu center za socialno delo pri tem pomagal, niso bili uspešni, saj se mu zdi škoda zavreči karkoli. Pred januar- skim rokom za izselitev ga je rešilo zdravniško potrdilo, saj je bil bolan in dlje časa v bolnišnici. Zdaj je doma in pravi, da že dela izbor. »Ko pridem k sebi, bom polovico papirjev vrgel stran, a vsega ne, saj arhiv potrebujem …« Na vprašanje, zakaj ni redno plačeval stroškov, odgovori, da ima majhno pokojnino, a da mu je CSD pomagal s štiristo evri. Ne ve, koliko še dolguje. Pravi, da je pisal sodišču, in upa, da bo pomagalo, da bo lahko ostal v stanovanju. Morda bo deložacija odlože- na zaradi zdravstvenih razlo- gov, saj je srčni bolnik. Menijo, da je bilo najemniku ponujenih veliko predlogov za rešitev razmer, a ker niso bili uspešni, so začeli sodni posto- pek za prekinitev najemnega razmerja. Sodba je medtem postala pravnomočna. Nepri- merni uporabi stanovanja so se pridružili še dolgovi. Pro- danović ne dolguje le za naje- mnino, ampak tudi za storitve javnih podjetij, pojasnjujejo v Nepremičninah. Ne želi v dom Da bi mu pomagali, sta se v primer vključila CSD in Karitas, nazadnje je v Celje pripotovala celo njegova so- rodnica iz Novega Sada, a ga tudi ni uspela prepričati, da bi se znebil kupov papirjev. Karitasovi prostovoljci bi mu pri tem pomagali. Center mu je ponudil iskanje prostora v domu starejših, a je to od- klonil, saj tam ne bi imel pro- stora za vse svoje papirje, ki se mu zdijo pomembni. Kot pravijo v Nepremičninah, so že večkrat odložili deložacijo, lani trikrat, letos je bila spet razpisana za 10. januar, ko je najemnik prinesel zdravni- ško potrdilo, da je bil bolan. Februarja je deložacija spet razpisana in v Nepremičninah pravijo, da ni pravnih razlo- gov, da je ne bi izpeljali. Lani septembra na primer so Nepremičnine celjskemu cen- tru za socialo delo sporočile, da bodo za štiri mesece odložile oktobra razpisano deložacijo, če bo center medtem najemni- ku pomagal zagotoviti pomoč pri odstranjevanju papirjev, če bo preveril možnost njegovega morebitnega odvzema opravil- ne sposobnosti, če mu bo po- skušal najti namestitev v domu in z njim pripravil načrt plači- la zapadlih obveznosti, ki so lani septembra znašale 1.800 evrov. Njegov mesečni strošek za najemnino garsonjere zna- ša približno 150 evrov in glede na višino pokojnine nima sub- vencionirane najemnine. Del stroškov je medtem poravnala njegova sorodnica, deloma mu je pomaga CSD z denarno pomočjo. Lazar Prodanović v dom starejših ne želi, iz zdrav- niške dokumentacije je razvi- dno, da je opravilno sposoben, torej se zaveda posledic, ki ga lahko doletijo, menijo v Nepre- mičninah. Začasno v Kovinarski ulici V primeru deložacije se lahko najemniki začasno preselijo v Kovinarsko ulico 13 v Celju, kjer imajo Nepre- mičnine bivalno enoto. Gre za prenovljeno hišo, v kateri je 42 opremljenih sob, loče- nih za moške in ženske, dva prostora sta namenjena dru- žinam. Stanovalci imajo mo- žnost souporabe kuhinje in pralnice. Izseljeni najemniki lahko v bivalni enoti ostanejo pol leta in nato bivanje po- daljšajo še eno leto. Mnogi si že prej najdejo rešitev in se niti ne selijo v Kovinarsko uli- co, kjer bivanje seveda prav tako ni brezplačno. Skladovnice papirjev hrani Prodanović tudi v kleti bloka. (Foto: Andraž Purg) Foto: Pexels Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 5, 2. februar 2023 NAŠA TEMA Deložacija je na lestvici stresnih stvari v življenju na drugem mestu, takoj za smrtjo partnerja, pravijo strokovnjaki. Nikoli ne vemo, kdaj se nam življenje lahko obrne na glavo. Lahko izgubimo službo ali zbolimo, a položnice bodo še vedno prihajale in dolgovi se bodo začeli kopičiti. Če težave podcenjujemo, se lahko zgodi, da se kot najemniki znajdemo na cesti oziroma v zača- snih namestitvah, pri sorodnikih ali prijateljih, če nas imajo kam dati. Obstaja sistem pomoči, ki mnogim olajšuje vsakodnev- no preživetje in tudi premostitev nepredvidenih stisk. A včasih ne pomaga niti to, saj tudi neprofitne najemnine niso zanemarljive, ampak za nekatere kar konkreten strošek, in to kljub subvenciji. Pozivi, da bi potrebovali prava socialna stanovanja z razumnimi stroški, so zato le eni od številnih, povezanih s slabo stanovanjsko po- litiko pri nas. V našem primeru gre za človeka, kjer dolgovi niso glav- na težava. V podobnih primerih bi zato bilo nujno, da bi se bolj vključile različne strokovne službe, da bi lahko pomagale človeku, kot je Lazar Prodanović, ki sam zago- tovo ne zmore rešiti težav, v katerih se je znašel. »Naš namen ni metati ljudi na cesto« »Najemniki imajo veliko možnosti za rešitev razmer, če se znajdejo v stiski in ne morejo plačati najemnine. Pri nas se lahko dogovorijo za obročno odplačevanje najemnine in stroškov, ki jih je treba plačevati poleg najemnine, de- narno pomoč lahko dobijo tudi na centru za socialno delo, kjer si tudi lahko uredijo subvencijo najemnine,« pravi Darja Pavlina, vodja službe za stanovanjska razmerja v Nepremičninah Celje. Družba je tako lani izpeljala le tri deložacije. Darja Pavlina: »Naš namen ni metati ljudi na cesto.« (Foto: TC) Pomoč s subvencijo najemnine Mestna občina Celje subvencionira dve vrsti najemnin, in sicer tržne in neprofitne. V letu 2021 je bilo skupno 1.010 upravičencev do sub- vencije, medtem ko jih je bilo lani 970. Razmer- je med tržnimi in neprofitnimi subvencijami se je v zadnjih dveh letih precej spremenilo, in sicer je bilo v letu 2021 293 najemnikov upra- vičenih do tržnih subvencij, lani 239, medtem Nekateri tudi pomoči ne sprejmejo Na Centru za socialno delo Celje so s tovrstnimi primeri seznanjeni, vendar pravijo, da podrobnosti o konkretnem primeru zaradi varstva osebnih podatkov ne morejo po- sredovati. Dodajajo, da se center vključi v takšne primere deložacij, ko dobi prvo obvestilo sodišča. Center za socialno delo Celje se je lani vključil v 27 postopkov deložacij. (Foto: Andraž Purg) Pomoč obstaja, a se je treba odločiti zanjo Tudi v Javnem zavodu Socio je kar nekaj programov, s katerimi posameznikom pomagajo poiskati ustrezno namestitev tudi v pri- meru deložacij. Ves čas nato osebi strokovno osebje pomaga pri opolnomočenju na podlagi individualnega načrta. »Ljudem posku- šamo pomagati pri iskanju stanovanja, sobe ali s prijavo na različne razpise, ki so usmerjeni v nadaljnje iskanje namestitve. Običajno najdemo rešitve,« pravi Suzi Kvas, direktorica JZ Socio. OB ROBU Nikoli ne vemo … TATJANA CVIRN Med dva tisoč najemniki v stanovanjih, ki jih upravlja- jo Nepremičnine, so vzroki za neplačevanje najemnine različni. »Lahko pride do ka- kšne nepredvidene življenj- ske okoliščine, lahko pa gre preprosto za izogibanje plačevanju položnic,« pravi Darja Pavlina in pojasnjuje, kakšen je postopek, če kdo ne plača najemnine. »Naj- prej dobi opomin, pri čemer določimo osemdnevni rok, v katerem pričakujemo, da bo plačal. Če ne plača, mu dolg raste, tega lahko obroč- no odplačuje tudi do deset mesecev. Dogovorimo se, kolikšne obroke zmore, ob čemer mora seveda plačeva- ti tudi redno najemnino. Ta sistem do neke mere deluje. Težava nastopi, če naš naje- mnik na primer tudi ni pla- čeval položnic za ogrevanje, vodo ali odvoz smeti in jih v prvi fazi moramo namesto njega mi kot lastnik stano- vanja. Nato sami terjamo najemnika, naj poravna te obveznosti. Zneski so lah- ko v tem primeru visoki in ravno januarja je čas, ko se pokažejo obremenitve za mi- nulo leto.« Kot pravi Darja Pavlina, se najemniki tudi v teh primerih lahko dogovorijo za obročno odplačevanje, pri čemer ima- jo možnost, da zaprosijo za enkratno denarno pomoč na CSD, ki jim pomaga plačati neporavnane račune. Novost, ki je pospešila postopke Če nič od tega ne deluje, se dolg povečuje. Glede na spremembe Stanovanjskega zakona, ki so začele veljati nedavno, se je precej poe- nostavil postopek izselitve najemnikov v primeru nepla- čevanja najemnine, opozarja sogovornica. »Prej je veljalo, da smo dolžniku poslali opo- min. Če se ni odzval oziroma sklenil dogovora o obročnem plačilu dolga, smo lahko na sodišču vložili tožbo za od- poved najemnega razmerja. Ko je prišlo do pravnomočne sodbe, je bila ob pravnomoč- nem sklepu o izvršbi lahko razpisana deložacija.« Po novem je drugače, pravi sogovornica: »Zdaj dobi naje- mnik opomin in če ne plača, mu pošljemo odpoved naje- mne pogodbe in zahtevo za izpraznitev stanovanja. Naje- mno razmerje je odpovedano z dnem vročitve odpovedi. Nato ima najemnik 60 dni časa za izselitev. Na osnovi plačilnega naloga lahko še vedno poravna dolg in vmes lahko stori še marsikaj, da ne pride do zadnjega dejanja. Pot do deložacije je ponavadi dolga,« ugotavlja. Če pred prvič razpisano de- ložacijo, za katero najemnik ve mesec prej, plača polovico dolga, je izselitev preložena, odvisno od konkretnega pri- mera, ponavadi za pol leta. »A takšno prelaganje po zakonu ni poljubno dolgo, ampak je mogoče samo eno leto od prvič razpisane deložacije, da so s tem zaščiteni tudi upniki,« pravi Pavlina in do- daja, da so lani izpeljali le tri deložacije, nekaj postopkov pa še ni končanih. Vmes se lahko najemnik še pritoži in postopek se spet zavleče. Ne le neplačevanje Odpoved stanovanjske po- godbe pa je seveda mogoča tudi iz drugih razlogov, ne le Vsi ne sprejmejo pomoči, ki je na voljo. (Foto: SHERPA) V Celju je možnost tudi zača- sne namestitve v zavetišču za brezdomce ali v materinski hiši, če gre za mamo z otroki. Če so te namestitve zasedene, JZ Socio išče druge možnosti v regiji. »Vsi pomoči ne sprejmejo in v takem primeru človeka ne moremo prisi- liti, naj se odloči za predlagano na- mestitev. Zakonodaja je v Sloveniji na žalost takšna. Zato se zgodi, da marsikdo živi dobesedno na cesti, a to ne pomeni, da s takšnimi ose- bami nismo v stiku. Vsak dan jih prepričujemo, jim dajemo osnov- ne potrebščine in podajamo vse možne informacije, da vstopijo v naše programe pomoči,« dodaja Kvasova. Žal vsi ponujene roke ne sprejmejo. Takrat posameznika pova- bi na razgovor v okviru soci- alnovarstvene storitve prva socialna pomoč. »V okviru razgovora z uporabnikom raziščemo njegovo situaci- jo, ga seznanimo z možnimi oblikami pomoči in z njim naredimo načrt pomoči v skladu z njegovimi možnost- mi in s pričakovanji,« pravijo na CSD Celje. Dodajajo, da v nadaljevanju postopka s po- sameznikom sodelujejo in ga usmerjajo k izboljšanju njegove situacije skozi celo- ten postopek deložacije. »Pri tem je pomembno poudari- ti, da se center vključuje v pomoč posamezniku, kadar ta pristane in sprejema tovr- stno pomoč, saj je storitev prve socialne pomoči pro- stovoljna,« še dodajajo na centru. Če je center za socialno delo v situacijo vpet v zgo- dnjem obdobju, ko je še možno poravnati dolgove, strokovni delavec uporabni- ka seznani z možnimi pravi- cami, ki jih lahko uveljavlja v okviru centra, to je na pri- mer izredna denarna pomoč. Hkrati vzpostavi sodelovanje s humanitarnimi organizaci- jami in pomaga z vzpostavi- tvijo sodelovanja z upnikom, na primer tudi z Nepremični- nami Celje. Center ima tudi zvezane roke Prav tako center takšnemu najemniku predlaga možno- sti različnih oblik namesti- tve, med drugim tudi v dom za starejše, če gre za starej- šega posameznika. »Poma- gamo mu pri izpolnjevanju vloge za najem bivalne eno- te in v dogovoru z njim ter njegovim soglasjem vzpo- stavimo sodelovanje s temi ustanovami. Prav tako cen- ter z uporabnikom raziskuje možnosti bivanja v njegovi socialni mreži. Če starej- ša oseba odklanja domsko oskrbo ali druge oblike na- stanitve, ima center za soci- alno delo zelo malo moči in vzvodov, saj nima možnosti ukrepanja.« »Poglavitna naloga centra v tem primeru je, da posa- meznika vodi k uvidu nje- govih razmer, ga spodbuja, da sprejme ponujene oblike namestitve, nikakor pa tega ne more izvesti proti njegovi volji. Če uporabnik ne spre- jema ponujenih namestitev – pri čemer je treba vedeti, da so čakalne vrste za dom- sko namestitev dolge in so interventne namestitve ve- činoma zasedene – je treba oceniti, ali s svojim ravna- njem ogroža sebe ali druge. Če center oceni, da se posa- meznik življenjsko ogroža in je to posledica njegove- ga zdravstvenega stanja, ki bistveno vpliva na njegovo presojo, ima možnost, da po Zakonu o duševnem zdrav- ju poda predlog na sodišče za namestitev brez privoli- tve v varovani oddelek so- cialnovarstvenega zavoda,« pojasnjujejo na centru. »V takšnih situacijah je tre- ba presoditi še, ali je treba vzpostaviti skrbništvo, ven- dar s tem ukrepom ne reši- mo bivanjske problematike te osebe,« še dodajajo. ko se je število upravičencev za subvencijo pri neprofitni najemnini zvišalo, in sicer s 717 v letu 2021 na 731 v letu 2022. Zneski subvencije najemnin so zelo različni, odvisni so od velikosti stanovanja in prejemkov upravičenca. Postopke za izračun in določanje višine subvencij vodi center za socialno delo. Šele na podlagi njegove odločbe občina izpla- čuje upravičencem dodeljene subvencije. zaradi neplačevanja najemni- ne. Veliko je namreč nespošto- vanja hišnega reda in kršitev, ki jih navaja Stanovanjski za- kon kot razloge za prekinitev najemnega razmerja. »Če se sosedje pritožijo za- radi našega najemnika, jih napotimo k upravniku sta- novanj, da zadeve preveri. Ko dobimo njegovo poročilo, napišemo opomin najemniku s pogoji, kaj mora storiti, da konkretno kršitev odpravi, in z rokom, do kdaj mora to na- rediti. Ob tem zagrozimo, da bomo v nasprotnem primeru vložili tožbo za odpoved naje- mne pogodbe. Na osnovi teh opominov se pogosto zadeve umirijo.« V primerih, ki se nato res znajdejo na sodišču, so po- trebne priče, ki živijo v sose- dnjih stanovanjih. »A žal se dogaja, da priče umolknejo in tožbo izgubimo,« pravi Darja Pavlina. Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 5, 2. februar 2023 KRONIKA Poškodovan tudi otrok V ponedeljek se je na Rogli huje poškodoval mladoletni smučar, ki je padel na progi. Na Kopah se je izredno hudo poškodoval 47-letni smučar, ki naj bi iz neznanih razlogov zapeljal s smučišča, padel in trčil v uto. Hudo poškodovanega so s helikopterjem odpeljali v UKC Maribor, kjer je ostal na zdravljenju. Policisti okoliščine nesreče še preiskujejo. Delavca odpeljali v bolnišnico V podjetju v Arclinu se je v začetku tedna hudo poško- doval 31-letni delavec, in sicer pri menjavi cilindra na robni stiskalnici. Poškodovanega so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Preiskava nesreče še ni končana. Oropal bencinski servis Pred dnevi je neznanec oropal bencinski servis v Dečkovi ulici v Celju. Zagrozil je zaposleni in iz blagajne ukradel de- nar ter pobegnil. Kmalu po dejanju so ga policisti izsledili v Drapšinovi ulici v Celju in mu odvzeli prostost. Zoper njega bodo kriminalisti spisali kazensko ovadbo. Rop se je minuli teden zgodil tudi na železniški postaji Lava. Dva neznanca, oblečena v temni trenirki, sta stopila do občana, mu zagrozila in od njega zahtevala, naj jima izroči vse predmete, ki jih ima pri sebi. Ko se je uprl, sta mu poskušala ukrasti torbo, pri čemer sta ga poškodovala. Občan jima je uspel pobegniti. Policija storilca še išče. Vozniki tovornih vozil kot tempirane bombe Zaradi neupoštevanja pravil so smrtno nevarni Laški policisti so imeli v začetku tega tedna kar nekaj dela z voznikom tovornega vlečnega vozila s priklopnikom, ki so ga ustavili na tamkajšnjem ob- močju. Ker so ob njegovi ustavitvi posumili, da vozilo ni tehnično brezhibno, so odredili izredni tehnič- ni pregled. Ta je pokazal več nepravilnosti tako na vlečnem kot tudi priklopnem vozilu. Med drugim stabilnost ni bila zadostna, težave so ugotovili pri za- vornem učinku, blažilnik je bil poškodovan. Policisti so vozniku začasno odvzeli registrske tablice in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. SIMONA ŠOLINIČ Izdali so mu plačilni nalog za 1.700 evrov. V prekrškov- nem postopku bodo policisti ukrepali tudi zoper pravno osebo, verjetno podjetje, za katero voznik dela. Med vožnjo tudi filmi in branje Vozniki tovornih vozil so v primeru nesreč kot tempira- ne bombe, že nedavna razi- skava Javne agencije RS za varnost prometa je pokazala, da tudi na področju upošte- vanja varnosti ti vozniki naj- bolj tvegajo v prometu. Na Celjskem občasno policisti ustavijo voznike tovornih vozil, pri katerih vozila že na prvi pogled niso videti brezhibna. Najpogostejše kršitve na področju ustre- znosti vozil se nanašajo na prenaloženost vozila s tovo- rom in na njegovo pritrjeva- nje. Mnogo voznikov je pre- utrujenih, ker ne spoštujejo pravila o počitku. Ogromno jih med vožnjo ni pripetih, še več, med vožnjo celo uporabljajo različne napra- ve in opremo, ki zmanjšuje- jo pozornost. Pred časom so celjski policisti v naši regiji opravljali nadzor nad vozni- ki tovornih vozil s posebnim policijskim vozilom, ki ima nameščeno kamero, s katero lahko posnamejo dogajanje v voznikovem prostoru. Polici- sti so takrat imeli kaj videti. Vozniki so ne le telefonirali, med vožnjo so gledali celo fi lme, brali časopis, jedli. Znano je, da so prometne nesreče, ki jih povzročijo vozniki tovornih vozil, ene najhujših, še posebej na av- tocestah. Tovorna vozila so zaradi svoje teže v prime- ru nesreče smrtno nevarna za druge udeležence. Ko je agencija za varnost prome- ta opazovala te voznike, je ugotovila, da jih kar 67 od- stotkov ni bilo pripetih. Od leta 2013 do 2021 so vozniki tovornih vozil povzročili 88 smrtnih prometih nesreč in 286 prometnih nesreč s hu- dimi telesnimi poškodbami. Težava tudi alkohol Najbolj pogost vzrok ne- sreč, ki jih povzročijo vozni- ki tovornih vozil, je v zadnjih petih letih nepravilen premik z vozilom. Na drugem mestu so nepravilna stran ali smer vožnje in neustrezna var- nostna razdalja. Tudi poli- cija pri poostrenih nadzorih ugotavlja, da vozniki tovor- nih vozil pogosto vozijo na prekratki razdalji do drugih vozil, kar predstavlja veliko tveganje, saj je zavorna pot pri njih še daljša. Da to drži, kažejo številni primeri na- letov predvsem v zimskem času. Velik problem, ki se je izkazal predvsem lani pri številnih nadzorih, je tudi alkoholiziranost voznikov. V 24 prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki tovor- nih vozil, se je izkazalo, da so bili povzročitelji pod vplivom alkohola Foto: Andraž Purg 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Slovenska policija ima posebno vozilo, na katerem je nameščena kamera. Z njo lahko preverijo, kaj vozniki v času vožnje v svojih voznih kabinah počnejo, a ne bi smeli. Tudi s tako uničenimi pnevmatikami včasih vozijo. (Foto: PUC) Na prehodu trčila v tri otroke Preteklo soboto se je v Resljevi ulici v Celju zgodila pro- metna nesreča, v kateri so bili poškodovani trije pešci. Ne- srečo je povzročila 78-letna voznica osebnega avtomobila, ki je vozila iz smeri Bežigrajske proti Mariborski cesti. Na prehodu za pešce je trčila v tri otroke, ki so prehod prečkali pravilno. V trčenju se je huje poškodoval 8-letni fant, lažje sta bili poškodovani peški, stari 14 let. Voznico, ki ni vozila s takšno hitrostjo, da bi lahko pred prehodom za pešce varno ustavila, bodo kazensko ovadili zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Podobna nesreča se je zgodila dan prej v Kidričevi ulici v Rogaški Slatini. Voznik osebnega vozila je na prehodu za pešce trčil v mladoletnega pešca. Ker je pešec vozniku dejal, da ni poškodovan, je voznik odpeljal naprej, izme- njala sta si tudi telefonski številki. Pešec je po dogodku zaradi lažjih poškodb poiskal zdravniško pomoč. V ome- njenem primeru policija zbira obvestila za razjasnitev okoliščin nesreče. Pogosto so tovorna vozila preveč naložena, kar prav tako vpliva na varnost vožnje. www.novitednik.si Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 5, 2. februar 2023 ŠPORT Na Japonskem želi izboljšati kratki program Celjska umetnostna drsalka Daša Grm je evropsko prvenstvo v Espooju na Finskem končala na 21. mestu. To je bilo za enaintridesetletno Celjanko deseto prven- stvo stare celine. Njen najboljši dosežek ostaja 17 . mesto iz leta 2019. Na Finskem je bila zelo razočarana z nastopom v kratkem programu. »Nastopa zagotovo nista šla po načrtih, predvsem kratki program. Moram reči, da sem bila zelo potrta po kratkem programu in sem se težko zbrala za dol- gega. Glede na to, da sem v preteklosti že zbrala 64 točk v kratkem programu, je jasno, na katerem mestu bi morala biti na tem prvenstvu. Bila sem pripravljena, da to pokažem,« je dejala Grmova, ki bo vtis skušala popraviti na svetovnem prvenstvu marca v japonski Saitami. DŠ Prireditev Športnik leta 2022 slovenske gimnastike je bila v Grand hotelu Bernardin v Portorožu. Udeležili so se je tudi predstavniki Freestyle kluba Celje. Trener leta za mlajše kategorije na veliki krožni ponjavi je Franc Grahek. Urh Skamen je v tej disciplini najboljši v Sloveniji med dečki, član slovenske reprezentance je postal tudi Janez Radej. DŠ Košarkarice Cinkarne Celje so precej gladko dobile der- bi slovenske lige in se utrdile na prvem mestu lestvice. V drugem krogu drugega dela 1. lige so premagale kranjski Triglav z 79 : 67. Brez Vlaha priznali premoč Zagrebu Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v polfinalu turnirja v Labinu z visoko razliko premagali domači Rudar, v finalu je bil boljši Zagreb s 34 : 31. Manjkali so reprezentanti Aleks Vlah, Stefan Žabič in Yassine Belkaied. Za najboljšega igralca turnirja v Istri je bil izbran Tilen Strmljan: »Proti domačemu moštvu nam ni bilo težko. V finalu je bilo drugače. To je bila prava tekma. Videli smo lahko, kje smo trenutno. Zagotovo smo na dobri poti in zelo se veselimo nadaljevanja sezone.« Pivovarji bodo v soboto gostili novome- ško Krko (18.00), Barcelono bodo pričakali sredi tega meseca. Tretjič zapovrstjo so danski rokometaši postali svetovni prvaki. Obe reprezentanci, ki sta Sloveniji preprečili pot v četrtfinale, sta osvojili medalji – Francija srebrno, Španija bronasto. DŠ Atletinja celjskega Kladi- varja je 25. januarja nastopi- la na prvi tekmi v tej zimi in v Beogradu na dvoranskem troboju s Srbijo in Hrvaško zmagala z najboljšim izidom sezone na svetu, 4,76 metra. Prvi trije skoki brezhibni V Roubaixu je tekmovalo petnajst skakalk. Kar devet jih je končalo tekmovanje z do- sežkom 4,30 metra. Med njimi je bila tudi Švicarka Angelica Atletinja Kladivarja Tina Šutej odlična v Srbiji in Franciji Januarska dosežka vzbujata izjemen optimizem Najboljša slovenska atletinja Tina Šutej je zmagala na mitingu skakalk in skakalcev s palico v francoskem Rou- baixu. Preskočila je štiri metre in sedem decimetrov, kar je deset centimetrov manj od njenega državnega rekorda. Druga je bila evropska prvakinja Wilma Murto iz Finske. DEAN ŠUSTER Moser, pred dvema letoma evropska dvoranska prvakinja v Torunu, kjer je bila Šuteje- va dobitnica srebrne medalje. Slovenska rekorderka se je pr- vič pognala proti blazini, ko je bila letvica na višini 4,45 me- tra. Uspešno je izvedla že prvi skok. Enako je bilo tudi, ko je bila letvica za decimeter višje. Tina je vse skupaj ponovila v svojem tretjem skoku na mitin- gu, ko je preletela višino 4,65 metra. Finki je to uspelo šele v tretjem poskusu. Podobni dosežki v letu 2022? Na tekmovališču sta ostali le še dve atletinji, Tini pa se je zataknilo na višini 4,70 metra. Murtojeva je bila uspešna v tre- tjem poskusu, Tina je skakala za njo. Zmogla je premagati psihološko obremenitev in je po uspešnem skoku ponovno prevzela vodstvo. Trikrat je po- drla letvico na višini 4,75 me- tra, toda Finka je to višino iz- pustila. Na 4,80 metra je trikrat rušila letvico in Tina Šutej je na svoji drugi tekmi zimske se- zone zabeležila drugo zmago. Lani je bila odlična že v marcu, ko je postavila slovenski dvo- ranski in tudi absolutni rekord, 4,80 metra. Zdaj je bila temu dosežku zelo blizu že v prvem mesecu v novem letu. Lani je bila tretja na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Beo- gradu in poleti na evropskem prvenstvu v Münchnu. Četrto mesto je zasedla na svetovnem prvenstvu na prostem v Zdru- ženih državah Amerike. Letos bosta s trenerjem Milanom Kranjcem viška pripravljeno- sti načrtovala za evropsko dvo- ransko prvenstvo v Istanbulu in za svetovno prvenstvo na prostem v Budimpešti. Začetek leta 2023 je za Tino Šutej odličen. (Foto: Peter Kastelic) Priznanja za celjske telovadce Z leve stojijo Urh Skamen, Janez Radej in Franc Grahek. (Foto: Freestyle klub Celje) Kranjčanke v Celju zgolj neugodne Lea Debeljak je tako proti Montani kot proti Triglavu dosegla 15 točk. (Foto: Andraž Purg) Duge iz Šabca. Prejšnji teden so Celjanke v 3. krogu go- stovale v Bolgariji. Tam je bil napovedan derbi, toda naše državne prvakinje so po odlični igri premagale oslabljeno Montano s kar 95 : 50. Dvomestno število točk so imele Sara Loomis 18, Lea Debeljak 15 in Mojca Jelenc 12. DŠ Tilen Strmljan (z žogo) je »izkoristil« odsotnost Aleksa Vlaha (desno) in je bil izbran za najboljšega igralca turnirja v Labinu. (Foto: Andraž Purg) Po precej izenačenem pr- vem polčasu so v tretji četrti- ni povedle za 18 točk. Najbolj učinkovita je bila Lea Debe- ljak s 15 točami, Taylah Sim- mons jih je dodala 14, 11 pa Mojca Jelenc: »Proti Kranj- čankam, ki se nam vedno do- bro upirajo, smo v prvem pol- času igrale slabo v obrambi. V nadaljevanju smo se zbrale in precej bolje odigrale.« Tre- ner Cinkarne Damir Grgić je bil zelo nejevoljen: »Zadovo- ljen sem zgolj z igro v tretji četrtini. Ekipa Triglava je bila za nas spet neugodna.« Cin- karna ima le en poraz, Ilirija štiri, po pet jih imata Triglav in Ježica. »Naša želja ostaja osvojitev prvega mesta po re- dnem delu zaradi ugodnejše- ga nadaljevanja v polfinalu in finalu državnega prvenstva. Vse kaže, da nam bo uspelo. Toda Triglav bo neugoden za nas tako v Kranju kot Celju.« Včeraj so Celjanke gostovale pri ekipi Maribora, ki je pre- senetila Ilirijo. V soboto bodo v ligi Waba pričakale ekipo Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 5, 2. februar 2023 ŠPORT Devetič zapovrstjo zmagala Tina, tokrat Šutejeva po osmih slavjih Trstenjakove Najboljši Tina Šutej, Tim Mastnak, košarkarice in rokometaši »Vedno je lepo prejeti nagrado v domačem kraju. V imenu vseh športnic in športnikov v naši občini se zahvaljujem nekdanjemu županu Bojanu Šrotu, ki je bil velik podpornik celjskega športa. Obenem čestitam novemu županu Matiji Kovaču. Verjamem, da bo pod- pora še naprej tako dobra, kot je bila doslej, oziroma kot radi rečemo v športu – vedno obstajajo rezerve. Hvala!« je v tradicionalnem nagovoru ob koncu prire- ditve Športnik Celja v ponedeljek v Narodnem domu povedal najboljši v letu 2022 Tim Mastnak, ki je osvojil srebrno medaljo v deskanju na olimpijskih igrah. DEAN ŠUSTER Na odru je Tim povedal, da Tino Šutej, najboljšo športni- co Celja v minulem letu, dobro pozna, saj je večkrat treniral na Atletskem stadionu Kladivar. Dan pred prireditvijo sta se Tim in njegov oče vrnila s tek- me, ki je bila čez lužo. »Najprej sva bila na tekmi svetovnega pokala v Bolgariji. Tam sva pu- stila avto in poletela v Kanado. Nato sva se vrnila v Sofijo po avto in se pripeljala domov.« Čez dva tedna bosta odpoto- vala na svetovno prvenstvo v Gruzijo. »Tam sem že bil, toda na drugem prizorišču. Država mi je všeč, pravijo, da so proge lepe. Komaj čakam.« Občin- stvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano Narodnega doma, je navdušil ob koncu: »Kdaj je bilo najlepše na olim- pijskih igrah? Ko sem se vrnil domov!« »Imam še višje cilje« Za članico Kladivarja Tino Šutej je bilo leto 2022 izvrstno, saj je osvojila bronasti meda- lji na dvoranskem svetovnem prvenstvu in na evropskem pr- venstvu na odprtem. 5. marca Tina Šutej je prvič najboljša športnica Celja, Tim Mastnak je bil najboljši že v letu 2019. Nastopila je celjska glasbena skupina LPS, udeleženka izbora za pesem Evrovizije. Rokovala sta se dva atleta. Ultramaratonka Nataša Robnik je čestitala Maticu Ianu Gučku. Mlad celjski župan Matija Kovač se je fotografiral z nekdanjimi olimpijci. Desno od njega stojijo Marijana Lubej, Amalija Belaj Arbeiter in Miro Cerar. Zelo priljubljena Brigita Fižuleto je prejela srebrno priznanje Športne zveze Celje za pomoč pri razvoju celjskega športa. Sekretar Športne zveze Celje Hasan Ibrić (desno) je dejal, da je to bila zadnja prireditev, ki jo je organiziral. Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 5, 2. februar 2023 ŠPORT je izboljšala svoj državni re- kord (480 cm). V prvem me- secu letos je preskočila najprej 476 centimetrov, nato še 470. »To pomeni, da je bil začetek sezone izredno dober. Upam, da bo takšno tudi nadaljevanje. Verjamem, da bova s trenerjem uspela doseči še nekaj dobrih rezultatov. Moji cilji so še viš- ji, kot so bili lani.« V Franciji je v tretjem poskusu letvico podrla z zobmi, ko je ta stala 475 centimetrov visoko. »Zob se je odkrušil, ampak mislim, da ne bo odpadel. Jutri sem naročena pri ›zobarju‹. Upam, da bo popravil vse, kot je tre- ba.« Požela je val navdušenja v dvorani. »Dva Celjana imenovana na pomembni mesti« V uvodu prireditve je spre- govorila nova predsednica Športne zveze Celje Saša Je- ram: »Število predlogov za priznanja je vsako leto večje. Z leve stojijo predsednica Športne zveze Celje Saša Jeram, Albin Simonič, trener Sare Čopar, ki je priznanje za drugo mesto prevzel v njenem imenu, drugouvrščeni Matic Ian Guček, tretjeuvrščeni Martin Čater, tretjeuvrščena Daša Grm, zmagovalca Tim Mastnak in Tina Šutej ter župan Matija Kovač. Nekdanji prvi mož celjskega rokometnega kluba Andrej Šušterič (levo) je izročal priznanja. Dobila sta ju tudi legendarni predsednik kluba Tone Turnšek in sedanji predsednik Gregor Planteu. Tako kot je Mile Čepin v vlogi košarkarskega trenerja v začetku osemdesetih let pri- pravil senzacijo z zmagama nad Olimpijo in Jugoplastiko, je Miro Kocuvan starejši (desno) izjemno presenetil z uspešnim sodelovanjem z Maticem Ianom Gučkom. Odlični celjski umetnostni drsalki je priznanje izročil Vlado Bojović. Zahvaljujem se vsem tistim, ki ste v teh nenavadnih časih pomagali našim športnikom, da so kljub nekim omejitvam ostali v stiku s športom.« Bo- jan Šrot je glede retorike dobil izjemnega naslednika. Matija Kovač je brez pomoči zapiskov stresal največje celjske uspehe v preteklem letu in dodal: »Za- vidljive dosežke športnikov sta pospremili imenovanji dveh Celjanov na pomembni mesti. Primož Feguš je postal predse- dnik Atletske zveze Slovenije, na čelo Olimpijskega komiteja Slovenije je stopil Franjo Bobi- nac. Vodstvoma Športne zveze Celje in Televizije Celje se za- hvaljujem za prijeten večer.« Odobravanje Tonetu Turnšku Najboljšo žensko ekipo je imel Ženski košarkarski klub Cinkarna Celje, najboljšo mo- ško pa Rokometni klub Celje Pivovarna Laško. V morju priznanj jih je nekaj izsto- palo. Zlati priznanji športne zveze sta prejela Jože Volfand in Bojan Šrot. Dobitnika sre- brnih priznanj sta bila Brigita Fižuleto in Bojan Bajec. Zlato plaketo so prejeli trije: Marjan Fabjan za 45 let neprekinjene- ga dela v športu, Rokometni klub Celje Pivovarna Laško ob 75-letnici in Irena Naglav za 45 let neprekinjenega dela v vodstvu Športnega društva Gaberje. Pred petimi leti je bila gromkega aplavza de- ležna Marijana Lubej, ki je bila prva izbrana za najboljšo športnico Celja (za leto 1968). Tokrat se je to zgodilo nekda- njemu predsedniku rokome- tnega kluba. »Med branjem obrazložitve sem zastal med hojo proti odru. Zagledal sem Toneta Turnška in mu rekel, da je on najbolj zaslužen za prejem priznanja, in ga pope- ljal naprej,« je razložil sedanji predsednik RK Celje Pivovar- na Laško Gregor Planteu. Foto: SHERPA Nogometaši Celja so med pripravami na začetek spomladanskega dela 1. slovenske lige po neodlo- čenem izidu z Dinamom in po porazu s Hajdukom premagali srbska kluba, Kolubaro z 1 : 0 in beograj- ski Radnički s 6 : 1. Zapustil jih je Amadej Brecl, ki je s klubom spora- zumno predčasno prekinil sodelovanje. Končala se je dolga skupna nogometna pot, trajala je kar 18 let. Pet- indvajsetletni Brecl je svojo nogometno pot začel v Celju, za prvoligaša je desni bočni branilec neprekinjeno igral 18 let. Z njim je osvojil naslov državnega prvaka. Nastopil je na 134 uradnih tekmah, na 124 v 1. SNL, na devetih v pokalnem tekmovanju in na enem v kvalifikacijah za evropsko ligo. Skupno je do- segel pet zadetkov. DŠ Pričakovano slovo Amadeja Brecla Amadej Brecl po osemnajstih letih zapušča NK Celje. (Foto: NK Celje) Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023   COLOR CMYK stran 18 18 Št. 5, 2. februar 2023 NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Bogata korespondenca, ki se je ohranila v zapuščini pesnika Kajuha. Dopisoval si je s prijatelji, vrstniki, domačimi ter z nekaterimi tedaj uveljavljenimi literati. Na ogled v II. nadstropju od 6. februarja do 31. marca. R A Z S T A V E V O S R E D N J I K N J I Ž N I C I C E L J E KAREL DESTOVNIK KAJUH DR. CVIJETA PAHLJINA Razstava o življenju in ustvarjanju dr. Cvijete Pahljina, dr. med. spec. psihiatrije in logoterapevtke, ki bi letos dopolnila 80 let. Na ogled v I. nadstropju do 18. marca. SVETOVNA DEDIŠČINA SLOVENIJE Razstava, ki je nastala ob 50. letnici Konvencije o svetovni dediščini z naslovom Svetovna dediščina Slovenije. Na ogled na ploščadi ob Savinji do sredine marca. 2 0 2 3 Foto: Mojca Videmšek Prešernovanje v P o k r a j i n s k e m m u z e j u C e l j e s reda , 8. februar 2023, od 10. do 16. ure PROST VSTOP! informa Cije : WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 Prešernovanje 10.30, s tara grofija : PrEšErna Otr OšK a UStvarJalnIC a 11.00, k nežji dvor : PrEdavanJE GabrIJElE KOvačIč “MatEJ StErnEn In rEStavrIranJE CEl JSKEGa Str OPa v lE tIh 1926 In 1927” Kulturne prireditve ČETRTEK, 2. 2. 18.00 Kavarna Lisjak Tabor Odprtje razstave slik Julije Juhart in branje poezije 19.00 Občinska knjižnica Prebold Mini, maksi – Cvetje je veselje Pogovorno-glasbeni večer z odprtjem skupinske razstave članov likovnega krožka UTŽO Žalec PETEK, 3. 2. 17.00 Gledališče Celje Saša Eržen: Tista o bolhah Gledališka predstava za izven 18.00 Večnamenska dvorana gasilskega doma Rimske Toplice Zadrega nad zadrego Gledališka igra KD Miklavž 18.00 Razstavišče Kulturnega centra Laško Svetli navdih Odprtje razstave slikarja Volodymyrja Tyzuna SOBOTA, 4. 2. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Otroški abonma Jurček: Drobtine iz mišje doline Lutkovno-igrana predstava 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia – mesto pod mestom Javno vodstvo po razstavi 18.00 Dom krajanov Pod Gradom, Zagrad Fran Milčinski, Jana Kvas: Butalci na sodišču Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje; vstop prost 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Skočiva pod odejo Gledališka igra v izvedbi gledališčnikov Selnice ob Dravi 20.00 Celjski mladinski center BA Kanal: Vudlenderji Koncert 21.00 eMCe plac Velenje Brain Holidays live – Happy birthday to Bob Marley Koncert NEDELJA, 5. 2. 16.00 Sindikalni dom Huda jama, Rečica pri Laškem Zadrega nad zadrego Gledališka igra KD Miklavž PONEDELJEK, 6. 2. 17.00 Vila Bianca Velenje Bile pokrajine naše so! Odprtje likovne razstave Društva šaleških likovnikov 17.30 Osrednja knjižnica Celje Korespondenca Karla Destovnika Kajuha – Izbor iz zapuščine Razstavo bo predstavila avtorica Andreja Jurkovnik. 18.00 Glasbena šola Celje Recital Maruše Alegro in Jana Ulage 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Z Almo v svet Predstavitev življenja in dela Alme M. Karlin v besedi in sliki z Jernejo Jezernik TOREK, 7. 2. 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Manca Izmajlova: Vdihni življenje s polnimi pljuči Zaključek bralne značke za odrasle 19.30 Gledališče Celje William Missouri Downs: Poglej me! Gledališka predstava za izven 19.30 Dom krajanov Šentilj Veliki čevlji Dramsko-glasbeni šov, Kulturno-prosvetno društvo FS Šentilj SREDA, 8. 2. 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Večer v muzejski kavarni Predstavitev monografi j o Milanu Lorenčaku in Jelici Žuža z mag. Alenko Domjan; vstop prost 19.30 Gledališče Celje Florian Zeller: Oče Gledališka predstava za izven 20.00 eMCe plac Velenje Večer kamišibaja z Vanjo Ivo Kretič in Boštjanom Odrom Slovenski kulturni praznik SOBOTA, 4. 2. 9.30 Terasa Mestne knjižnice Velenje Pesniki berejo pesnike Literarni dogodek ob slovenskem kulturnem prazniku NEDELJA, 5. 2. 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Strune! Milo se glasite Osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku PONEDELJEK, 6. 2. 9.30 Narodni dom Celje Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo priznanj Celjske zvezde 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Savinovih odličij 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Akademija ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo priznanj za uspešno delo na kulturnem področju TOREK, 7. 2. 10.30 Glasbena šola Celje Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Sodelujejo učenci in dijaki GŠ ter učenci OŠ Frana Roša 16.00 Dom svetega Jožefa Celje Praznik kulture na Jožefovem hribu 18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Kulturni dom Škofja vas Dr. Milko Mikola: Zgodovina Škofje vasi z bližnjo okolico Proslava ob kulturnem prazniku, združena s predstavitvijo knjige 18.00 Dom kulture Velenje Osrednja občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Kulturni center Laško Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Dom kulture Radeče Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Priznanja Ivana Pešca 19.00 Dom krajanov Tabor Občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 20.00 Špital za prjatle Celje Prešernovanje: Renato in Anže s prijatelji Večer poezije SREDA, 8. 2. 8.30 Ploščad pred Kulturnim domom Gorica pri Slivnici Jutranji recital Prešernove poezije z Janezom Škofom 9.00 do 13.00 Fotoatelje in galerija Pelikan in Galerija Božena Celje Brezplačen ogled vseh stalnih in občasnih razstav 9.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Brezplačen ogled vseh stalnih in občasnih razstav 9.00 do 17.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Šoštanj Dan odprtih vrat muzeja Brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav 10.00 Galerija Velenje Knjiga umetnika Kreativna delavnica za otroke in mladino, primerna za otroke od 7. leta dalje 10.00 do 13.00 Ekomuzej in Savinova hiša Žalec Dan odprtih vrat Brezplačen ogled muzejskih zbirk 10.00 do 17.00 Velenjski grad, Hiša mineralov Velenje Dan odprtih vrat muzeja Brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav 10.00 do 18.30 Ipavčeva hiša, Muzej zakladi Rifnika, Spominska soba New Swing quarteta Šentjur Dan odprtih vrat muzejskih zbirk 10.00 do 16.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofi ja in Knežji dvor Prešernovanje – dan odprtih vrat 10.30 Pokrajinski muzej Celje Kaj vse vemo/česa ne vemo o Slovenskem kulturnem prazniku? Brezplačna Prešerna otroška ustvarjalnica; prijave: muzej@pokmuz- ce.si 11.00 Velenjski grad Umetniška zbirka Galerije Velenje 20. in 21. stoletja Javno vodstvo po stalni razstavi 11.00 do 12.00 Prešernova ulica Celje Prešernovanje na Prešernovi! - odprti oder Druženje ob prebiranju slovenske poezije 14.00 do 16.00 Muzej Južne železnice Dan odprtih vrat muzejskih zbirk Dan odprtih vrat ostalih zbirk v občini Šentjur najdete na tej povezavi: www.turizem-sentjur.com 15.00 Velenjski grad Javno vodstvo po Velenjskem gradu 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Obrazi Vodstvo po občasni razstavi Milana Lorenčaka. Po razstavi, posvečeni 100-letnici slikarjevega rojstva, bo vodila njegova hči Alenka Tacol. 17.00 Likovni salon Celje Digitalno mleko hrvaške umetnice Petre Mrša Voden ogled razstave, vodi Maja Hodošček 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje (Ne)uravnovešenost Voden ogled razstave, vodi Irena Čerčnik 18.00 Knjižnica Velenje Josip Jurčič & Ivan Tavčar Glasbeno-literarna poslastica 19.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Z besedo med podobe Odprtje slikarske razstave Polone Kitak 19.00 Dom kulture Velenje Kulturi v čast Koncert tamburaške skupine Klinčeci V Celje po Veselje! Dnevni počitniški program Super- junaki Celja bo do 3. 2. od 9.00 do 12.15 ure na različnih lokacijah v starem mestnem jedru: prigrizek v Celjskem domu, obisk atrakcij v starem mestnem jedru (sprem- stvo in koordinacija), druženje z vitezom Parsifalom, ustvarjanje muzejskega medvedka, spozna- vanje z robotkom Teom, razisko- vanje Almine zgodbe, občudova- nje tropskih živali, izdelovanje srednjeveškega ščita … Obvezna predhodna spletna prijava: https://forms.gle/of2E- YgCXB31kaz9b6 Prijave so do 14.00 ure za nasle- dnji dan. Druge prireditve ČETRTEK, 2. 2. 8.00 do 12.00 Mladinski center Žalec Počitniško dogajanje Delavnice so brezplačne; tudi v petek ob istem času 9.00 do 17.00 Mladinski center Velenje Zimske počitnice Tudi v petek ob istem času 10.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki Otroški počitniški Živ- žav: zabavne urice s Tino Tudi v petek ob istem času 10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško Skadinavski škratek Grom Ustvarjalne delavnice 10.00 do 13.00 Vila Rožle Velenje Zimski počitniški živ-žav Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 5, 2. februar 2023 MALI OGLASI / INFORMACIJE DUH iz Rakovca Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njunem grobu. Vsi njuni p »Za dobroto vajinih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala kot lep spomin na starše.« V SPOMIN Mineva šestnajsto leto, kar nas je zapustila draga mama, in leto dni, kar je k njej odšel dragi ata MARTINA (9. 10. 1937–4. 2. 2007) in JAKOB (25. 6. 1941–5. 2. 2022) Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, dedka, tasta, brata, svaka in strica ALOJZA HERMANA st. iz Lahomnega 66a, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate- ljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se patronažni sestri Zaliki za oskrbo in pomoč ter nujni medicinski pomoči Zdravstvenega doma Laško, kakor tudi zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Celje. Posebej se zahvaljujemo pogrebni službi Komunale Laško, gospodu župniku za lepo opravljen obred, gospodu Matjažu Piklu za ganljive besede slovesa, mešanemu pevskemu kvar- tetu Oljka ob spremljavi citer za zapete žalostinke, rudarskim praporščakom, Mihi Salobirju za odigrano Tišino in vaški god- bi Vrh nad Laškim za odigrane melodije slovesa. Hvala tudi podjetjem Komunala Laško, VOC Celje, Nomago in Magles za darovano cvetje. Hvala vsem, ki se ga boste spominjali in ohranili v lepem spo- minu. Žalujoči: žena Marija, hči Milena z Benom ter Martina z družino, sinovi Alojz, Marjan, Zmago in Franci z družinami L 6 Smrti Šentjur Umrli so: Stanislav UŽ- MAH iz Planinske vasi, 71 let, Radislav ČATAR iz Bezovja pri Šentjurju, 75 let, Mihael KOŠTOMAJ iz Cerovca, 80 let, Cvetka KOLAR iz Planine pri Sevnici, 83 let. MOTORNA VOZILA PRODAM OLDTIMER VW passat, delujoč, za 400 EUR, in VW UP, star 10 let, nekaramboliran, prodam za 2.400 EUR. Telefon 041 250- 812. 57 SKUTER Sym, 300 m³, letnik 2010, registri- ran do 2. 3. 2023, prevoženih 15.000 km, prodam. Cena po dogovoru (ali menjam za električno kolo). Telefon 041 633-071. 62 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM KORUZO, pšenico, Celje, prodam po 0,35 EUR/kg. Telefon 041 291-053. 64 ŽIVALI PRODAM KOZO, brejo, staro 4 leta, sanske pasme, še molzna, prodam. Telefon 031 733-965. 48 PRAŠIČA domače reje, težkega približno 190 kg, lahko celega ali polovico, prodam. Te- lefon 031 274-844. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in grahaste bar- ve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p ŠTIRI bikce pasme limuzin/simentalec, težke od 200 do 220 kg, prodam. Telefon 031 515-187. 65 TRI leta starega kozla poka, miren, prijazen, ni napadalen, vajen paše in pastirja, bur- ska pasma, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 596-671. 68 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p STROJI PRODAM ČELNI nakladalec za traktor Universal, čelno hidravliko za traktor Lamborgini ali Same, Deutz-Fair Agrolux 410, »mi- kser« inox za »miksanje« krmne hrane, hidravlični cilinder za dvig pobiralne pri nakladalki in odpiranje zasuna pri cisterni za gnojevko Creina in hidravlični dvig Sip spider 350, novo, nerabljeno, prodam. Telefon 030 782-110. p KUPIM TRAKTOR in mulčer kupim. Telefon 041 540- 364. p CISTERNO Creina in rotacijsko kosilnico ku- pim. Telefon 040 833-018. 59 KOSILNICO Gorenje Muta in vitel za spravilo lesa kupim. Telefon 031 506-419. 59 POSEST PRODAM ENOTRETJINSKI solastniški delež na hiši, vrt, asfalt, okolica Žalca, prodam. Telefon 068 146-810. 50 ODDAM V LEPEM kraju oddam hišo z velikim vrtom in manjše stanovanje; najraje upokojen- skemu paru, ni pa pogoj. Telefon 031 406-327. 57 NAJAMEM ZEMLJIŠČE za vrt, približno 100 m², naja- mem. Celje. Telefon 070 549-294. p OSTALO PRODAM JARKICE mlade kokoši nesnice, začetek nesnosti, prodajamo na farmi Zg. Roje v Savinjski dolini; rjave, grahaste, leg- horn. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in večje za dopitanje. V prodaji imamo lastno kakovostno perutninsko krmo. Telefon (03) 700-1446. p RAZNO IŠČEMO šiviljo – žensko za prevzem popra- vljalnice v Celju. Telefon 051 366-535. 66 IŠČEM soplesalko, malo starejšo, za družabne plese. Telefon 040 306-497. 67 Laško Umrli so: Irma OZIS iz La- škega, 95 let, Silvo KLENOV- ŠEK iz Lokavca, 64 let, Irena SLOBIR iz Marija Gradca, 89 let. Žalec Umrla sta: Konrad ORO- ŽIM iz Celja, 95 let, Vitodrag KOPRIVEC iz Galicije, 75 let. Zimske počitnice; tudi v petek ob istem času 10.30 do 12.00 Galerija Velenje Likovna kuhinja Zimske počitniške likovne delavnice, primerne za otroke od 6. leta starosti dalje; tudi v petek ob istem času 16.00 Občinska knjižnica Žalec Druženje študijsko- bralnega kluba PETEK, 3. 2. od 10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško Zimska pekarna Ustvarjalna delavnica 10.30 Pokrajinski muzej Celje Tri zvezde Počitniška otroška ustvarjalnica, primerna za osnovnošolce 18.00 Celjski mladinski center Slovenska planinska pot Potopisno predavanje Teje Štefančič PONEDELJEK, 6. 2. 10.00 do 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem od 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Vsak teden od ponedeljka do četrtka pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, drsanje, družabne in športne igre … TOREK, 7. 2. 18.00 Celjski mladinski center Kulturni zEKO: Praktične delavnice avtohtonih ročnih del SREDA, 8. 2. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Matej Sternen in restavriranje Celjskega stropa v letih 1926 in 1927 Predavanje Gabrijele Kovačič 11.00 TIC Celje Obrazi pesnikov in pisateljev Celja Z vami bo vodnik Lovro Rizmal. 17.45 do 19.15 Celjski mladinski center Tečaj legorobotike Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: Žovneški postanejo gro- fje Celjski, Zloščeno do visokega sijaja. Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do februarja 2023; Knežji dvorec: Ljubija, zaklad pod skalo, Od groba do groba – načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023, Lepota je ženskega imena; do nadaljnjega; Obrazi Milana Lorenčaka ob 100-lenici slikar- jevega rojstva; do 8. 2. 2023; sple- tne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava (Ne)Uravnoteže- nost; do 2. 4. Likovni salon Celje: razstava Di- gitalno mleko hrvaške umetnice Petre Mrša; do 26. 2. Osrednja knjižnica Celje: raz- stava ob 80-letnici rojstva dr. Cvi- jete Pahljina; do 18. 3., razstava Korespondenca Karla Destovnika Kajuha – izbor zapuščine avtori- ce Andreje Jurkovnik; do 31. 3. Knjižnica Šentjur: likovna raz- stava V iskanju sebe avtorice Ka- tarine Jazbinšek; do 10. 3. Anina galerija Rogaška Slatina: PRE>TOK, razstava študentov ALUO in dijakov ŠCRS; do 5. 3. Muzej Laško: razstava Nenava- dno moč ima ta človek – vpliv Plečnika na njegove in naše učence; do 28. 2. Hiša generacij Laško: slikarska razstava Poti, Likovnega društva Laško; do 1. 3. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 28. 2. Galerija Velenje: razstava Bo- uquet, avtorja Ištvana Išta Huz- jana; do 25. 2. Avla Mestne občine Velenje: sli- karska razstava Kjer živim ljubi- teljske ustvarjalke Irene Guček; do 17. 2. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: likovna razstava Vojka Ba- biča; do 6. 2. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 28. 2.; Črna gar- deroba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 28. 2.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 28. 2.; Ligijev salon – jam- ski del salona: razstava Poetič- na podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 28. 2.; Mu- zejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 28. 2.; Upravna stavba Pre- mogovnika Velenje: Dva avtor- ja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do 28. 2. Velenjski grad: razstava ob 65 – letnici Muzeja Velenje »Lejga, kamerat! Ne v štirc, to naj gre gor, na star’ grad!«; do 1. 9. 2023, Jaslice iz Češke, gostujoča obča- sna razstava; do 2. 2., Praznična voščilnica, razstava del 18. nate- čaja otrok vrtcev in osnovnih šol Šaleške doline; do 28. 2. Knjižnica Velenje: Sončna ste- na: Jožica Rogelšek: Ženska, razstava likovnih del; do 28. 2.; Domoznanski oddelek: Kajuh, moj pesnik; do 28. 2.; Mladinska soba: 49. mala Napotnikova ki- parska kolonija; do 28. 2; Stekle- na dvojčka: Bralka meseca: Silva Kuzman; do 28. 2.: Otroški odde- lek: razstava Zlate hruške 2022; Podhod Pošta Velenje: Jože Lampret: 120. obletnica rojstva šoštanjskega rojaka; do 14. 2. F–Bunker Velenje: Teža prazne- ga območja, fotografska razstava Valerije Intihar; do 28. 2. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 28. 2. Avla Mestne občine Velenje: Kjer živim, slikarska razstava Irene Guček; do 28. 2. Galerija eMCe plac Velenje: To- aletna poezija: Karel Destovnik Kajuh; do 7. 4. Stalne Razstave Pokrajinski muzej Celje – Sta- ra grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz- ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Pokrajinski muzej Celje – Knež- ji dvorec: Celeia – mesto pod me- stom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Dediščina otrok, Fotoatelje in galerija Pelikan, Spominska soba »Stari pisker«, Zgodovina Fotohiše Pelikan Muzej Laško: Laško – potovanje skozi čas, V pradavnem Panon- skem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Železarski muzej na Tehar- jah: Teharska koseška skupnost in Šolstvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk Ipavčeva hiša Zgornji trg Šen- tjur: Ipavci, skladatelji in zdrav- niki v 19. in 20. stoletju Zgornji trg Šentjur: Zakladi Rifnika – najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, pred- stavljenih je več kot 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska raz- stava na prostem Rifnik in njego- vi zakladi in igrica Lov na zaklad Nekdanje šolsko poslopje v Do- brini: razstava Spominska soba Daniela Artička; ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru, in- formacije: tic@turizem-sentjur. com Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu- te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnolo- ška zbirka Šmid, Kozjansko žari Atelje MS Zreče: razstava del akademskega slikarja Marjana Skumavca, prva tema stalne raz- stave so istrska polja Muzej na Velenjskem gradu: Mastodonti, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara tr- govina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941–1945, Grajska kapela, Zbir- ka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Ce- sarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad, Fran Korun Koželjski, razstava o bo- gati zapuščini Mestni stadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje Spominski center 1991 Velenje: Spominski center 1991 predsta- vlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS Poslovni center Megatel Vele- nje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba: Veščina, šport, umetnost, način življenja? Razstavišče Vile Rožle Velenje: Dela male Napotnikove kiparske kolonije, Sončne zgodbe mlade- ga mesta Knjižnica Velenje – osrednje razstavišče: Prva berila, razsta- va iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023   COLOR CMYK stran 18 18 Št. 5, 2. februar 2023 NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Bogata korespondenca, ki se je ohranila v zapuščini pesnika Kajuha. Dopisoval si je s prijatelji, vrstniki, domačimi ter z nekaterimi tedaj uveljavljenimi literati. Na ogled v II. nadstropju od 6. februarja do 31. marca. R A Z S T A V E V O S R E D N J I K N J I Ž N I C I C E L J E KAREL DESTOVNIK KAJUH DR. CVIJETA PAHLJINA Razstava o življenju in ustvarjanju dr. Cvijete Pahljina, dr. med. spec. psihiatrije in logoterapevtke, ki bi letos dopolnila 80 let. Na ogled v I. nadstropju do 18. marca. SVETOVNA DEDIŠČINA SLOVENIJE Razstava, ki je nastala ob 50. letnici Konvencije o svetovni dediščini z naslovom Svetovna dediščina Slovenije. Na ogled na ploščadi ob Savinji do sredine marca. 2 0 2 3 Foto: Mojca Videmšek Prešernovanje v P o k r a j i n s k e m m u z e j u C e l j e s reda , 8. februar 2023, od 10. do 16. ure PROST VSTOP! informa Cije : WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 Prešernovanje 10.30, s tara grofija : PrEšErna Otr OšK a UStvarJalnIC a 11.00, k nežji dvor : PrEdavanJE GabrIJElE KOvačIč “MatEJ StErnEn In rEStavrIranJE CEl JSKEGa Str OPa v lE tIh 1926 In 1927” Kulturne prireditve ČETRTEK, 2. 2. 18.00 Kavarna Lisjak Tabor Odprtje razstave slik Julije Juhart in branje poezije 19.00 Občinska knjižnica Prebold Mini, maksi – Cvetje je veselje Pogovorno-glasbeni večer z odprtjem skupinske razstave članov likovnega krožka UTŽO Žalec PETEK, 3. 2. 17.00 Gledališče Celje Saša Eržen: Tista o bolhah Gledališka predstava za izven 18.00 Večnamenska dvorana gasilskega doma Rimske Toplice Zadrega nad zadrego Gledališka igra KD Miklavž 18.00 Razstavišče Kulturnega centra Laško Svetli navdih Odprtje razstave slikarja Volodymyrja Tyzuna SOBOTA, 4. 2. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Otroški abonma Jurček: Drobtine iz mišje doline Lutkovno-igrana predstava 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia – mesto pod mestom Javno vodstvo po razstavi 18.00 Dom krajanov Pod Gradom, Zagrad Fran Milčinski, Jana Kvas: Butalci na sodišču Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje; vstop prost 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Skočiva pod odejo Gledališka igra v izvedbi gledališčnikov Selnice ob Dravi 20.00 Celjski mladinski center BA Kanal: Vudlenderji Koncert 21.00 eMCe plac Velenje Brain Holidays live – Happy birthday to Bob Marley Koncert NEDELJA, 5. 2. 16.00 Sindikalni dom Huda jama, Rečica pri Laškem Zadrega nad zadrego Gledališka igra KD Miklavž PONEDELJEK, 6. 2. 17.00 Vila Bianca Velenje Bile pokrajine naše so! Odprtje likovne razstave Društva šaleških likovnikov 17.30 Osrednja knjižnica Celje Korespondenca Karla Destovnika Kajuha – Izbor iz zapuščine Razstavo bo predstavila avtorica Andreja Jurkovnik. 18.00 Glasbena šola Celje Recital Maruše Alegro in Jana Ulage 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Z Almo v svet Predstavitev življenja in dela Alme M. Karlin v besedi in sliki z Jernejo Jezernik TOREK, 7. 2. 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Manca Izmajlova: Vdihni življenje s polnimi pljuči Zaključek bralne značke za odrasle 19.30 Gledališče Celje William Missouri Downs: Poglej me! Gledališka predstava za izven 19.30 Dom krajanov Šentilj Veliki čevlji Dramsko-glasbeni šov, Kulturno-prosvetno društvo FS Šentilj SREDA, 8. 2. 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Večer v muzejski kavarni Predstavitev monografi j o Milanu Lorenčaku in Jelici Žuža z mag. Alenko Domjan; vstop prost 19.30 Gledališče Celje Florian Zeller: Oče Gledališka predstava za izven 20.00 eMCe plac Velenje Večer kamišibaja z Vanjo Ivo Kretič in Boštjanom Odrom Slovenski kulturni praznik SOBOTA, 4. 2. 9.30 Terasa Mestne knjižnice Velenje Pesniki berejo pesnike Literarni dogodek ob slovenskem kulturnem prazniku NEDELJA, 5. 2. 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Strune! Milo se glasite Osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku PONEDELJEK, 6. 2. 9.30 Narodni dom Celje Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo priznanj Celjske zvezde 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Savinovih odličij 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Akademija ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo priznanj za uspešno delo na kulturnem področju TOREK, 7. 2. 10.30 Glasbena šola Celje Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Sodelujejo učenci in dijaki GŠ ter učenci OŠ Frana Roša 16.00 Dom svetega Jožefa Celje Praznik kulture na Jožefovem hribu 18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Kulturni dom Škofja vas Dr. Milko Mikola: Zgodovina Škofje vasi z bližnjo okolico Proslava ob kulturnem prazniku, združena s predstavitvijo knjige 18.00 Dom kulture Velenje Osrednja občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Kulturni center Laško Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Dom kulture Radeče Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Priznanja Ivana Pešca 19.00 Dom krajanov Tabor Občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 20.00 Špital za prjatle Celje Prešernovanje: Renato in Anže s prijatelji Večer poezije SREDA, 8. 2. 8.30 Ploščad pred Kulturnim domom Gorica pri Slivnici Jutranji recital Prešernove poezije z Janezom Škofom 9.00 do 13.00 Fotoatelje in galerija Pelikan in Galerija Božena Celje Brezplačen ogled vseh stalnih in občasnih razstav 9.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Brezplačen ogled vseh stalnih in občasnih razstav 9.00 do 17.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Šoštanj Dan odprtih vrat muzeja Brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav 10.00 Galerija Velenje Knjiga umetnika Kreativna delavnica za otroke in mladino, primerna za otroke od 7. leta dalje 10.00 do 13.00 Ekomuzej in Savinova hiša Žalec Dan odprtih vrat Brezplačen ogled muzejskih zbirk 10.00 do 17.00 Velenjski grad, Hiša mineralov Velenje Dan odprtih vrat muzeja Brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav 10.00 do 18.30 Ipavčeva hiša, Muzej zakladi Rifnika, Spominska soba New Swing quarteta Šentjur Dan odprtih vrat muzejskih zbirk 10.00 do 16.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofi ja in Knežji dvor Prešernovanje – dan odprtih vrat 10.30 Pokrajinski muzej Celje Kaj vse vemo/česa ne vemo o Slovenskem kulturnem prazniku? Brezplačna Prešerna otroška ustvarjalnica; prijave: muzej@pokmuz- ce.si 11.00 Velenjski grad Umetniška zbirka Galerije Velenje 20. in 21. stoletja Javno vodstvo po stalni razstavi 11.00 do 12.00 Prešernova ulica Celje Prešernovanje na Prešernovi! - odprti oder Druženje ob prebiranju slovenske poezije 14.00 do 16.00 Muzej Južne železnice Dan odprtih vrat muzejskih zbirk Dan odprtih vrat ostalih zbirk v občini Šentjur najdete na tej povezavi: www.turizem-sentjur.com 15.00 Velenjski grad Javno vodstvo po Velenjskem gradu 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Obrazi Vodstvo po občasni razstavi Milana Lorenčaka. Po razstavi, posvečeni 100-letnici slikarjevega rojstva, bo vodila njegova hči Alenka Tacol. 17.00 Likovni salon Celje Digitalno mleko hrvaške umetnice Petre Mrša Voden ogled razstave, vodi Maja Hodošček 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje (Ne)uravnovešenost Voden ogled razstave, vodi Irena Čerčnik 18.00 Knjižnica Velenje Josip Jurčič & Ivan Tavčar Glasbeno-literarna poslastica 19.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Z besedo med podobe Odprtje slikarske razstave Polone Kitak 19.00 Dom kulture Velenje Kulturi v čast Koncert tamburaške skupine Klinčeci V Celje po Veselje! Dnevni počitniški program Super- junaki Celja bo do 3. 2. od 9.00 do 12.15 ure na različnih lokacijah v starem mestnem jedru: prigrizek v Celjskem domu, obisk atrakcij v starem mestnem jedru (sprem- stvo in koordinacija), druženje z vitezom Parsifalom, ustvarjanje muzejskega medvedka, spozna- vanje z robotkom Teom, razisko- vanje Almine zgodbe, občudova- nje tropskih živali, izdelovanje srednjeveškega ščita … Obvezna predhodna spletna prijava: https://forms.gle/of2E- YgCXB31kaz9b6 Prijave so do 14.00 ure za nasle- dnji dan. Druge prireditve ČETRTEK, 2. 2. 8.00 do 12.00 Mladinski center Žalec Počitniško dogajanje Delavnice so brezplačne; tudi v petek ob istem času 9.00 do 17.00 Mladinski center Velenje Zimske počitnice Tudi v petek ob istem času 10.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki Otroški počitniški Živ- žav: zabavne urice s Tino Tudi v petek ob istem času 10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško Skadinavski škratek Grom Ustvarjalne delavnice 10.00 do 13.00 Vila Rožle Velenje Zimski počitniški živ-žav Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 5, 2. februar 2023 MALI OGLASI / INFORMACIJE DUH iz Rakovca Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njunem grobu. Vsi njuni p »Za dobroto vajinih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala kot lep spomin na starše.« V SPOMIN Mineva šestnajsto leto, kar nas je zapustila draga mama, in leto dni, kar je k njej odšel dragi ata MARTINA (9. 10. 1937–4. 2. 2007) in JAKOB (25. 6. 1941–5. 2. 2022) Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, dedka, tasta, brata, svaka in strica ALOJZA HERMANA st. iz Lahomnega 66a, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate- ljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se patronažni sestri Zaliki za oskrbo in pomoč ter nujni medicinski pomoči Zdravstvenega doma Laško, kakor tudi zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Celje. Posebej se zahvaljujemo pogrebni službi Komunale Laško, gospodu župniku za lepo opravljen obred, gospodu Matjažu Piklu za ganljive besede slovesa, mešanemu pevskemu kvar- tetu Oljka ob spremljavi citer za zapete žalostinke, rudarskim praporščakom, Mihi Salobirju za odigrano Tišino in vaški god- bi Vrh nad Laškim za odigrane melodije slovesa. Hvala tudi podjetjem Komunala Laško, VOC Celje, Nomago in Magles za darovano cvetje. Hvala vsem, ki se ga boste spominjali in ohranili v lepem spo- minu. Žalujoči: žena Marija, hči Milena z Benom ter Martina z družino, sinovi Alojz, Marjan, Zmago in Franci z družinami L 6 Smrti Šentjur Umrli so: Stanislav UŽ- MAH iz Planinske vasi, 71 let, Radislav ČATAR iz Bezovja pri Šentjurju, 75 let, Mihael KOŠTOMAJ iz Cerovca, 80 let, Cvetka KOLAR iz Planine pri Sevnici, 83 let. MOTORNA VOZILA PRODAM OLDTIMER VW passat, delujoč, za 400 EUR, in VW UP, star 10 let, nekaramboliran, prodam za 2.400 EUR. Telefon 041 250- 812. 57 SKUTER Sym, 300 m³, letnik 2010, registri- ran do 2. 3. 2023, prevoženih 15.000 km, prodam. Cena po dogovoru (ali menjam za električno kolo). Telefon 041 633-071. 62 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM KORUZO, pšenico, Celje, prodam po 0,35 EUR/kg. Telefon 041 291-053. 64 ŽIVALI PRODAM KOZO, brejo, staro 4 leta, sanske pasme, še molzna, prodam. Telefon 031 733-965. 48 PRAŠIČA domače reje, težkega približno 190 kg, lahko celega ali polovico, prodam. Te- lefon 031 274-844. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in grahaste bar- ve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p ŠTIRI bikce pasme limuzin/simentalec, težke od 200 do 220 kg, prodam. Telefon 031 515-187. 65 TRI leta starega kozla poka, miren, prijazen, ni napadalen, vajen paše in pastirja, bur- ska pasma, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 596-671. 68 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p STROJI PRODAM ČELNI nakladalec za traktor Universal, čelno hidravliko za traktor Lamborgini ali Same, Deutz-Fair Agrolux 410, »mi- kser« inox za »miksanje« krmne hrane, hidravlični cilinder za dvig pobiralne pri nakladalki in odpiranje zasuna pri cisterni za gnojevko Creina in hidravlični dvig Sip spider 350, novo, nerabljeno, prodam. Telefon 030 782-110. p KUPIM TRAKTOR in mulčer kupim. Telefon 041 540- 364. p CISTERNO Creina in rotacijsko kosilnico ku- pim. Telefon 040 833-018. 59 KOSILNICO Gorenje Muta in vitel za spravilo lesa kupim. Telefon 031 506-419. 59 POSEST PRODAM ENOTRETJINSKI solastniški delež na hiši, vrt, asfalt, okolica Žalca, prodam. Telefon 068 146-810. 50 ODDAM V LEPEM kraju oddam hišo z velikim vrtom in manjše stanovanje; najraje upokojen- skemu paru, ni pa pogoj. Telefon 031 406-327. 57 NAJAMEM ZEMLJIŠČE za vrt, približno 100 m², naja- mem. Celje. Telefon 070 549-294. p OSTALO PRODAM JARKICE mlade kokoši nesnice, začetek nesnosti, prodajamo na farmi Zg. Roje v Savinjski dolini; rjave, grahaste, leg- horn. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in večje za dopitanje. V prodaji imamo lastno kakovostno perutninsko krmo. Telefon (03) 700-1446. p RAZNO IŠČEMO šiviljo – žensko za prevzem popra- vljalnice v Celju. Telefon 051 366-535. 66 IŠČEM soplesalko, malo starejšo, za družabne plese. Telefon 040 306-497. 67 Laško Umrli so: Irma OZIS iz La- škega, 95 let, Silvo KLENOV- ŠEK iz Lokavca, 64 let, Irena SLOBIR iz Marija Gradca, 89 let. Žalec Umrla sta: Konrad ORO- ŽIM iz Celja, 95 let, Vitodrag KOPRIVEC iz Galicije, 75 let. Zimske počitnice; tudi v petek ob istem času 10.30 do 12.00 Galerija Velenje Likovna kuhinja Zimske počitniške likovne delavnice, primerne za otroke od 6. leta starosti dalje; tudi v petek ob istem času 16.00 Občinska knjižnica Žalec Druženje študijsko- bralnega kluba PETEK, 3. 2. od 10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško Zimska pekarna Ustvarjalna delavnica 10.30 Pokrajinski muzej Celje Tri zvezde Počitniška otroška ustvarjalnica, primerna za osnovnošolce 18.00 Celjski mladinski center Slovenska planinska pot Potopisno predavanje Teje Štefančič PONEDELJEK, 6. 2. 10.00 do 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem od 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Vsak teden od ponedeljka do četrtka pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, drsanje, družabne in športne igre … TOREK, 7. 2. 18.00 Celjski mladinski center Kulturni zEKO: Praktične delavnice avtohtonih ročnih del SREDA, 8. 2. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Matej Sternen in restavriranje Celjskega stropa v letih 1926 in 1927 Predavanje Gabrijele Kovačič 11.00 TIC Celje Obrazi pesnikov in pisateljev Celja Z vami bo vodnik Lovro Rizmal. 17.45 do 19.15 Celjski mladinski center Tečaj legorobotike Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: Žovneški postanejo gro- fje Celjski, Zloščeno do visokega sijaja. Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do februarja 2023; Knežji dvorec: Ljubija, zaklad pod skalo, Od groba do groba – načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023, Lepota je ženskega imena; do nadaljnjega; Obrazi Milana Lorenčaka ob 100-lenici slikar- jevega rojstva; do 8. 2. 2023; sple- tne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava (Ne)Uravnoteže- nost; do 2. 4. Likovni salon Celje: razstava Di- gitalno mleko hrvaške umetnice Petre Mrša; do 26. 2. Osrednja knjižnica Celje: raz- stava ob 80-letnici rojstva dr. Cvi- jete Pahljina; do 18. 3., razstava Korespondenca Karla Destovnika Kajuha – izbor zapuščine avtori- ce Andreje Jurkovnik; do 31. 3. Knjižnica Šentjur: likovna raz- stava V iskanju sebe avtorice Ka- tarine Jazbinšek; do 10. 3. Anina galerija Rogaška Slatina: PRE>TOK, razstava študentov ALUO in dijakov ŠCRS; do 5. 3. Muzej Laško: razstava Nenava- dno moč ima ta človek – vpliv Plečnika na njegove in naše učence; do 28. 2. Hiša generacij Laško: slikarska razstava Poti, Likovnega društva Laško; do 1. 3. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 28. 2. Galerija Velenje: razstava Bo- uquet, avtorja Ištvana Išta Huz- jana; do 25. 2. Avla Mestne občine Velenje: sli- karska razstava Kjer živim ljubi- teljske ustvarjalke Irene Guček; do 17. 2. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: likovna razstava Vojka Ba- biča; do 6. 2. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 28. 2.; Črna gar- deroba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 28. 2.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 28. 2.; Ligijev salon – jam- ski del salona: razstava Poetič- na podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 28. 2.; Mu- zejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 28. 2.; Upravna stavba Pre- mogovnika Velenje: Dva avtor- ja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do 28. 2. Velenjski grad: razstava ob 65 – letnici Muzeja Velenje »Lejga, kamerat! Ne v štirc, to naj gre gor, na star’ grad!«; do 1. 9. 2023, Jaslice iz Češke, gostujoča obča- sna razstava; do 2. 2., Praznična voščilnica, razstava del 18. nate- čaja otrok vrtcev in osnovnih šol Šaleške doline; do 28. 2. Knjižnica Velenje: Sončna ste- na: Jožica Rogelšek: Ženska, razstava likovnih del; do 28. 2.; Domoznanski oddelek: Kajuh, moj pesnik; do 28. 2.; Mladinska soba: 49. mala Napotnikova ki- parska kolonija; do 28. 2; Stekle- na dvojčka: Bralka meseca: Silva Kuzman; do 28. 2.: Otroški odde- lek: razstava Zlate hruške 2022; Podhod Pošta Velenje: Jože Lampret: 120. obletnica rojstva šoštanjskega rojaka; do 14. 2. F–Bunker Velenje: Teža prazne- ga območja, fotografska razstava Valerije Intihar; do 28. 2. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 28. 2. Avla Mestne občine Velenje: Kjer živim, slikarska razstava Irene Guček; do 28. 2. Galerija eMCe plac Velenje: To- aletna poezija: Karel Destovnik Kajuh; do 7. 4. Stalne Razstave Pokrajinski muzej Celje – Sta- ra grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz- ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Pokrajinski muzej Celje – Knež- ji dvorec: Celeia – mesto pod me- stom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Dediščina otrok, Fotoatelje in galerija Pelikan, Spominska soba »Stari pisker«, Zgodovina Fotohiše Pelikan Muzej Laško: Laško – potovanje skozi čas, V pradavnem Panon- skem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Železarski muzej na Tehar- jah: Teharska koseška skupnost in Šolstvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk Ipavčeva hiša Zgornji trg Šen- tjur: Ipavci, skladatelji in zdrav- niki v 19. in 20. stoletju Zgornji trg Šentjur: Zakladi Rifnika – najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, pred- stavljenih je več kot 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska raz- stava na prostem Rifnik in njego- vi zakladi in igrica Lov na zaklad Nekdanje šolsko poslopje v Do- brini: razstava Spominska soba Daniela Artička; ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru, in- formacije: tic@turizem-sentjur. com Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu- te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnolo- ška zbirka Šmid, Kozjansko žari Atelje MS Zreče: razstava del akademskega slikarja Marjana Skumavca, prva tema stalne raz- stave so istrska polja Muzej na Velenjskem gradu: Mastodonti, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara tr- govina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941–1945, Grajska kapela, Zbir- ka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Ce- sarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad, Fran Korun Koželjski, razstava o bo- gati zapuščini Mestni stadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje Spominski center 1991 Velenje: Spominski center 1991 predsta- vlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS Poslovni center Megatel Vele- nje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba: Veščina, šport, umetnost, način življenja? Razstavišče Vile Rožle Velenje: Dela male Napotnikove kiparske kolonije, Sončne zgodbe mlade- ga mesta Knjižnica Velenje – osrednje razstavišče: Prva berila, razsta- va iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 5, 2. februar 2023 FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Dvojčici Mara in Joža sta še vedno polni moči in dobre volje. Iz njiju veje neizmerna življenjskega energija. (Foto: Bina Vista) Bina Vista je razstavo nadgradila s fotografijami simpatičnih šestletnih dvojčic Line in Zale, pred katerima je še celo življenje. »Mara in Joža sta bili vidno navdušeni. S fotogra ranjem sem jima polepšala dan. Idejo sem imela celo, kako uživata ob bazenu in pri tem pijeta koktajle, a nam je poleti preprosto zmanjkalo časa.« Plaznikova deluje pod umetniškim imenom Bina Vista, kar pomeni Binin razgled, pogled na življenje in detajle. V gradu Komenda na ogled fotogra je dvojčic V dvoje je lažje Bina Plaznik, ki deluje pod umetniškim imenom Bina Vista, na tokratni fotografski razstavi v ospredje postavlja neusahljivo energijo 88-letnih dvojčic Mare in Jože, ki uživata v jeseni življenja. Na drugi strani kot protiutež spoznamo deklici v razcvetu, šestletni dvojčici Lino in Zalo. Razstava bo v galeriji gradu Komenda na ogled še štirinajst dni. ŠPELA OŽIR Navdihujočo zgodbo 88-le- tnih sester predstavlja s po- močjo črno-belih fotografi j, ki so nastale, ko je Plaznikova opazovala svoji teti, iz katerih še vedno veje neizmerna ži- vljenjskega energija. »Zelo sta si podobni, a sta hkrati povsem različni. Ovekovečiti sem žele- la njuno življenjsko energijo. Z veseljem sta bili pripravljeni stopiti pred objektiv v malce nevsakdanjih opravah in z nami deliti delček zgodbe o svojih življenjih,« pravi foto- grafi nja s Polzele. Mara in Joža izhajata iz To- povelj, kjer Mara še vedno živi, medtem ko si je Joža življenje ustvarila v Domžalah. Ponosni babici in prababici se nič kaj romantično ne spominjata sta- rih časov. »Nikoli se nisva ena- ko oblačili. Lahko sva bili sreč- ni, da sva sploh imeli obleko in čevlje,« pravita in dodajata, da je danes enako, kot je bilo nekoč, le da imamo več materi- alnih dobrin. In kakšen nasvet imata za mlajše generacije? »V življenju se ni vredno za nič obremenjevati,« sta kratki in jedrnati. Šestletnici kot protiutež Bina Vista je razstavo nad- gradila s fotografi jami simpa- tičnih prvošolk Line in Zale, pred katerima je še celo življe- nje. »Lepo je opazovati njuno mladostno energijo in kako uživata življenje v trenutku, ko je njuna knjiga življenja še željna zapisov in dožive- tij,« pravi Bina Vista, ki je tudi prvošolki, oblečeni v svetla in temna oblačila, fotografi rala v naravi. Na koncu jima je doda- la še enaka kostuma, kot sta ju nosili starejši dvojčici Mara in Joža. »Z razstavo poudarjam pomen partnerstva, dvojine, sodelovanja in podpore v ži- vljenju. Tako kot pravi rek: ›V dvoje je lažje, sreča se podvoji in nesrečo lažje prebrodimo ob podpori sočloveka‹,« še dodaja. V svetu fotografije Bina Plaznik se je s fotogra- fi jo začela ukvarjati kot štu- dentka komunikologije. Tudi po zaslugi domačega kom- paktnega fotoaparata so jo ves čas privlačili vizualni mediji, še posebej fotografi ja. »Ker je bil to čas, ko še ni bilo telefo- nov, da bi z njimi fotografi rali vsak trenutek, sem kupovala fi lme in neprestano fotografi - rala svoje prijatelje, naravo in vse drugo, kar mi je prišlo na misel. Že takrat mi je bilo ma- gično, da sem lahko ujela tre- nutek, ki ga ne bo nikoli več,« se spominja Polzelanka, ki je fotografsko znanje nabirala na delavnicah študentske organi- zacije Šolt. Obiskovala je de- lavnice črno-bele fotografi je, na katerih se je naučila foto- grafi rati z zrcalno-refl eksnim fotoaparatom. »Da sem izpilila razvijanje fotografi j na analo- gen način, sem bila v temnici večkrat na teden po cele noči,« pravi. Želela je študirati tudi v Pragi, a bi to za sabo potegni- lo velikanske stroške, zato se je raje usmerila v dokončanje osnovnega študija. Najprej je nekaj let delala v agenciji za organizacijo do- godkov, nato je sledila svojemu srcu. Podala se je v novinarske vode, kjer se srečuje z doku- mentarno fotografi jo. Blizu ji je tudi lifestyle fotografi ja. Fo- tografi ra tako družine kot po- roke. »Ponavadi se ›najdem‹ z ljudmi, ki si želijo, da na njiho- vi poroki fotografi ram zgodbo tistega dne. Da posnetki odra- žajo občutke, pripetljaje, ki se zgodijo v ›zaodrju‹.« Navdušila tudi partnerja in hčer Tokratna razstava ni njena prva. V sklopu razstave Ulice je natisnila črno-bele fotogra- fi je na oblačila in drug tekstil, ki ga je v galeriji razobesila kot perilo. Šlo je za fotografi je, ki jih je posnela na potovanjih, če se je le dalo, jih je natisni- la na oblačila, ki jih je takrat nosila. Za fotografi jo je navdušila še partnerja, ki je posnel nekaj zelo dobrih izdelkov. Da jabol- ko ne pade daleč od drevesa, je dokaz njuna hči. Medtem ko je Bina opravljala delo na računalniku, je dveletnica s pomočjo bližnjega »skenerja« poskrbela za simpatično serijo posnetkov igrač in celo same sebe. Ker so nastale prikupne slike, so jih razstavili. Glasbene in plesne točke ob odprtju razstave v petek zvečer so samoiniciativno in z veliko predanostjo pri- pravile učenke OŠ Polzela Julija Žohar, Larisa Rizmal, Goja Lajlar, Glorija Satler, Ela Trkaj, Živa Saksida, Maša Mi- helič. Program je povezovala Pika Pilko. Za tehnično pod- poro je poskrbel Jurij Žohar. Binina razigrana plat pride na površje z gospodično Mici, v katero se marsikdaj prelevi. »Še v času, ko nisem imela otrok, sem se z njimi zelo rada družila, ne le na delavnicah in animacijah, temveč tudi na obiskih in podobnih druže- njih. Otroci me spomnijo na moje otroštvo, na življenjsko energijo in brezskrbnost, ko živiš za trenutek in te tisti tre- nutek ne zanima popolnoma nič drugega. Z gospodično Mici ohranjam ta občutek v sebi. Otroci to začutijo, zato se imamo radi in ›fajn‹.« Foto: SHERPA »Tokratno razstavo posvečam svoji pokojni mami Štefki Plaznik, ki je vedno zagovarjala poštenost in dobra dejanja ter me naučila veselja do življenja.« Dvojčici Mara in Joža sta še vedno polni moči in dobre volje. Iz njiju veje neizmerna življenjskega energija. (Foto: Bina Vista) »Mara in Joža sta bili vidno navdušeni. S fotogra ranjem sem jima polepšala dan. Idejo sem imela celo, kako uživata ob bazenu in pri tem pijeta koktajle, a nam je poleti preprosto zmanjkalo časa.« Bina Plaznik z družino Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 5 / Leto 78 / Celje, 2. februar 2023 Družinska preteklost kot navdih Od Radia Celje do Stockholma in nazaj Razstavna galerija na pogon radosti Str. 27 Bo Celje prepoznalo vrednost? Prešeren je v knežjem mestu Njena zbirka Prešernovih poezij, knjig o tem največjem slovenskem pesniku, predmetov, ki so vezani nanj, slik, revij je izjemna. Zbirka si zasluži prostor, kjer bi bila na ogled vsem. Celje se, razen lastnice zbirke, odvetnice in mediatorke Alenke Pečnik, zaenkrat še ne zaveda, kaj ima. In to v svojem središču. Ima skoraj največjo zbirko o Francetu Prešernu v Sloveniji. SIMONA ŠOLINIČ Alenka Pečnik. Po poslanstvu odvetnica, a po navdihu oseba, ki ve ogomno o Prešernu. Str. 24-25 Str. 28 Stopnišče k Pečnikovi krasijo Prešernove slike, vstop v njeno pisarno je kot vstop v zgodovino slovenske književnosti. To je pi- sarna, identična Prešernovi. Pečnikova sedi za delovno mizo, ki je enaka kot Prešernova, stoli in omara so prav tako izdelani po meri, celo obešalnik za obleke! Kot da bi stopili v življenje pesnika, le v novi preobleki. Neprecenljiva, zanjo srčna vrednost Prvo vprašanje Pečnikovi ob pogledu na njeno zbirko je, ali je kdorkoli iz celjske občine morda kdaj predlagal, da bi zbirko postavil na ogled širši javnosti, uradnim obiskom Celja. Alenka Pečnik odgo- vori: »Ne.« Do zdaj je imela že posa- mične razstave, vendar predlogov za stalno razstavo ni dobila. »Včasih sem razmišljala, da bi imela lokal z razstavljenimi stvarmi. Raz- mišljala sem celo o nakupu gradu na Dolenjskem, kamor je Prešeren več- krat zahajal, in da bi bila razstava tam. Nekaj predmetov sem podarila muzeju v Kranju,« dodaja. A njena zbirka ne spada drugam. Spada v Ce- lje, ki se bo moralo začeti zavedati, kakšno zgodo- vinsko bogastvo ima. Predmetov, ki so pri Peč- nikovi in so tudi dobro va- rovani, je za muzej. Zbir- ke poezij, pesmi, faksimile krasijo omare. Pečnikova ima originale časopisnih ter slavnostnih izdaj njegovih del, celo iz leta 1949. Še več. V zbirki so znamke, ki so bile izdane ob 100-letnici njegove smrti, na pi- smih z originalnim žigom. Vse to ima neprecenljivo vrednost. »Zame je to navdih, ki me vodi skozi življenje,« pravi Pečnikova. »Verjetno bi šla skupaj ›žurat‹!« Ne boste verjeli, doma ima Prešernovo kuharsko knjigo. »Rada naredim Prešernove cmoke,« pojasni. Od Prešernovih poezij, ki jih je dobila v dar v petem razredu, pa se ne loči. »Res so že razcefrane – z mojimi še srednje- šolskimi zapiski na listih,« razloži. Ponosna je tudi na kip Prešernove glave v naravni ve- likosti, ki ga je dobila v dar. »Vse to je zame sveto,« doda. Ob koncu obiska ji postavimo dve vpraša- nji. Na kaj bi bil Prešeren ponosen, nad čim razočaran, če bi živel danes? Kaj bi mu dejala, če bi ga srečala? »Mislim, da bi bil zadovoljen, ker imamo izsek Zdravljice v himni. Morda bi bil razočaran, ko bi opazil svoj spomenik z verzi, ki so posvečeni Vodniku ... Zadovoljen bi bil, da govorimo še vedno slovensko, vesel bi bil zaradi kulturnega napredka, ki ga je Slovenija dosegla. Morda bi bil razočaran nad tem, da se Slovenija še vedo preveč udinja tu- jim vplivom. Ponosen bi bil, ko bi videl, da je še vedno največji pesnik. Vem, slovenski pe- sniki so dobri, ampak vseeno …« se nasmeji. »Kaj bi mu rekla, če bi se srečala? Verjetno bi šla na pijačo in bi skupaj ›zažurala‹. Bil je vese- ljak, a ›zamorjen‹ tako, kot je sleherni človek v svojem življenju zaradi nekaterih stvari,« doda. Ne samo to. Bil je tudi odvetnik. Kot Pečnikova. Tem za pogovor torej med njima ne bi zmanjkalo. Foto: Andraž Purg njeno zbirko je, ali je kdorkoli iz celjske občine morda kdaj predlagal, da bi zbirko postavil na ogled širši javnosti, uradnim obiskom Celja. Alenka Pečnik odgo- vori: »Ne.« Do zdaj je imela že posa- mične razstave, vendar predlogov za »Včasih sem razmišljala, da bi imela lokal z razstavljenimi stvarmi. Raz- mišljala sem celo o nakupu gradu na Dolenjskem, kamor je Prešeren več- krat zahajal, in da bi bila razstava tam. Nekaj predmetov sem krasijo omare. Pečnikova ima originale časopisnih ter slavnostnih izdaj njegovih del, celo iz leta 1949. Še več. V zbirki so znamke, ki so bile izdane ob 100-letnici njegove smrti, na pi- smih z originalnim žigom. Vse to ima neprecenljivo vrednost. »Zame je to navdih, ki me vodi skozi življenje,« pravi dno rada izrežem članke o njem,« se nasmehne. Na mizi nato razgrne načrt, ki ga je arhitekt pred leti naredil za njeno pisarno. Miza je enaka, kot je bila Prešernova. »Le na stole sem dala žamet, ki ga on ni imel,« doda. Vrednost njene zbirke je neprecenljiva. Namesto motike recital Prešerna občuduje od otroštva, ko ji je soseda podarila njegove pesmi. »Spomnim se tudi, da sem pomagala babici pri delu na vrtu. Hitro je videla, da motika ni ravno moja prijateljica, in mi je rekla, naj ji raje kaj lepega povem. In sem začela recitirati Prešernove pesmi …« se nasmeji. »V Celju je bila včasih knjigarna, kjer so zapo- slene v nek kot dajale knjige o Prešernu in čakale, da sem prišla mimo. Vedele so, da jih bom kupi- la. Danes knjig ne kupujem več toliko. No, ne morem reči, da ne … Še vedno me prevzamejo ...« doda. V pisarni ima fotografi je, kipce Prešerna, celo redke ko- vance z njegovo podobo. »O, glej, kaj sem našla,« doda, ko kaže različne stvari. »Še ve- Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 5, 2. februar 2023 FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Dvojčici Mara in Joža sta še vedno polni moči in dobre volje. Iz njiju veje neizmerna življenjskega energija. (Foto: Bina Vista) Bina Vista je razstavo nadgradila s fotografijami simpatičnih šestletnih dvojčic Line in Zale, pred katerima je še celo življenje. »Mara in Joža sta bili vidno navdušeni. S fotogra ranjem sem jima polepšala dan. Idejo sem imela celo, kako uživata ob bazenu in pri tem pijeta koktajle, a nam je poleti preprosto zmanjkalo časa.« Plaznikova deluje pod umetniškim imenom Bina Vista, kar pomeni Binin razgled, pogled na življenje in detajle. V gradu Komenda na ogled fotogra je dvojčic V dvoje je lažje Bina Plaznik, ki deluje pod umetniškim imenom Bina Vista, na tokratni fotografski razstavi v ospredje postavlja neusahljivo energijo 88-letnih dvojčic Mare in Jože, ki uživata v jeseni življenja. Na drugi strani kot protiutež spoznamo deklici v razcvetu, šestletni dvojčici Lino in Zalo. Razstava bo v galeriji gradu Komenda na ogled še štirinajst dni. ŠPELA OŽIR Navdihujočo zgodbo 88-le- tnih sester predstavlja s po- močjo črno-belih fotografi j, ki so nastale, ko je Plaznikova opazovala svoji teti, iz katerih še vedno veje neizmerna ži- vljenjskega energija. »Zelo sta si podobni, a sta hkrati povsem različni. Ovekovečiti sem žele- la njuno življenjsko energijo. Z veseljem sta bili pripravljeni stopiti pred objektiv v malce nevsakdanjih opravah in z nami deliti delček zgodbe o svojih življenjih,« pravi foto- grafi nja s Polzele. Mara in Joža izhajata iz To- povelj, kjer Mara še vedno živi, medtem ko si je Joža življenje ustvarila v Domžalah. Ponosni babici in prababici se nič kaj romantično ne spominjata sta- rih časov. »Nikoli se nisva ena- ko oblačili. Lahko sva bili sreč- ni, da sva sploh imeli obleko in čevlje,« pravita in dodajata, da je danes enako, kot je bilo nekoč, le da imamo več materi- alnih dobrin. In kakšen nasvet imata za mlajše generacije? »V življenju se ni vredno za nič obremenjevati,« sta kratki in jedrnati. Šestletnici kot protiutež Bina Vista je razstavo nad- gradila s fotografi jami simpa- tičnih prvošolk Line in Zale, pred katerima je še celo življe- nje. »Lepo je opazovati njuno mladostno energijo in kako uživata življenje v trenutku, ko je njuna knjiga življenja še željna zapisov in dožive- tij,« pravi Bina Vista, ki je tudi prvošolki, oblečeni v svetla in temna oblačila, fotografi rala v naravi. Na koncu jima je doda- la še enaka kostuma, kot sta ju nosili starejši dvojčici Mara in Joža. »Z razstavo poudarjam pomen partnerstva, dvojine, sodelovanja in podpore v ži- vljenju. Tako kot pravi rek: ›V dvoje je lažje, sreča se podvoji in nesrečo lažje prebrodimo ob podpori sočloveka‹,« še dodaja. V svetu fotografije Bina Plaznik se je s fotogra- fi jo začela ukvarjati kot štu- dentka komunikologije. Tudi po zaslugi domačega kom- paktnega fotoaparata so jo ves čas privlačili vizualni mediji, še posebej fotografi ja. »Ker je bil to čas, ko še ni bilo telefo- nov, da bi z njimi fotografi rali vsak trenutek, sem kupovala fi lme in neprestano fotografi - rala svoje prijatelje, naravo in vse drugo, kar mi je prišlo na misel. Že takrat mi je bilo ma- gično, da sem lahko ujela tre- nutek, ki ga ne bo nikoli več,« se spominja Polzelanka, ki je fotografsko znanje nabirala na delavnicah študentske organi- zacije Šolt. Obiskovala je de- lavnice črno-bele fotografi je, na katerih se je naučila foto- grafi rati z zrcalno-refl eksnim fotoaparatom. »Da sem izpilila razvijanje fotografi j na analo- gen način, sem bila v temnici večkrat na teden po cele noči,« pravi. Želela je študirati tudi v Pragi, a bi to za sabo potegni- lo velikanske stroške, zato se je raje usmerila v dokončanje osnovnega študija. Najprej je nekaj let delala v agenciji za organizacijo do- godkov, nato je sledila svojemu srcu. Podala se je v novinarske vode, kjer se srečuje z doku- mentarno fotografi jo. Blizu ji je tudi lifestyle fotografi ja. Fo- tografi ra tako družine kot po- roke. »Ponavadi se ›najdem‹ z ljudmi, ki si želijo, da na njiho- vi poroki fotografi ram zgodbo tistega dne. Da posnetki odra- žajo občutke, pripetljaje, ki se zgodijo v ›zaodrju‹.« Navdušila tudi partnerja in hčer Tokratna razstava ni njena prva. V sklopu razstave Ulice je natisnila črno-bele fotogra- fi je na oblačila in drug tekstil, ki ga je v galeriji razobesila kot perilo. Šlo je za fotografi je, ki jih je posnela na potovanjih, če se je le dalo, jih je natisni- la na oblačila, ki jih je takrat nosila. Za fotografi jo je navdušila še partnerja, ki je posnel nekaj zelo dobrih izdelkov. Da jabol- ko ne pade daleč od drevesa, je dokaz njuna hči. Medtem ko je Bina opravljala delo na računalniku, je dveletnica s pomočjo bližnjega »skenerja« poskrbela za simpatično serijo posnetkov igrač in celo same sebe. Ker so nastale prikupne slike, so jih razstavili. Glasbene in plesne točke ob odprtju razstave v petek zvečer so samoiniciativno in z veliko predanostjo pri- pravile učenke OŠ Polzela Julija Žohar, Larisa Rizmal, Goja Lajlar, Glorija Satler, Ela Trkaj, Živa Saksida, Maša Mi- helič. Program je povezovala Pika Pilko. Za tehnično pod- poro je poskrbel Jurij Žohar. Binina razigrana plat pride na površje z gospodično Mici, v katero se marsikdaj prelevi. »Še v času, ko nisem imela otrok, sem se z njimi zelo rada družila, ne le na delavnicah in animacijah, temveč tudi na obiskih in podobnih druže- njih. Otroci me spomnijo na moje otroštvo, na življenjsko energijo in brezskrbnost, ko živiš za trenutek in te tisti tre- nutek ne zanima popolnoma nič drugega. Z gospodično Mici ohranjam ta občutek v sebi. Otroci to začutijo, zato se imamo radi in ›fajn‹.« Foto: SHERPA »Tokratno razstavo posvečam svoji pokojni mami Štefki Plaznik, ki je vedno zagovarjala poštenost in dobra dejanja ter me naučila veselja do življenja.« Dvojčici Mara in Joža sta še vedno polni moči in dobre volje. Iz njiju veje neizmerna življenjskega energija. (Foto: Bina Vista) »Mara in Joža sta bili vidno navdušeni. S fotogra ranjem sem jima polepšala dan. Idejo sem imela celo, kako uživata ob bazenu in pri tem pijeta koktajle, a nam je poleti preprosto zmanjkalo časa.« Bina Plaznik z družino Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 5 / Leto 78 / Celje, 2. februar 2023 Družinska preteklost kot navdih Od Radia Celje do Stockholma in nazaj Razstavna galerija na pogon radosti Str. 27 Bo Celje prepoznalo vrednost? Prešeren je v knežjem mestu Njena zbirka Prešernovih poezij, knjig o tem največjem slovenskem pesniku, predmetov, ki so vezani nanj, slik, revij je izjemna. Zbirka si zasluži prostor, kjer bi bila na ogled vsem. Celje se, razen lastnice zbirke, odvetnice in mediatorke Alenke Pečnik, zaenkrat še ne zaveda, kaj ima. In to v svojem središču. Ima skoraj največjo zbirko o Francetu Prešernu v Sloveniji. SIMONA ŠOLINIČ Alenka Pečnik. Po poslanstvu odvetnica, a po navdihu oseba, ki ve ogomno o Prešernu. Str. 24-25 Str. 28 Stopnišče k Pečnikovi krasijo Prešernove slike, vstop v njeno pisarno je kot vstop v zgodovino slovenske književnosti. To je pi- sarna, identična Prešernovi. Pečnikova sedi za delovno mizo, ki je enaka kot Prešernova, stoli in omara so prav tako izdelani po meri, celo obešalnik za obleke! Kot da bi stopili v življenje pesnika, le v novi preobleki. Neprecenljiva, zanjo srčna vrednost Prvo vprašanje Pečnikovi ob pogledu na njeno zbirko je, ali je kdorkoli iz celjske občine morda kdaj predlagal, da bi zbirko postavil na ogled širši javnosti, uradnim obiskom Celja. Alenka Pečnik odgo- vori: »Ne.« Do zdaj je imela že posa- mične razstave, vendar predlogov za stalno razstavo ni dobila. »Včasih sem razmišljala, da bi imela lokal z razstavljenimi stvarmi. Raz- mišljala sem celo o nakupu gradu na Dolenjskem, kamor je Prešeren več- krat zahajal, in da bi bila razstava tam. Nekaj predmetov sem podarila muzeju v Kranju,« dodaja. A njena zbirka ne spada drugam. Spada v Ce- lje, ki se bo moralo začeti zavedati, kakšno zgodo- vinsko bogastvo ima. Predmetov, ki so pri Peč- nikovi in so tudi dobro va- rovani, je za muzej. Zbir- ke poezij, pesmi, faksimile krasijo omare. Pečnikova ima originale časopisnih ter slavnostnih izdaj njegovih del, celo iz leta 1949. Še več. V zbirki so znamke, ki so bile izdane ob 100-letnici njegove smrti, na pi- smih z originalnim žigom. Vse to ima neprecenljivo vrednost. »Zame je to navdih, ki me vodi skozi življenje,« pravi Pečnikova. »Verjetno bi šla skupaj ›žurat‹!« Ne boste verjeli, doma ima Prešernovo kuharsko knjigo. »Rada naredim Prešernove cmoke,« pojasni. Od Prešernovih poezij, ki jih je dobila v dar v petem razredu, pa se ne loči. »Res so že razcefrane – z mojimi še srednje- šolskimi zapiski na listih,« razloži. Ponosna je tudi na kip Prešernove glave v naravni ve- likosti, ki ga je dobila v dar. »Vse to je zame sveto,« doda. Ob koncu obiska ji postavimo dve vpraša- nji. Na kaj bi bil Prešeren ponosen, nad čim razočaran, če bi živel danes? Kaj bi mu dejala, če bi ga srečala? »Mislim, da bi bil zadovoljen, ker imamo izsek Zdravljice v himni. Morda bi bil razočaran, ko bi opazil svoj spomenik z verzi, ki so posvečeni Vodniku ... Zadovoljen bi bil, da govorimo še vedno slovensko, vesel bi bil zaradi kulturnega napredka, ki ga je Slovenija dosegla. Morda bi bil razočaran nad tem, da se Slovenija še vedo preveč udinja tu- jim vplivom. Ponosen bi bil, ko bi videl, da je še vedno največji pesnik. Vem, slovenski pe- sniki so dobri, ampak vseeno …« se nasmeji. »Kaj bi mu rekla, če bi se srečala? Verjetno bi šla na pijačo in bi skupaj ›zažurala‹. Bil je vese- ljak, a ›zamorjen‹ tako, kot je sleherni človek v svojem življenju zaradi nekaterih stvari,« doda. Ne samo to. Bil je tudi odvetnik. Kot Pečnikova. Tem za pogovor torej med njima ne bi zmanjkalo. Foto: Andraž Purg njeno zbirko je, ali je kdorkoli iz celjske občine morda kdaj predlagal, da bi zbirko postavil na ogled širši javnosti, uradnim obiskom Celja. Alenka Pečnik odgo- vori: »Ne.« Do zdaj je imela že posa- mične razstave, vendar predlogov za »Včasih sem razmišljala, da bi imela lokal z razstavljenimi stvarmi. Raz- mišljala sem celo o nakupu gradu na Dolenjskem, kamor je Prešeren več- krat zahajal, in da bi bila razstava tam. Nekaj predmetov sem krasijo omare. Pečnikova ima originale časopisnih ter slavnostnih izdaj njegovih del, celo iz leta 1949. Še več. V zbirki so znamke, ki so bile izdane ob 100-letnici njegove smrti, na pi- smih z originalnim žigom. Vse to ima neprecenljivo vrednost. »Zame je to navdih, ki me vodi skozi življenje,« pravi dno rada izrežem članke o njem,« se nasmehne. Na mizi nato razgrne načrt, ki ga je arhitekt pred leti naredil za njeno pisarno. Miza je enaka, kot je bila Prešernova. »Le na stole sem dala žamet, ki ga on ni imel,« doda. Vrednost njene zbirke je neprecenljiva. Namesto motike recital Prešerna občuduje od otroštva, ko ji je soseda podarila njegove pesmi. »Spomnim se tudi, da sem pomagala babici pri delu na vrtu. Hitro je videla, da motika ni ravno moja prijateljica, in mi je rekla, naj ji raje kaj lepega povem. In sem začela recitirati Prešernove pesmi …« se nasmeji. »V Celju je bila včasih knjigarna, kjer so zapo- slene v nek kot dajale knjige o Prešernu in čakale, da sem prišla mimo. Vedele so, da jih bom kupi- la. Danes knjig ne kupujem več toliko. No, ne morem reči, da ne … Še vedno me prevzamejo ...« doda. V pisarni ima fotografi je, kipce Prešerna, celo redke ko- vance z njegovo podobo. »O, glej, kaj sem našla,« doda, ko kaže različne stvari. »Še ve- Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 5, 2. februar 2023 INTERVJU Že med študijem psihologije je Natalija Zu- pančič delala v zaporih kot svetovalka, tudi vsebina njene diplome je povezana z zapori oziroma zaporniki. Po študiju in opravljenem pripravništvu se je zaposlila v Centru za soci- alno delo Žalec. Posvetila se je mladostnikom, ki so bili zaradi uživanja drog in alkohola vpleteni v vlome in tatvine. Sodišče jim je izreklo strožji nadzor, ona pa je bila tista, ki je pod okriljem centra za socialno delo skrbela, da niso ponovno zašli na stranpoti. Prva leta službovanja ste se torej ukvarja- li predvsem z mladostniki. Kaj tako mlade ljudi požene v brezup, alkoholizem, droge, tatvine? Vsak ima svojo zgodbo. Svoje rane in boleč- nine. Med njimi je bilo veliko bistrih, nadpov- prečno inteligentnih, toda bili so nemirni, v šoli so se pogosto dolgočasili in s svojimi vedenjem motili pouk. Ti mladi ljudje tudi v svoji družini niso bili deležni dovolj ljubezni in sprejetosti, ki sta ključni za zdravo samopodobo. Sama jih nisem nikoli obsojala, poslušala sem jih in tudi slišala. V meni so očitno prepoznali nekoga, ki jim resnično želi pomagati. Bila sem razume- vajoča do njih, a sem jim dala jasno vedeti, da pričakujem, da bodo moje zaupanje upravičili in upoštevali vse, kar smo se dogovorili v času strožjega nadzora, ki jim ga je zaradi kaznivih dejanj izreklo sodišče. Takšen odnos se je po- gosto obrestoval. Zagotovljena jim je bila nova priložnost, da so stopili na pravo pot življenja. Dala sem jim vedeti, da ni tako zelo pomemb- no, kaj je bilo, najbolj pomembno je, kako bo v prihodnje. In če bo bolje, bomo zmagovalci vsi. Natalija Zupančič, strokovna vodja žalskega Društva za pomoč in samopomoč Želva – Eureka »Bojujem se za druge, zase se ne znam« Mnogi jo povezujejo s sočutjem. Ker se zna odzvati na stiske. In zmore po- magati tistim, ki jih je življenje spodneslo in so obtičali nemočni, obupani, izgubljeni. Bodisi zaradi alkoholizma ali uživanja drog bodisi zaradi težav v duševnem zdravju. Toplo domovanje je zagotovila več brezdomcem. A tudi na stiske starejših, ki jih pestita pomanjkanje in osamljenost, se pogosto odzove. »Ne le pomagati, ljudi je treba vzgajati, spodbujati, navdihovati. Da si povrnejo samospoštovanje in notranji mir,« je prepričana psihologinja Natalija Zupančič, ki se je s senčnimi platmi življenja srečevala tudi v zasebnem življenju, saj se je po porodu sina morala soočiti z njegovo slepoto. BARBARA FURMAN Sočasno sem ustanovila skupino prosto- voljk, v kateri smo se posvečale obsojencem. Obiskovale smo jih po po zaporih in se z njimi pogovarjale. Tudi ljudi, ki imajo težave z duševnim zdravjem, niste spregledali. Današnja družba ima do posameznikov s težavami v duševnem zdravju še vedno pred- sodke. Zato se ljudje s tovrstnimi težavami po hospitalizaciji nemalokrat soočajo z dodatnimi izzivi pri vračanju v vsakdanji ritem življenja. Tako smo pred leti zanje ustanovili podporno skupino. Ko sva jih s kolegico povabili na prvo srečanja, so se najprej obotavlja- li. Vztrajno sva jih spodbujali, naj pridejo na klepet ob kavi. Če jim bo prijetno, bomo sre- čanja nadaljevali, sicer ne, sva jim rekli. In so prišli. Približno dvaj- set se jih je odzvalo na najino pova- bilo. Bilo jim je prijetno, zato so izrazili željo, da bi srečanja na- daljevali. Ker je takratna direktorica žalskega centra za so- cialno delo Ire- na Pražnikar podpirala najino pobudo, smo na osnovi pripravljenega strokovnega programa in zagotovljenega so- fi nanciranja države odprli dnevni center za osebe s težavami v duševnem zdrav- ju. Na javnih delih smo zaposlili stro- kovno sodelavko, ki se je z njimi po- govarjala, skupaj so premoščali teža- ve. Hodili so na spre- hode, izlete, tudi na morje, na barko. Z ne- katerimi še ohranjam stike. Zelo so veseli, ko jih obiščem. Žalec je pred pri- bližno dvajseti- mi leti veljal »Ti mladi ljudje tudi v svoji družini niso bili deležni dovolj ljubezni in sprejetosti, ki sta ključni za zdravo samopodobo. Sama jih nisem nikoli obsojala, poslušala sem jih in tudi slišala. V meni so očitno prepoznali nekoga, ki jim resnično želi pomagati.« V zavetišču za brezdomce je trenutno šestnajst ljudi. Psihologinja Natalija Zu- pančič pravi, da je delo z ljudmi zahtevno, a izpolnjujoče. Doslej so v društvu Želva – Eureka pomagali petsto ljudem v stiski. za leglo preprodajalcev in uživalcev drog. Zakaj? Razlogov je naj- brž več. Občutno povečanje števila uživalcev drog, med katerimi je prevladoval heroin, smo v Žalcu zaznali po letu 2000. Začeli so pri- hajati v naš dnevni center za osebe s te- žavami v dušev- nem zdravju. Ker odvisniki in osebe z duševnimi motnja- mi ne sodijo skupaj, smo Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 5, 2. februar 2023 INTERVJU začeli iskati primerne prostore za odvisnike. Ob podpori žalske občine smo jih našli v manjši prazni hiši blizu sodišča. V hiši je bilo nekaj opreme, ki nam je prišla prav pri urejanju pro- storov. Tako smo leta 2001 odprli dnevni center za mladostnike, ki uživajo drogo, in za njihove svojce. Center smo poimenovali Želva. Zakaj Želva? S tem imenom želimo vsem povedati, da se pod trdim in navidezno brezbrižnim oklepom skriva posameznik – nekdo, ki želi, da mu prisluhnemo. Pravite, da je na odprtje dnevnega centra prišlo približno sto uporabnikov drog, šte- vilo se je iz dneva v dan povečevalo. Kakšno pomoč ste jim zagotavljali? li smo, da so prostori primerni, delno smo jih preuredili in leta 2012 vanje preselili zavetišče. V njem je danes sedemnajst brezdomcev, šte- vilo nekoliko niha, sprejmemo jih lahko največ dvajset. Zavetišče za brezdomce deluje v sklopu Društva za pomoč in samopomoč Želva – Eure- ka. In v teh prostorih smo še danes. Klepetala sem z nekaterimi brezdomci, pravijo, da se dobro počutijo. Da vas spo- štujejo in imajo radi. A da znate biti tudi zahtevni in dosledni. Življenje v naši skupnosti temelji na spo- štovanju in sočutju. Ne poznamo predsod- kov, nikogar ne obsojamo, vsakomur smo pripravljeni pomagati. Predvsem pa se zave- damo, da smo za prijetno sobivanje odgovor- ni vsi. Vsak si prizadeva po svojih najboljših močeh. Ne govoriva le o brezdomcih, k vam pri- hajajo tudi drugi ljudje, ki so potrebni po- moči in podpore. Pod okriljem Društva za pomoč in samopo- moč Želva – Eureka izvajamo več podpornih programov. Poleg zavetišča za brezdomce imamo tudi dnevni center za ljudi z duševni- mi težavami ter javno kuhinjo. Izvajamo pro- jekt donirana hrana in projekt zaposlovanja invalidov. Prav tako zagotavljamo pomoč na domu starejšim in uporabnikom psihiatrične pomoči pri urejanju in mobilnosti. A to še Pod okriljem Društva za pomoč in samopomoč Želva – Eureka izvajajo več podpornih programov, s katerimi zagotavljajo različne oblike pomoči približno petsto ljudem. »Današnja družba ima do posameznikov s težavami v duševnem zdravju še vedno predsodke. Zato se ljudje s tovrstnimi težavami po hospitalizaciji nemalokrat soočajo z dodatnimi izzivi pri vračanju v vsakdanji ritem življenja. Tako smo pred leti zanje ustanovili podporno skupino. Odločitev je bila prava,« se spominja. »Glasba ima pomembno vlogo v Gregorjevem življenju. Ima izredno izostren sluh in popoln posluh. Igra več glasbil. Navdušuje in osrečuje ga tudi delo prostovoljca v Želvi, je odprt, komunikativen, rad ima ljudi. In ljudje imajo radi njega,« pravi Natalija o svojem slepem sinu. Za nemoteno izvajanje programov v društvu Želva – Eureka skrbi petnajst zaposlenih. ni vse. Pomagamo tudi uporabnikom drog na terenu. V omenjenih programih tako za- gotavljamo različne oblike pomoči približno petsto ljudem. V našem kolektivu je petnajst zaposlenih, fi nanciranje si zagotavljamo iz državnih in občinskih virov. Celo življenje pomagate drugim. Pravite, da se znate bojevati za druge, čeprav se zase niste nikoli znali postaviti. To je res. A ne vem, zakaj je tako. Sebe sem vedno postavljala v ozadje. Bo že kako, sem si rekla in najprej poskrbela za druge. Življenje vam ni prizanašalo. Pred pri- bližno tridesetimi leti ste rodili sina, ki je zaradi prezgodnjega poroda oslepel. To je bila za naju z možem huda preizkušnja. Ko so nama zdravniki v bolnišnici povedali, da je Gregor zaradi okvarjene očesne mrežnice slep, sva bila v stresu. A sva si hitro opomogla, saj je sin potreboval najino ljubezen in podporo. Mo- rala sva biti močna. Po porodniškem dopustu nisem imela otroka kam dati v varstvo, zato je mož ostal doma in skrbel zanj, jaz pa sem se vrnila v službo. A takrat niti slutila nisem, da bom morala za sina izbojevati še kar nekaj bojev. Kakšnih bojev? Želela sem, da bi bil Gregor kljub slepoti vklju- čen v redni vrtec in osnovno šolo. Nekaj časa ga je mož vsak dan vozil v zavod za slepo in sla- bovidno mladino v Ljubljano, kjer se je naučil braillovo pisavo, tudi sama sem se je naučila. A je Gregor v tem zavodu doživljal nasilje in poni- ževanje. Vse to smo nekako premostili, ker smo pričakovali, da se bo potem lahko vpisal v re- dno osnovno šolo, v kateri bo imel zagotovljeno dodatno učno pomoč. A je pristojna komisija izdala mnenje, da ni primeren za vpis v redno osnovno šolo. Center za socialno delo Žalec je izdal odločbo za vpis v zavod. T o je bil zame šok. Zaradi stresa sem v dveh tednih izgubila osem kilogramov. Gregor se je veselil, da bo lahko obi- skoval šolo v Petrovčah, moje srce pa je bilo strto. Rekla sem si, da bom storila vse, da mu bom to omogočila. Pisala sem pritožbe, na vsakem kora- ku sem se soočala z nasprotovanji. To je bilo res naporno obdobje zame. Potem sem za pomoč prosila odvetnika, ki je brezplačno prevzel najin primer in dosegel, da so Gregorju omogočili vpis v osnovno šolo. Kakšno olajšanje, kakšna sreča! Po končani osnovni šoli je nadaljeval šolanje v srednji šoli za administratorja, danes je prosto- voljec v društvu Želva. Menda ga navdušuje glasba. Glasba ima pomembno vlogo v Gregorjevem življenju. Ima izredno izostren sluh in popoln posluh. Z odliko je končal osem let učenja kla- virja, igra tudi kitaro, diatonično harmoniko, klaviature. Zadnjih šest let igra tudi orgle, obi- skuje orglarsko šolo, v cerkvi v Žalcu je že ne- kajkrat igral pri maši. T udi didžej je. Navdušuje in osrečuje ga tudi delo prostovoljca v Želvi, je odprt, komunikativen, brez predsodkov, rad ima ljudi. In ljudje imajo radi njega. Kaj ste v dosedanjih letih službovanja dali ljudem, vemo, kaj pa so oni dali vam? Dali so mi veliko. Težko je opisati z bese- dami. Delo z ljudmi je pogosto naporno in zahtevno, a tega ne bi počela, če me ne bi izpolnjevalo. Prijeten je občutek, ko ti ljudje, ki si jim pomagal, izkazujejo iskreno hvale- žnost. In v veliko zadoščenje mi je, ko vidim, da tisti, ki so bili ob sprejemu v našo skupnost deležni pomoči, zdaj znajo priskočiti na po- moč drugim. Z našimi zaposlenimi hodijo na domove starejših, kjer sekajo drva, urejajo vrt in pomagajo pri drugih opravilih. Ves čas jih usmerjamo k pozitivnim vrednotam, kot so delavnost, sočutje in spoštovanje. Zato je so- bivanje v naši skupnosti koristno in prijetno. Foto: SHERPA Za uporabnike drog in njihove starše smo or- ganizirali strokovna predavanja o tem, kako se soočati z odvisnostjo in jo premoščati. Za neka- tere smo uspeli zagotoviti zdravljenje v komu- ni v tujini. Sicer pa smo uporabnikom drog v dnevnem centru omogočili menjavo igel, s čimer smo preprečili okužbe. Približno tristo jih je bilo, prihajali so iz različnih krajev, od Slovenj Gradca do Rogaške Slatine. Ker so se začeli množično zadrževati v parku v središču Žalca, je bilo za občane to vedno bolj moteče. Tudi sama sem prestrezala negativne komentarje, saj so me po- vezovali z uživalci drog. Postalo nam je jasno, da moramo za odvisnike zagotoviti zavetišče. Da so vaša prizadevanja prava, vam je pri- znala država, saj ste leta 2004 prejeli poseb- no priznanje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za izvajanje programov na področju socialnega varstva. Priznanje je vedno dobrodošlo, saj je svojevr- stna moralna podpora in zadoščenje. In prav to priznanje je posredno pripomoglo, da smo zave- tišče za odvisnike uredili prej, kot smo predvi- devali. Tako smo 1. decembra 2005 lahko odprli zavetišče, v katerem smo zagotovil pogoje za bivanje petnajstim uporabnikom drog, med njimi so prevladovali mladi, saj je bila njihova povprečna starost 25 let. Vendar je bilo tudi za- vetišče za prebivalce mesta vedno bolj moteče. Tako smo se leta 2012 v občini dogovorili, da bomo zanj poiskali nove prostore. Če rečem, da ste nove prostore za zave- tišče našli s pomočjo Novega tednika, ne pretiravam, kajne? Ne, sploh ne. Novemu tedniku sem nadvse hvaležna. Ko ste v časopisu napisali članek o tem, da iščemo primerne prostore za selitev za- vetišča, me je poklicala gospa, ki je rekla, da je prebrala članek in da nam želi oddati dve stavbi. Njeno ponudbo smo z veseljem sprejeli. Oceni- Prva leta službovanja se je ukvarjala s mladoletniki, odvisniki od drog. Odločnost in srčnost sta nadvse dobrodošli pri njenem delu. Pravi, da je vedno znala poskrbeti za druge, zase pa ne. Za svoje delo je Natalija Zupančič prejela tako državno kot občinsko priznanje. Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 5, 2. februar 2023 INTERVJU začeli iskati primerne prostore za odvisnike. Ob podpori žalske občine smo jih našli v manjši prazni hiši blizu sodišča. V hiši je bilo nekaj opreme, ki nam je prišla prav pri urejanju pro- storov. Tako smo leta 2001 odprli dnevni center za mladostnike, ki uživajo drogo, in za njihove svojce. Center smo poimenovali Želva. Zakaj Želva? S tem imenom želimo vsem povedati, da se pod trdim in navidezno brezbrižnim oklepom skriva posameznik – nekdo, ki želi, da mu prisluhnemo. Pravite, da je na odprtje dnevnega centra prišlo približno sto uporabnikov drog, šte- vilo se je iz dneva v dan povečevalo. Kakšno pomoč ste jim zagotavljali? li smo, da so prostori primerni, delno smo jih preuredili in leta 2012 vanje preselili zavetišče. V njem je danes sedemnajst brezdomcev, šte- vilo nekoliko niha, sprejmemo jih lahko največ dvajset. Zavetišče za brezdomce deluje v sklopu Društva za pomoč in samopomoč Želva – Eure- ka. In v teh prostorih smo še danes. Klepetala sem z nekaterimi brezdomci, pravijo, da se dobro počutijo. Da vas spo- štujejo in imajo radi. A da znate biti tudi zahtevni in dosledni. Življenje v naši skupnosti temelji na spo- štovanju in sočutju. Ne poznamo predsod- kov, nikogar ne obsojamo, vsakomur smo pripravljeni pomagati. Predvsem pa se zave- damo, da smo za prijetno sobivanje odgovor- ni vsi. Vsak si prizadeva po svojih najboljših močeh. Ne govoriva le o brezdomcih, k vam pri- hajajo tudi drugi ljudje, ki so potrebni po- moči in podpore. Pod okriljem Društva za pomoč in samopo- moč Želva – Eureka izvajamo več podpornih programov. Poleg zavetišča za brezdomce imamo tudi dnevni center za ljudi z duševni- mi težavami ter javno kuhinjo. Izvajamo pro- jekt donirana hrana in projekt zaposlovanja invalidov. Prav tako zagotavljamo pomoč na domu starejšim in uporabnikom psihiatrične pomoči pri urejanju in mobilnosti. A to še Pod okriljem Društva za pomoč in samopomoč Želva – Eureka izvajajo več podpornih programov, s katerimi zagotavljajo različne oblike pomoči približno petsto ljudem. »Današnja družba ima do posameznikov s težavami v duševnem zdravju še vedno predsodke. Zato se ljudje s tovrstnimi težavami po hospitalizaciji nemalokrat soočajo z dodatnimi izzivi pri vračanju v vsakdanji ritem življenja. Tako smo pred leti zanje ustanovili podporno skupino. Odločitev je bila prava,« se spominja. »Glasba ima pomembno vlogo v Gregorjevem življenju. Ima izredno izostren sluh in popoln posluh. Igra več glasbil. Navdušuje in osrečuje ga tudi delo prostovoljca v Želvi, je odprt, komunikativen, rad ima ljudi. In ljudje imajo radi njega,« pravi Natalija o svojem slepem sinu. Za nemoteno izvajanje programov v društvu Želva – Eureka skrbi petnajst zaposlenih. ni vse. Pomagamo tudi uporabnikom drog na terenu. V omenjenih programih tako za- gotavljamo različne oblike pomoči približno petsto ljudem. V našem kolektivu je petnajst zaposlenih, fi nanciranje si zagotavljamo iz državnih in občinskih virov. Celo življenje pomagate drugim. Pravite, da se znate bojevati za druge, čeprav se zase niste nikoli znali postaviti. To je res. A ne vem, zakaj je tako. Sebe sem vedno postavljala v ozadje. Bo že kako, sem si rekla in najprej poskrbela za druge. Življenje vam ni prizanašalo. Pred pri- bližno tridesetimi leti ste rodili sina, ki je zaradi prezgodnjega poroda oslepel. To je bila za naju z možem huda preizkušnja. Ko so nama zdravniki v bolnišnici povedali, da je Gregor zaradi okvarjene očesne mrežnice slep, sva bila v stresu. A sva si hitro opomogla, saj je sin potreboval najino ljubezen in podporo. Mo- rala sva biti močna. Po porodniškem dopustu nisem imela otroka kam dati v varstvo, zato je mož ostal doma in skrbel zanj, jaz pa sem se vrnila v službo. A takrat niti slutila nisem, da bom morala za sina izbojevati še kar nekaj bojev. Kakšnih bojev? Želela sem, da bi bil Gregor kljub slepoti vklju- čen v redni vrtec in osnovno šolo. Nekaj časa ga je mož vsak dan vozil v zavod za slepo in sla- bovidno mladino v Ljubljano, kjer se je naučil braillovo pisavo, tudi sama sem se je naučila. A je Gregor v tem zavodu doživljal nasilje in poni- ževanje. Vse to smo nekako premostili, ker smo pričakovali, da se bo potem lahko vpisal v re- dno osnovno šolo, v kateri bo imel zagotovljeno dodatno učno pomoč. A je pristojna komisija izdala mnenje, da ni primeren za vpis v redno osnovno šolo. Center za socialno delo Žalec je izdal odločbo za vpis v zavod. T o je bil zame šok. Zaradi stresa sem v dveh tednih izgubila osem kilogramov. Gregor se je veselil, da bo lahko obi- skoval šolo v Petrovčah, moje srce pa je bilo strto. Rekla sem si, da bom storila vse, da mu bom to omogočila. Pisala sem pritožbe, na vsakem kora- ku sem se soočala z nasprotovanji. To je bilo res naporno obdobje zame. Potem sem za pomoč prosila odvetnika, ki je brezplačno prevzel najin primer in dosegel, da so Gregorju omogočili vpis v osnovno šolo. Kakšno olajšanje, kakšna sreča! Po končani osnovni šoli je nadaljeval šolanje v srednji šoli za administratorja, danes je prosto- voljec v društvu Želva. Menda ga navdušuje glasba. Glasba ima pomembno vlogo v Gregorjevem življenju. Ima izredno izostren sluh in popoln posluh. Z odliko je končal osem let učenja kla- virja, igra tudi kitaro, diatonično harmoniko, klaviature. Zadnjih šest let igra tudi orgle, obi- skuje orglarsko šolo, v cerkvi v Žalcu je že ne- kajkrat igral pri maši. T udi didžej je. Navdušuje in osrečuje ga tudi delo prostovoljca v Želvi, je odprt, komunikativen, brez predsodkov, rad ima ljudi. In ljudje imajo radi njega. Kaj ste v dosedanjih letih službovanja dali ljudem, vemo, kaj pa so oni dali vam? Dali so mi veliko. Težko je opisati z bese- dami. Delo z ljudmi je pogosto naporno in zahtevno, a tega ne bi počela, če me ne bi izpolnjevalo. Prijeten je občutek, ko ti ljudje, ki si jim pomagal, izkazujejo iskreno hvale- žnost. In v veliko zadoščenje mi je, ko vidim, da tisti, ki so bili ob sprejemu v našo skupnost deležni pomoči, zdaj znajo priskočiti na po- moč drugim. Z našimi zaposlenimi hodijo na domove starejših, kjer sekajo drva, urejajo vrt in pomagajo pri drugih opravilih. Ves čas jih usmerjamo k pozitivnim vrednotam, kot so delavnost, sočutje in spoštovanje. Zato je so- bivanje v naši skupnosti koristno in prijetno. Foto: SHERPA Za uporabnike drog in njihove starše smo or- ganizirali strokovna predavanja o tem, kako se soočati z odvisnostjo in jo premoščati. Za neka- tere smo uspeli zagotoviti zdravljenje v komu- ni v tujini. Sicer pa smo uporabnikom drog v dnevnem centru omogočili menjavo igel, s čimer smo preprečili okužbe. Približno tristo jih je bilo, prihajali so iz različnih krajev, od Slovenj Gradca do Rogaške Slatine. Ker so se začeli množično zadrževati v parku v središču Žalca, je bilo za občane to vedno bolj moteče. Tudi sama sem prestrezala negativne komentarje, saj so me po- vezovali z uživalci drog. Postalo nam je jasno, da moramo za odvisnike zagotoviti zavetišče. Da so vaša prizadevanja prava, vam je pri- znala država, saj ste leta 2004 prejeli poseb- no priznanje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za izvajanje programov na področju socialnega varstva. Priznanje je vedno dobrodošlo, saj je svojevr- stna moralna podpora in zadoščenje. In prav to priznanje je posredno pripomoglo, da smo zave- tišče za odvisnike uredili prej, kot smo predvi- devali. Tako smo 1. decembra 2005 lahko odprli zavetišče, v katerem smo zagotovil pogoje za bivanje petnajstim uporabnikom drog, med njimi so prevladovali mladi, saj je bila njihova povprečna starost 25 let. Vendar je bilo tudi za- vetišče za prebivalce mesta vedno bolj moteče. Tako smo se leta 2012 v občini dogovorili, da bomo zanj poiskali nove prostore. Če rečem, da ste nove prostore za zave- tišče našli s pomočjo Novega tednika, ne pretiravam, kajne? Ne, sploh ne. Novemu tedniku sem nadvse hvaležna. Ko ste v časopisu napisali članek o tem, da iščemo primerne prostore za selitev za- vetišča, me je poklicala gospa, ki je rekla, da je prebrala članek in da nam želi oddati dve stavbi. Njeno ponudbo smo z veseljem sprejeli. Oceni- Prva leta službovanja se je ukvarjala s mladoletniki, odvisniki od drog. Odločnost in srčnost sta nadvse dobrodošli pri njenem delu. Pravi, da je vedno znala poskrbeti za druge, zase pa ne. Za svoje delo je Natalija Zupančič prejela tako državno kot občinsko priznanje. Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 5, 2. februar 2023 IZ ZGODOVINE MESTA Če bi stare hiše znale govoriti, bi nam lahko povedale števil- ne zanimive zgodbe o svojih stanovalcih, včasih vesele, drugič žalostne in tudi tragične … Ker tega ne znajo, je dobro, da za ohranjanje spominov skrbijo tisti, ki v njih živijo in tako negu- jejo dediščino svojih prednikov. Med njimi je Celjanka Ksenija Mak Hönigmann, potomka nekdanje znane trgovske družine v mestu. Skrbno hrani številne dokumente in fotografi je, ki pričajo o zanimivi in hkrati tragični usodi njenih nekoč pomembnih prednikov, ki so živeli in delali v hiši v današnji Prešernovi ulici 13. Stari Celjani še vedno vedo, da so pred drugo svetovno vojno tja hodili kupovat »špecerijo«, saj je bila v pritličju hiše trgovina, zgoraj pa je stanovala lastnikova družina. Decembra lani je Ksenija z možem Damjanom v pritličju odprla novo trgo- vino s kolesi in se s ponudbo sicer nekoliko izneverila družinski tradiciji, a je prevladala njena želja po delu v trgovini, po stiku s kupci in po tem, da bi nekako nadaljevala tam, kjer so morali nehati njeni predniki. TATJANA CVIRN Tragična zgodba celjske trgovske družine Hönigmann Družinska preteklost kot navdih »Še ko sva z bratom hodila v osnovno šolo, so imeli nekateri nekoliko odklonilen odnos do nas, ki imamo nemški priimek. Sama se s tem nisem obremenjevala in sem bila vedno ponosna na družinsko preteklost.« Malo jo je sicer skrbelo, kako se bo znašla v trgovini s tehničnim bla- gom, saj je imela le izkušnje s pole- tnega dela v celjskih tekstilnih trgo- vinah podjetja, kjer je delala njena mama. A nazadnje se je odločila, da bo poskusila. Tako je postala posrednica za prodajo koles trgo- vine NewBike iz Ljubljane, ki nudi mestna električna in klasična kolesa znamke Puch. Ta je povezana z ve- likim izumiteljem Janezom Puhom, rojenim leta 1862 v Slovenskih go- ricah. Zaslužen je, da sta sprednje in zadnje kolo enako velika ter med seboj povezana z verigo. Še danes je lahko njegovo vizionarstvo navdih za mnoge in tudi Ksenija je navdu- šena nad njegovo zgodbo. Prababica s kolesom Pri vhodu v lepo urejeno trgovi- no obiskovalce na steni pozdravi stara črno-bela fotografi ja z damo ob kolesu. Kot naročena je za to, da popestri okolje, kjer so na pro- daj novodobna kolesa. Na fotografi ji je Ksenijina prababica Anna, ki je menda rada igrala klavir in brala ter se na ekslibrisih, s katerimi je označevala svoje knjige, podpiso- vala kot Anny. Na drugi steni trgovine je fotogra- fi ja pradedka Johanna Hönigman- na. Bil je kočevski Nemec, ki je v Celje prišel s trebuhom za kruhom, ko je moral kot trinajsti otrok zapu- stiti domačo hišo in oditi v svet. V Celju je za- čel delati v trgovini z živili, ki je bila v pritličju hiše v Prešernovi ulici 13. Ko je spoznal Anno Egersdorfer iz celjske meščanske družine, sta se leta 1909 poročila. »Babica, mama mojega očeta, je povedala, da bi se Anna morala poročiti z drugim, a je ta na dan poroke naredil samomor. Ko je spoznala Hönigmanna, se je poročila z njim, a naj bi jo omenje- ni tragični dogodek zaznamoval,« pripoveduje Ksenija. Leta 1916 je par kupil hišo s trgo- vino. »Zgoraj sta imela stanovanje, v pomoč jima je bila gospodinjska pomočnica. Za vožnjo niso upora- bljali le koles, ampak tudi kočijo, zato je del hiše zadaj na dvorišču predstavljal hlev za konje.« Povojni poboji in zaplembe Paru sta se rodila dvojčka, Kse- nijin dedek August (klicali so ga Gustl) in njegov brat Hans. » Tudi dedek je bil trgovec, njegov brat je bil primarij ginekologije v Celju. Oba sta ob koncu dru- ge svetovne vojne zbežala v Gradec. Pradedek Johann ni želel oditi v tujino, saj med vojno ni delal za Nemce in se ni čutil ogrože- nega. Nekega večera so pri- šli ponj in Ksenija nima vozniškega izpita in veliko kilometrov premaga s kolesom ali peš. »V mestu bi bilo dobro za promet povsem zapreti Prešernovo ulico, saj je mogoče s kolesom priti povsod,« je prepričana. Ksenija Mak Hönigmann pred hišo svojih prednikov, v kateri danes živi z družino in z očetom. V pritličju je nedavno odprla trgovino s kolesi. V trgovini visita v spomin na prednike fotografiji prababi- ce Anny in pradedka Johanna Hönigmanna, začetnikov trgovske rodbine v Celju. Starinski kos pohištva iz časov tr- govske družine Hönigmann krasi enega od prostorov trgovine. Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 5, 2. februar 2023 IZ ZGODOVINE MESTA ga odpeljali neznano kam. Poročni prstan je skrivaj izročil moji babici, saj je očitno slutil, da se ne bo vrnil,« pripoveduje Ksenija. Johanna naj bi po nekaterih pripovedih ustrelili v Košnici v povojnih pobojih, a doka- zov za to družina ni nikoli dobila. V Avstriji so ga 10. maja 1945 razglasili za mrtvega, njegovo premoženje je zaplenila nova ljudska oblast, kar je takrat doletelo številne premožne ljudi, tudi če niso bili sodelavci oku- patorja. Njegovo ženo so novi po- vojni oblastniki odpeljali najprej v teharsko taborišče, nato v Kidričevo. Tik pred smrtjo so jo izpustili, pri če- mer naj bi ji pomagal prvi slovenski župan Juro Hrašovec, ki naj bi bil daljni sorodnik družine. Augustova žena in Ksenijina babi- ca Berta je bila doma iz Laškega in se je prej pisala Ferčnik. Bila je zavedna Slovenka, članica telovadnega dru- štva Sokol, kar je vedno s ponosom poudarjala. »Mogoče jo je to rešilo po vojni, da nje in otrok niso odpeljali, čeprav je bila poročena z Nemcem.« Njen mož August je do smrti živel v Gradcu. Berta ga je še nekajkrat obiskala, a v tistih časih to ni bilo preprosto. Nazadnje sta se ločila in on si je v Gradcu ustvaril novo druži- no, ona pa je z otrokoma, Ksenijinim očetom Gustavom in njegovo sestro Marijo, ostala v Celju. Težki časi »Povojno obdobje je zaznamovalo vse,« meni sogovornica. Družina je čez noč ostala brez očeta, brez vsega premoženja, postala je najemnica v svoji hiši. »Starejša stanovanja so bila velika in če je družina v njem pre- segala neko kvadraturo, so zraven vselili nove najemnike. Družini je pomagala hišna pomočnica Mimika, ki je prišla k družini še pred vojno in ostala do odhoda v pokoj. Po vojni je babica najprej delala v trgovini, na- zadnje je bila vodja fi nanc v Ingradu in tako je sama skrbela za štiri ljudi,« niza podatke Ksenija, ki je ponosna na svoje korenine. Zaveda se, da je povojno stanje pustilo posledice v družini. »Še ko sva z bratom hodi- la v osnovno šolo, so imeli nekateri nekoliko odklonilen odnos do nas, ki imamo nemški priimek. Sama se s tem nisem obremenjevala in sem bila vedno ponosna na družinsko preteklost.« Po odvzemu premoženja je v pritličju hiše tudi po koncu vojne delovala trgovina, a s pohištvom. Kasneje je prostor dobilo podjetje Majolka, ki je imelo slaščičarno Zvezda, ki se je razširila v del, kjer je bila prej trgovina. Za hišo je imelo prostore nekdanje podjetje Steklar. Velik zalogaj prenove V začetku 90. let prejšnjega stole- tja je Ksenijin oče Gustav v postop- ku denacionalizacije dobil vrnjeno hišo s tremi stanovanji in z dvema lokaloma ter zemljiščem. Ksenija se spominja, da je bila hiša v slabem stanju in da je imel oče kar veliko težav, da jo je lahko obnovil. Kar nekaj let je trajalo, da so bila konča- na dela pri prenovi fasade in strehe ter stanovanj. Večje stanovanje, ki je bilo sicer vseskozi dom družine Hönigmann, je bilo prenovljeno še pred denacionalizacijo. V njem je ves čas prebivala babica Berta, Kseniji- na družina pa se je vrnila tja nekaj let pred denacionalizacijo. Le še v enem od stanovanj je živel starejši zakonski par, s katerim je družina imela pristen odnos. »Ko je gospod umrl, gospe ni bilo treba plačevati najemnine,« se spominja Ksenija, ki je v enem od stanovanj z možem uredila tudi dom za svojo družino. »Stari oče August je vedno želel, da ne bi prodali družinske hiše. Kasneje je prihajal na obisk k nam iz Grad- ca in smo se dobro razumeli. Tudi sama si želim, da bi hišo obdržali, a je vzdrževanje kar velik strošek,« ugotavlja. Če je njen oče delal v Aeru in kasneje v Cetisu, pa mama Renata prav tako izhaja iz trgovske družine, saj je bil njen oče vodja konfekcije v Modi. »Določil je, da bo mama šla v trgovsko šolo. Očitno ni zgrešil, saj je uživala pri svojem delu in je bila do upokojitve vodja oddelka konfekcije v Tkanini.« Nekaj časa je razmišljala tudi o tem, da bi po denacionalizaciji odprla trgovino v pritličju hiše, a se je družina naza- dnje odločila, da bo prostor oddala v najem. Do nedavnega je v njem delovala znana celjska trgovina z oblačili, nato je bil leto dni prazen. Spet v trgovini Ksenija pravi, da je tudi njo že od malega veselilo delo v trgovini. A jo je življenje odneslo v drugo smer in šele pred kratkim se je odločila, da se bo preizkusila v tej svoji mlado- stni želji. Pri tem jo podpira zlasti mož, ki ga je spoznala ravno med počitniškim delom v eni od trgovin. Skupaj sta že več kot dve desetletji. Kot komercialist ji lahko pomaga s koristnimi nasveti, kako se lotiti pro- daje in dela s strankami. A ob tem priznava: »Če ne bi imela svojega lo- kala, si verjetno ne bi upala odpreti trgovine. Na začetku so stroški kar veliki in mogoče bi morali v občini razmišljati o tem, da bi najemnikom v občinskih prostorih prvih nekaj mesecev subvencionirali najemnino. Moti me, da je v mestu tako malo ži- vljenja, zlasti konec tedna po 17 . uri. Hudo mi je, da ne obstaja pameten načrt, kako oživiti mestno jedro in privabiti ljudi,« pravi Celjanka, ki že večino svojega življenja živi v sredi- šču mesta in bi rada tudi s svojo po- nudba prispevala k njegovemu oži- vljanju. » Trgovino sva načrtno odprla decembra, ko je bilo v mestu veliko ljudi. Zavedala sva se, da bova nekaj časa gradila na prepoznavnosti naji- ne drugačne ponudbe. Pomembno je, da tudi otrokoma sporočava, da želiva prispevati k manj onesnaže- nemu okolju.« Da bi kdo od njiju šel po njenih stopinjah, za zdaj ne kaže, saj sin študira arheologijo, hči, ki je še dijakinja, razmišlja o farmaciji. Za Ksenijo je pomembno, da je našla nov izziv, s katerim ohranja družin- sko tradicijo in ob tem skrbno varuje zapuščino ter brska za novimi, še ne- znanimi dejstvi o nekoč pomembni Hönigmannovi družini. Foto: Andraž Purg Tako je bila Hönigmannova trgovina videti nekoč. (Foto: osebni arhiv) Ksenijina babica Berta in dedek August (Foto: osebni arhiv) Zaposleni v trgovini z Johannom Hönigmannom (drugi z leve), ki je rad poudarjal, da je sam iz nič ustvaril svoje premoženje. (Foto: osebni arhiv) Pelikanova fotografija iz leta 1932 prikazuje družino Hönigmann na celjski promenadi: na sredini sta Anny in Johann, ob strani dvojčka August in Hans (desno). (Foto: osebni arhiv) »V Prešernovi ulici je bila v bližini tudi znana Hönigmannova trgovina (Hönigmann je izhajal iz Kočevja) s špecerijo in kolonialnim blagom – kavo, čajem, rozinami, dišavami…; slednje je bilo uvoženo iz Italije in Holandije.« (Marija Počivavšek: En gros & en detail trgovina v Sloveniji do druge svetovne vojne: trendi, strukture, prakse, Celje 2012 Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 5, 2. februar 2023 DOBRODELNI KONCERT Doroteja Kozmus iz Gorjan v občini Kozje je po tra- gični nesreči partnerja čez noč ostala sama z dvema malima otrokoma. Nesreča je prinesla tudi večje de- narne obremenitve, saj je na njenih plečih ostalo od- plačevanje posojila, ki ga je partner najel za gradnjo njune hiše. »Razumeti, kakšne težke čase prestaja, ne more nihče. Pomagamo pa ji lahko vsi,« pravi njena prijateljica Tea Žarn. Slednja bo ob pomoči šmar- ske območne organizacije Rdečega križa Slovenije, številnih glasbenikov ter donatorjev 7. februarja or- ganizirala dobrodelni koncert. Če bodo vsi sedeži v Večnamenskem centru Kozje zasedeni, bo zbranega dovolj denarja za poplačilo posojila. To bo družini omogočilo mirnejših prihodnjih devet let. TINA STRMČNIK V Kozjem bodo združili moči za Dorotejo Kozmus in njeno družino S polno dvorano do odplačila posojila »Če bo v dvorano prišlo vsaj 1200 obiskovalcev, bo posojilo poplačano.« Doroteja Kozmus je otro- štvo preživela v okolici Sevni- ce. Ljubezen jo je pripeljala v Gorjane v občini Kozje. S par- tnerjem Jožetom Kunejem, ki je bil zaposlen v bistriški enoti podjetja Elektro Celje, sta bila par dvanajst let. Najela sta posojilo za gradnjo hiše in si ustvarjala dom. Usoda je njuno srečo pretrgala sredi lanskega septembra. Tisto nedeljo so imeli trga- tev. Sorodniki in prijatelji, ki so prišli na pomoč, so se ob 17. uri začeli poslavljati. Jože in njegov oče sta ostala v vi- nogradu, da bi grozdje stisni- la v mošt. Med tem se je oče poškodoval, zato ga je Jože s traktorjem odpeljal domov in se sam vrnil v vinograd, da bi pospravil. »Doroteja ga je vpra- šala, ali ga počaka. A je odvrnil, da bo sam naredil vse potrebno in da se vidita kasneje. Ker ga je pričakovala, je v hiši pustila odprta okna, pričakovala je, da jih bo zaprl, ko se bo vrnil. Pro- ti jutru je opazila, da ni prišel domov. Ko je stopila iz hiše in pogledala proti vinogradu, so tam gorele še vse luči,« takra- tne dogodke opisuje Dorotejina prijateljica Tea Žarn. Pri prvem obisku vinograda Doroteja svojega partnerja ni našla. Ker je bil čas, da otroka odpelje v vrtec, je na pomoč po- klicala Jožetova starša. Slednja sta ob prihodu na kraj spozna- la, da je njun sin ob pospravlja- nju ostankov grozdja s traktor- jem zdrsel po pobočju. Padel je z vozila, obležal nekaj metrov stran in preminil. T udi če bi bili reševalci na kraju nesreče, mu ne bi mogli pomagati, so zapi- sali v obdukcijskem poročilu. Solze namesto praznovanja Doroteja je teden po tem tragičnem dogodku dopolnila trideset let. Jože je v tajnosti že več tednov pred tem načrtoval vse potrebno, da bi ji pripravil presenečenje. Ker je navduše- na kolesarka, ji je kupil novo kolo. Priskrbel je pijačo in se dogovoril za pogostitev. Med drugim ji je želel podariti balo sena, da bi lahko odpotovala »na Bali«. Namesto da bi sku- paj praznovala, se je življenje obrnilo drugače. Njuna otroka, petletni Žiga, ki obiskuje vrtec, in drugošolka Žana, stara se- dem let, sta ostala brez očeta. Oba preživljata težke čase. Doroteja je bila do konca no- vembra lani kot vzgojiteljica za- poslena v Koprivnici v Krškem, kjer je nadomeščala sodelavko na porodniškem dopustu. Ko se ji je pogodba za določen čas iztekla, si je poiskala novo delo. Od januarja je zaposlena v Vrtcu Zmajček Kozje, kjer opravlja naloge pomočnice vzgojiteljice. Na novem delov- nem mestu ima približno tristo evrov nižjo plačo kot prej. Po partnerjevi nesreči z delovnim strojem ni bila upravičena do odškodnine. Preostalo ji je še devet let odplačevanja poso- jila v skupni vrednosti pribli- žno dvajset tisoč evrov. »To je zanjo, ki je nenadoma postala mama samohranilka, ogromen zalogaj. Sama plačuje vse stro- ške in položnice, hrana je vsak teden dražja. Sama se spopada z vzdrževanjem hiše in avto- mobila. V naših hribovitih in odmaknjenih krajih človek ne more biti brez njega, če želi vo- ziti otroke v vrtec in hoditi na delo,« je povedala T ea Žarn, si- cer tudi predsednica Krajevne skupnosti Podsreda. Poudarila je, da bo ves denar od prodaje vstopnic za dobrodelni kon- cert nakazan na račun šmarske območne enote Rdečega križa in nato neposredno na račun banke. Če bo posojilo popla- čano, bo Doroteji s pleč padlo ogromno breme. Med njima je posebna vez Tea, ki potrjuje sporočilo reka, da človek prijatelja spo- zna v nesreči, Dorotejo pozna šele kratek čas. Slednja je bila vzgojiteljica njene hčere v koprivniškem vrtcu. Nekaj mesecev pred nesrečo se je prijateljstvo med njima okre- pilo. »Doroteja ima veliko srce in čisto dušo. Pri vsakem, ki jo le bežno spozna, pusti svoj pe- čat. Ko se ji je zgodila tragedija, Ko so bili še vsi štirje – Jože Kunej in Doroteja Kozmus s sinom Žigo in hčerko Žano. »Domači in prijatelji so Jožeta imeli zelo radi, vedno je bil pripravljen pomagati,« je povedala Tea Žarn. »Dorotejo pestijo skrbi, kako bo ob vedno večjih stroških, ki so padli le na njena ramena, lahko odplačevala posojilo. Sprašuje se, kako bo zmogla, če bo morda izgubila delo,« pravi njena prijateljica. Zadnji božični prazniki so bili za Dorotejo in otroka zelo težki. sem se odločila, da ji bom po- magala z organizacijo dobro- delnega koncerta,« je opisala. Kot diplomirana medicinska sestra s pripravo takšnih do- godkov nima izkušenj. Iska- nje načina, kako pomagati, pisanje prošenj nastopajočim ter izpolnjevanje vse potrebne dokumentacije so terjali svoj čas, priznava. A doda, da ji ni žal niti minute, ki jo je nameni- la za pomoč prijateljici v stiski. Pomoč številnih donatorjev Hvaležna je, da so se nasto- pajoči pripravljeni odpovedati svojemu zaslužku. »Vsi, ki so se odzvali na prošnjo po nasto- pu, so poudarili, da človek res nikoli ne more vedeti, kdaj ga lahko doleti kaj podobnega,« je dejala. Občina Kozje je prispe- vala denar za najem dvorane in za del oglaševanja. Dve podje- tji sta brezplačno poskrbeli za oblikovanje in tisk plakatov za koncert. Številne radijske po- staje in tiskani mediji pomaga- jo z medijskim sponzorstvom. Stroške ozvočenja sta si razde- lila Glasbena šola Mjuz in Tu- rizem Podčetrtek. Za redarstvo bodo skrbeli člani prostovolj- nih gasilskih društev Kozje in Podsreda. Pogostitev za nasto- pajoče bodo pripravili gostinci iz lokalnega okolja. Podjetje Eventim se je odpovedalo pro- viziji od prodaje vstopnic. Zdaj ko je poskrbljeno za vse podrobnosti, si Tea želi le še polno dvorano. Zaveda se, da je v Kozje sicer težko priva- biti ljudi. Ko so tam gostovale uveljavljene skupine, je bila dvorana včasih napol prazna, je dejala. A verjame, da bo to- krat drugače. »Nastopajočim se ni težko pripeljati z druge- ga konca države. Srčno upam, da bodo prišli tudi obiskovalci in da bomo s skupnimi močmi pomagali Dorotejini družini.« Foto: osebni arhiv Doroteje Kozmus Na dobrodelnem koncertu bodo med drugim nastopili Fehtarji, Toni Sotošek z družino in harmonikarji, Prifarski muzikanti s citrarko Jasmino Levičar, Vili Resnik, Miran Rudan, Uroš in Tjaša Steklasa ter drugi. Vstopnice so na voljo na prodajnih mestih Eventima (na Petrolu, Pošti Slovenije in spletu). Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 5, 2. februar 2023 GLASBENI SPREHOD Full cool demo top je pred mnogimi leti na Radiu Celje na glasbenem tekmovanju mladih talentov go- stil nadebudne mlade pevce in pevke. Večino je v kasnejših letih poslovna pot vodila na raznovrstna področja, nekateri pa so nadaljevali začeto – odkrivali so svoj talent, ljubezen do glasbenega ustvarjanja in življenje z glasbo. To velja tudi za danes uspešno pevko, sicer Laščanko, Manuelo Hvala, nekoč Brečko. EVA RUDMAN V svet je poslala trinajst novih skladb Od Radia Celje do Stockholma in nazaj Pri vseh skladbah, ki so sicer pisane v angleškem jeziku, na debitantskem albumu Sunrise je Manu sodelovala z Ericom Bazilianom, ki ga je spoznala na Švedskem. Pevka trenutno načrtuje koncerte od pomladi naprej v Sloveniji in tujini, počasi pa že ustvarja nove skladbe. Manuela pravi, da sta z možem duši dvojčici. Čeprav sodelujeta tudi glas- beno in tako preživita skupaj ogromno časa, v smehu dodaja, da počitka drug od drugega ne potrebujeta. Če že, si ga vzameta med meditacijo. Slovenska javnost jo pozna pod umetniškim imenom Manu. Leta 2016 je zastopala naše barve na Evroviziji, na- stop na tem največjem odru si je zamišljala že kot deklica. Hvaležna je staršem, da so jo pri ideji o tem, da bo pevka, podpirali. Že kot deklica je nastopala na osnovnošolskih tekmovanjih in na tekmova- nju mladih talentov Radia Ce- lje Full cool demo top. Da je pri njej pustil ogromen pečat, se spominja še danes: »Takrat sem imela prvi intervju na ra- diu, to je bilo enkratno! Zdi se mi, da sem imela devet let. To je bil moj prvi stik s tovrstnim medijem, neverjetna izkušnja. Uvrstila sem se v finale in spo- mnim se, da sem bila tretja ter sem za nagrado z očetom obi- skala božični Dunaj.« Manuela sicer lahko nani- za kar nekaj uspehov pred tistim, ki tako zaznamuje vsa- kega glasbenika – to je uvrsti- na glasbenem tekmovanju v oddaji Maria Galuniča Spet doma na nacionalni televizi- ji in sodelovanja v nemškem X-faktorju, ji bo v spominu ostal tudi prvi nastop pri šestih letih. Zakaj? Ker jo je na klavirju spremljal Marjan Hvala, ki je danes njen mož! Uresničitev otroških sanj Manuela se je prvič odloči- la seči po svojih evrovizijskih sanjah s prijavo v oddajo Mi- sija Evrovizija. Takrat je izpa- dla v polfinalu, a že štiri leta kasneje je bila njena vztraj- nost poplačana. Izkusila je otroške sanje – Evrovizijo. »Vedela sem, da je to tisto pra- vo. Vedno sem čutila to ener- gijo, želela sem si predstavlja- ti državo. Ko sem šla na Emo, sem rekla vesolju, da sem pri- pravljena. In z vesoljem sva se uskladila,« pripoveduje pevka. Kmalu po nastopu na Evroviziji je Manuela z mo- žem uresničila še ene svoje otroške sanje – preselila se je v tujino: »Že od otroštva sem čutila, da bom živela v tujini. Ne pa tudi tega, kdaj in kako. Ničesar z glavo, vedno delam samo s srcem in sledim nav- dihu.« Slovenka v Stockholmu Dve leti je Manuela preži- vela v Stockholmu. Z možem sta se odločila za Švedsko, saj je glasbena industrija tam ne- izmerno močna: »Glasbena industrija na Švedskem proda več kot Volvo ali Ikea! Glasbe- niki so zelo spoštovani, duh je drugačen. In odhod tja je bil višji klic.« Čeprav sta se z možem na drugem koncu Evrope poču- tila domače, sta se rada vra- čala v Slovenijo. Pogrešala sta družino, a tudi podnebje, ki jima je tukaj bolj pisano na kožo. Vendarle sta tam sple- tla močne vezi z glasbeniki in s producenti, še posebej hvaležna pa je Manuela za poznanstvo z Ericom Bazili- anom, s katerim so ustvarili njen prvi album Sunrise. Debitantski album Trinajst pesmi, ki sestavlja- jo album Sunrise, bi Manuela lahko opisala z besedami lju- bezen, resnica, navdih, volja in bog. Ponosna je na vse med njimi, z nastajanjem ni bilo nobenih težav in nastal je v pičlih dveh mesecih. Za istoimensko pesem Sunrise je Manuela posnela še vide- ospot. Vsebina videospota je pevkina ideja, z njim pa spo- roča, da smo v svojem bistvu vsi popolni. Manuela trenutno živi v Laškem. Kot pravi, je spet v nekem vmesnem obdobju. Rada se spominja otroštva, svojih osnovnošolskih dni, prijateljev, tudi prireditve Pivo in cvetje, ki jo je dolga leta opazovala, nato je postala del nje, ko je tam tudi nastopala. Tudi sicer obožuje Slovenijo: »Po svetu je ogromno uspe- šnih Slovencev, res smo velik narod v majhni državi. In ima- mo čudovito naravo. Imamo mir in vse to nas opredeljuje.« Pevka pravi, da v Sloveniji čas teče drugače kot v Skan- dinaviji. Časa se dobro zave- da tudi sama. Čeprav nikoli ne načrtuje, saj vedno delu- je v skladu s svojo intuicijo, ima jasno vizijo: »Z glasbo se želim ukvarjati vse življenje. Želim biti prepoznavna, da lahko delim lepe energije z ljudmi doma in po svetu. Že- lim si koncertirati po celem svetu, potovati in ustvarjati.« Foto: osebni arhiv Življenje v tujini se Laščanki zdi neprecenljiva izkušnja, saj odpira obzorja. Pri laških mažoretah je Manu plesala prva štiri leta osnovne šole, fotogra- fija je s snemanja razglednice za Evrovizijo 2016 na laškem gradu. tev na Evrovizijo. Poleg sode- lovanja na Slovenski popevki, Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 5, 2. februar 2023 DOBRODELNI KONCERT Doroteja Kozmus iz Gorjan v občini Kozje je po tra- gični nesreči partnerja čez noč ostala sama z dvema malima otrokoma. Nesreča je prinesla tudi večje de- narne obremenitve, saj je na njenih plečih ostalo od- plačevanje posojila, ki ga je partner najel za gradnjo njune hiše. »Razumeti, kakšne težke čase prestaja, ne more nihče. Pomagamo pa ji lahko vsi,« pravi njena prijateljica Tea Žarn. Slednja bo ob pomoči šmar- ske območne organizacije Rdečega križa Slovenije, številnih glasbenikov ter donatorjev 7. februarja or- ganizirala dobrodelni koncert. Če bodo vsi sedeži v Večnamenskem centru Kozje zasedeni, bo zbranega dovolj denarja za poplačilo posojila. To bo družini omogočilo mirnejših prihodnjih devet let. TINA STRMČNIK V Kozjem bodo združili moči za Dorotejo Kozmus in njeno družino S polno dvorano do odplačila posojila »Če bo v dvorano prišlo vsaj 1200 obiskovalcev, bo posojilo poplačano.« Doroteja Kozmus je otro- štvo preživela v okolici Sevni- ce. Ljubezen jo je pripeljala v Gorjane v občini Kozje. S par- tnerjem Jožetom Kunejem, ki je bil zaposlen v bistriški enoti podjetja Elektro Celje, sta bila par dvanajst let. Najela sta posojilo za gradnjo hiše in si ustvarjala dom. Usoda je njuno srečo pretrgala sredi lanskega septembra. Tisto nedeljo so imeli trga- tev. Sorodniki in prijatelji, ki so prišli na pomoč, so se ob 17. uri začeli poslavljati. Jože in njegov oče sta ostala v vi- nogradu, da bi grozdje stisni- la v mošt. Med tem se je oče poškodoval, zato ga je Jože s traktorjem odpeljal domov in se sam vrnil v vinograd, da bi pospravil. »Doroteja ga je vpra- šala, ali ga počaka. A je odvrnil, da bo sam naredil vse potrebno in da se vidita kasneje. Ker ga je pričakovala, je v hiši pustila odprta okna, pričakovala je, da jih bo zaprl, ko se bo vrnil. Pro- ti jutru je opazila, da ni prišel domov. Ko je stopila iz hiše in pogledala proti vinogradu, so tam gorele še vse luči,« takra- tne dogodke opisuje Dorotejina prijateljica Tea Žarn. Pri prvem obisku vinograda Doroteja svojega partnerja ni našla. Ker je bil čas, da otroka odpelje v vrtec, je na pomoč po- klicala Jožetova starša. Slednja sta ob prihodu na kraj spozna- la, da je njun sin ob pospravlja- nju ostankov grozdja s traktor- jem zdrsel po pobočju. Padel je z vozila, obležal nekaj metrov stran in preminil. T udi če bi bili reševalci na kraju nesreče, mu ne bi mogli pomagati, so zapi- sali v obdukcijskem poročilu. Solze namesto praznovanja Doroteja je teden po tem tragičnem dogodku dopolnila trideset let. Jože je v tajnosti že več tednov pred tem načrtoval vse potrebno, da bi ji pripravil presenečenje. Ker je navduše- na kolesarka, ji je kupil novo kolo. Priskrbel je pijačo in se dogovoril za pogostitev. Med drugim ji je želel podariti balo sena, da bi lahko odpotovala »na Bali«. Namesto da bi sku- paj praznovala, se je življenje obrnilo drugače. Njuna otroka, petletni Žiga, ki obiskuje vrtec, in drugošolka Žana, stara se- dem let, sta ostala brez očeta. Oba preživljata težke čase. Doroteja je bila do konca no- vembra lani kot vzgojiteljica za- poslena v Koprivnici v Krškem, kjer je nadomeščala sodelavko na porodniškem dopustu. Ko se ji je pogodba za določen čas iztekla, si je poiskala novo delo. Od januarja je zaposlena v Vrtcu Zmajček Kozje, kjer opravlja naloge pomočnice vzgojiteljice. Na novem delov- nem mestu ima približno tristo evrov nižjo plačo kot prej. Po partnerjevi nesreči z delovnim strojem ni bila upravičena do odškodnine. Preostalo ji je še devet let odplačevanja poso- jila v skupni vrednosti pribli- žno dvajset tisoč evrov. »To je zanjo, ki je nenadoma postala mama samohranilka, ogromen zalogaj. Sama plačuje vse stro- ške in položnice, hrana je vsak teden dražja. Sama se spopada z vzdrževanjem hiše in avto- mobila. V naših hribovitih in odmaknjenih krajih človek ne more biti brez njega, če želi vo- ziti otroke v vrtec in hoditi na delo,« je povedala T ea Žarn, si- cer tudi predsednica Krajevne skupnosti Podsreda. Poudarila je, da bo ves denar od prodaje vstopnic za dobrodelni kon- cert nakazan na račun šmarske območne enote Rdečega križa in nato neposredno na račun banke. Če bo posojilo popla- čano, bo Doroteji s pleč padlo ogromno breme. Med njima je posebna vez Tea, ki potrjuje sporočilo reka, da človek prijatelja spo- zna v nesreči, Dorotejo pozna šele kratek čas. Slednja je bila vzgojiteljica njene hčere v koprivniškem vrtcu. Nekaj mesecev pred nesrečo se je prijateljstvo med njima okre- pilo. »Doroteja ima veliko srce in čisto dušo. Pri vsakem, ki jo le bežno spozna, pusti svoj pe- čat. Ko se ji je zgodila tragedija, Ko so bili še vsi štirje – Jože Kunej in Doroteja Kozmus s sinom Žigo in hčerko Žano. »Domači in prijatelji so Jožeta imeli zelo radi, vedno je bil pripravljen pomagati,« je povedala Tea Žarn. »Dorotejo pestijo skrbi, kako bo ob vedno večjih stroških, ki so padli le na njena ramena, lahko odplačevala posojilo. Sprašuje se, kako bo zmogla, če bo morda izgubila delo,« pravi njena prijateljica. Zadnji božični prazniki so bili za Dorotejo in otroka zelo težki. sem se odločila, da ji bom po- magala z organizacijo dobro- delnega koncerta,« je opisala. Kot diplomirana medicinska sestra s pripravo takšnih do- godkov nima izkušenj. Iska- nje načina, kako pomagati, pisanje prošenj nastopajočim ter izpolnjevanje vse potrebne dokumentacije so terjali svoj čas, priznava. A doda, da ji ni žal niti minute, ki jo je nameni- la za pomoč prijateljici v stiski. Pomoč številnih donatorjev Hvaležna je, da so se nasto- pajoči pripravljeni odpovedati svojemu zaslužku. »Vsi, ki so se odzvali na prošnjo po nasto- pu, so poudarili, da človek res nikoli ne more vedeti, kdaj ga lahko doleti kaj podobnega,« je dejala. Občina Kozje je prispe- vala denar za najem dvorane in za del oglaševanja. Dve podje- tji sta brezplačno poskrbeli za oblikovanje in tisk plakatov za koncert. Številne radijske po- staje in tiskani mediji pomaga- jo z medijskim sponzorstvom. Stroške ozvočenja sta si razde- lila Glasbena šola Mjuz in Tu- rizem Podčetrtek. Za redarstvo bodo skrbeli člani prostovolj- nih gasilskih društev Kozje in Podsreda. Pogostitev za nasto- pajoče bodo pripravili gostinci iz lokalnega okolja. Podjetje Eventim se je odpovedalo pro- viziji od prodaje vstopnic. Zdaj ko je poskrbljeno za vse podrobnosti, si Tea želi le še polno dvorano. Zaveda se, da je v Kozje sicer težko priva- biti ljudi. Ko so tam gostovale uveljavljene skupine, je bila dvorana včasih napol prazna, je dejala. A verjame, da bo to- krat drugače. »Nastopajočim se ni težko pripeljati z druge- ga konca države. Srčno upam, da bodo prišli tudi obiskovalci in da bomo s skupnimi močmi pomagali Dorotejini družini.« Foto: osebni arhiv Doroteje Kozmus Na dobrodelnem koncertu bodo med drugim nastopili Fehtarji, Toni Sotošek z družino in harmonikarji, Prifarski muzikanti s citrarko Jasmino Levičar, Vili Resnik, Miran Rudan, Uroš in Tjaša Steklasa ter drugi. Vstopnice so na voljo na prodajnih mestih Eventima (na Petrolu, Pošti Slovenije in spletu). Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 5, 2. februar 2023 GLASBENI SPREHOD Full cool demo top je pred mnogimi leti na Radiu Celje na glasbenem tekmovanju mladih talentov go- stil nadebudne mlade pevce in pevke. Večino je v kasnejših letih poslovna pot vodila na raznovrstna področja, nekateri pa so nadaljevali začeto – odkrivali so svoj talent, ljubezen do glasbenega ustvarjanja in življenje z glasbo. To velja tudi za danes uspešno pevko, sicer Laščanko, Manuelo Hvala, nekoč Brečko. EVA RUDMAN V svet je poslala trinajst novih skladb Od Radia Celje do Stockholma in nazaj Pri vseh skladbah, ki so sicer pisane v angleškem jeziku, na debitantskem albumu Sunrise je Manu sodelovala z Ericom Bazilianom, ki ga je spoznala na Švedskem. Pevka trenutno načrtuje koncerte od pomladi naprej v Sloveniji in tujini, počasi pa že ustvarja nove skladbe. Manuela pravi, da sta z možem duši dvojčici. Čeprav sodelujeta tudi glas- beno in tako preživita skupaj ogromno časa, v smehu dodaja, da počitka drug od drugega ne potrebujeta. Če že, si ga vzameta med meditacijo. Slovenska javnost jo pozna pod umetniškim imenom Manu. Leta 2016 je zastopala naše barve na Evroviziji, na- stop na tem največjem odru si je zamišljala že kot deklica. Hvaležna je staršem, da so jo pri ideji o tem, da bo pevka, podpirali. Že kot deklica je nastopala na osnovnošolskih tekmovanjih in na tekmova- nju mladih talentov Radia Ce- lje Full cool demo top. Da je pri njej pustil ogromen pečat, se spominja še danes: »Takrat sem imela prvi intervju na ra- diu, to je bilo enkratno! Zdi se mi, da sem imela devet let. To je bil moj prvi stik s tovrstnim medijem, neverjetna izkušnja. Uvrstila sem se v finale in spo- mnim se, da sem bila tretja ter sem za nagrado z očetom obi- skala božični Dunaj.« Manuela sicer lahko nani- za kar nekaj uspehov pred tistim, ki tako zaznamuje vsa- kega glasbenika – to je uvrsti- na glasbenem tekmovanju v oddaji Maria Galuniča Spet doma na nacionalni televizi- ji in sodelovanja v nemškem X-faktorju, ji bo v spominu ostal tudi prvi nastop pri šestih letih. Zakaj? Ker jo je na klavirju spremljal Marjan Hvala, ki je danes njen mož! Uresničitev otroških sanj Manuela se je prvič odloči- la seči po svojih evrovizijskih sanjah s prijavo v oddajo Mi- sija Evrovizija. Takrat je izpa- dla v polfinalu, a že štiri leta kasneje je bila njena vztraj- nost poplačana. Izkusila je otroške sanje – Evrovizijo. »Vedela sem, da je to tisto pra- vo. Vedno sem čutila to ener- gijo, želela sem si predstavlja- ti državo. Ko sem šla na Emo, sem rekla vesolju, da sem pri- pravljena. In z vesoljem sva se uskladila,« pripoveduje pevka. Kmalu po nastopu na Evroviziji je Manuela z mo- žem uresničila še ene svoje otroške sanje – preselila se je v tujino: »Že od otroštva sem čutila, da bom živela v tujini. Ne pa tudi tega, kdaj in kako. Ničesar z glavo, vedno delam samo s srcem in sledim nav- dihu.« Slovenka v Stockholmu Dve leti je Manuela preži- vela v Stockholmu. Z možem sta se odločila za Švedsko, saj je glasbena industrija tam ne- izmerno močna: »Glasbena industrija na Švedskem proda več kot Volvo ali Ikea! Glasbe- niki so zelo spoštovani, duh je drugačen. In odhod tja je bil višji klic.« Čeprav sta se z možem na drugem koncu Evrope poču- tila domače, sta se rada vra- čala v Slovenijo. Pogrešala sta družino, a tudi podnebje, ki jima je tukaj bolj pisano na kožo. Vendarle sta tam sple- tla močne vezi z glasbeniki in s producenti, še posebej hvaležna pa je Manuela za poznanstvo z Ericom Bazili- anom, s katerim so ustvarili njen prvi album Sunrise. Debitantski album Trinajst pesmi, ki sestavlja- jo album Sunrise, bi Manuela lahko opisala z besedami lju- bezen, resnica, navdih, volja in bog. Ponosna je na vse med njimi, z nastajanjem ni bilo nobenih težav in nastal je v pičlih dveh mesecih. Za istoimensko pesem Sunrise je Manuela posnela še vide- ospot. Vsebina videospota je pevkina ideja, z njim pa spo- roča, da smo v svojem bistvu vsi popolni. Manuela trenutno živi v Laškem. Kot pravi, je spet v nekem vmesnem obdobju. Rada se spominja otroštva, svojih osnovnošolskih dni, prijateljev, tudi prireditve Pivo in cvetje, ki jo je dolga leta opazovala, nato je postala del nje, ko je tam tudi nastopala. Tudi sicer obožuje Slovenijo: »Po svetu je ogromno uspe- šnih Slovencev, res smo velik narod v majhni državi. In ima- mo čudovito naravo. Imamo mir in vse to nas opredeljuje.« Pevka pravi, da v Sloveniji čas teče drugače kot v Skan- dinaviji. Časa se dobro zave- da tudi sama. Čeprav nikoli ne načrtuje, saj vedno delu- je v skladu s svojo intuicijo, ima jasno vizijo: »Z glasbo se želim ukvarjati vse življenje. Želim biti prepoznavna, da lahko delim lepe energije z ljudmi doma in po svetu. Že- lim si koncertirati po celem svetu, potovati in ustvarjati.« Foto: osebni arhiv Življenje v tujini se Laščanki zdi neprecenljiva izkušnja, saj odpira obzorja. Pri laških mažoretah je Manu plesala prva štiri leta osnovne šole, fotogra- fija je s snemanja razglednice za Evrovizijo 2016 na laškem gradu. tev na Evrovizijo. Poleg sode- lovanja na Slovenski popevki, Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 5, 2. februar 2023 KO UMETNOST POVEZUJE IN OSREČUJE Atelje MS na zreški Srečni ploščadi Pred približno dvema letoma je Konjičanka Valerija Motaln v Zrečah odprla Atelje MS. Do takrat na Zre- škem ni bilo prostora, ki bi bil namenjen izključno razstavni dejavnosti vizualne umetnosti, čeprav je ta ustvarjalsko precej razširjena in tamkajšnjim pre- bivalcem ljuba. Na bližnjem Resniku že petnajst let gostijo likovno kolonijo Skumavčevi likovni dnevi, v Zrečah je že vrsto let dejavna slikarska skupina Zre- ški Art, blizu je močno in dejavno društvo konjiških likovnikov ter oplotniških ustvarjalcev, tudi nekateri slikarji s Celjskega radi hodijo v te kraje. BARBARA FURMAN Razstavna galerija na pogon radosti Ob odprtju Ateljeja MS marca 2021 so pripravili razstavo ob desetletnici smrti akademskega slikarja Marjana Skumavca. Do danes so v galeriji razstavljali številni likovni ustvarjalci. Letošnje leto so začeli z razstavo S polnimi jadri v novo konjiške slikarke Majde Jakopič. Na kulturni praznik bodo odprli prvo razstavo Zrečana Črta Žagarja Povezovanja. V galeriji trenutno razstavlja Konjičanka Majda Jakopič. Valerija Motaln si je z odprtjem ateljeja izpolnila dolgoletno željo. Atelje MS je odprt ob četrtkih popoldne in sobotah dopoldne, tudi po pred- hodnem dogovoru. meni imeti tudi svoje korenine in jih spoštovati.« Druženje Zrečani so odprtje razstav- ne galerije dobro sprejeli. »Če nekaj počneš s srcem, je takšen tudi odziv. Lepo je videti, da nekateri pokukajo vsaj skozi steklo v galerijo, ko gredo mimo, a tudi, da vedno več prihajajo na individualne oglede. Veliko jih prihaja na odprtja razstav, zbere se nas tudi sto, naša odprtja namreč niso tako zelo formalna, am- pak se potrudimo, da so na- menjena predvsem druženju. Tukaj sem spoznala tudi kar nekaj srčnih ljudi, ki uživa- jo pri ustvarjanju dogodkov za druge, in tako smo lani decembra na prireditvenem prostoru pred ateljejem ustva- rili niz prazničnih dogodkov z naslovom Srečna ploščad. Bilo je prijetno, prišlo je veliko domačinov in njihovi prijazni odzivi so nas spodbudili, da Srečna ploščad priložnostno živi še naprej. Kmalu bo tu nih takrat sproži dopaminski odziv, ki pripomore k zdravju, kar je za zdraviliški turistični kraj še toliko bolj pomembno izpostaviti,« pojasnjuje Valeri- ja, ki je sicer ni nikoli zamika- lo, da bi tudi sama sedla pred slikarsko platno in vihtela čopič. »No, pred časom sem ustvarjala fraktalne risbe in sem bila navdušena. Metoda fraktalne risbe je vedno bolj uveljavljena za izboljšanje zdravja, počutja, komunikaci- je ter psihofizične dejavnosti.« Naprodaj? V ateljeju so nekatere slike naprodaj. O tem odločajo nji- hovi ustvarjalci. »Vesela sem, če kakšno sliko prodamo, ker vem, da so kupci opravili dober nakup. Prodajamo ka- kovostna avtorska dela, ki so že prešla prvo sito kritičnega pogleda na to, kaj je dobro v svetu vizualne umetnosti,« še pravi Motalnova, pri čemer priznava, da se kupci slik ne drenjajo ravno, saj je na pode- želju kupna moč manjša kot v mestih. »Ampak nič zato, prodaja slik nas zanima le toli- ko, kolikor lahko prinaša prej opisana zadovoljstva. Mnogo pomembneje je, da nas slike povezujejo in spodbujajo k di- alogu z njimi in k dialogu med nami, ki jih gledamo.« Dejavnost seveda terja tudi finančna sredstva. »Čisto brez denarja pač ne gre. Če bi vam rekla, da vse to deluje na po- gon radosti, mi verjetno ne bi verjeli. Ampak je to v veliki meri res. Ljudje kar pomaga- jo. Nekdo prinese na odprtje božični kruh, drugi zastonj zapoje ali pomaga pri obeša- nju slik, vedno se najde kdo, ki doda vino, omogoči na- stajanje podkasta, plača naj- nujnejše oglaševanje, posodi mize ali vazo iz svoje dnevne sobe, poskrbi za fotografira- nje, pomije tla, nekdo oblikuje napise, slikarji posodijo slike brez razstavnine in še bi lah- ko naštevala. Drug drugega osrečujemo in si poklanjamo dobra dela. Da, to je ta čudež, ki se dogaja na Srečni ploščadi v Zrečah,« še pove s posebnim žarom v očeh. Foto: SHERPA Kako že pravijo? Pazi, kaj si želiš, saj se želje uresničuje- jo. Že pred mnogimi leti se je novinarki in urednici Valeriji Motaln porodila želja, da bi imela svojo likovno galerijo. In želja se ji je uresničila. Njen Atelje MS v Zrečah ni velik prostor, a je v njem mo- goče čutiti veliko ljubezni do lepega. Je svojevrstna pripo- vedovalnica presežnega, saj so slike v njej navdihujoče pripovedovalke. Partnerka pokojnega aka- demskega slikarja, karikatu- rista in novinarja Marjana Skumavca (1947–2011) pravi, da je želela, da bi bile njego- ve umetniške stvaritve blizu ljudem in ne zaprte v njeni dnevni sobi. Kar nekaj let je odgovarjala na pobude iz šir- šega slovenskega prostora po razstavah njegovih del, zato je najela prostor v Zrečah in v njem razstavila Marjanove slike. »Pravzaprav bi se Atelje MS moral imenovati Delavnica MS, ker Skumavc ni nikoli rekel, da gre v atelje, ampak je rekel, da gre v delavnico. Ustvarjanje slik je bilo zanj delo kot vsako drugo. Ampak ko hitiš pri udejanjanju neke zamisli, včasih kaj spregle- daš,« pravi Valerija, ki je zelo kmalu ugotovila, da bi Skumi, tako ga je klicala sama, želel, da bi z njim razstavljali tudi njegovi kolegi slikarji. In tako se je Atelje MS spremenil v razstavno galerijo, v njej pa je vedno postavljena na ogled vsaj ena Skumavčeva slika. Približati umetnost Kot še pravi Motalnova, je namen Ateljeja MS slovensko vizualno umetnost približati prebivalcem manjših krajev, saj ponuja možnost srečeva- nja tako z nastalimi deli kot z njihovimi ustvarjalci. »Želi- mo se približati tudi mladim. Že nekajkrat so nas obiskali otroci zreškega vrtca, te dni začenjamo sodelovanje z zre- ško osnovno in srednjo šolo. Tukaj živečim ustvarjalcem ponujamo prostor za razsta- vljanje njihovega dela. V zre- ški občini, v katero zaradi raz- vite zdraviliške in turistične dejavnosti prihajajo obisko- valci iz vse Slovenije in tujine, prav tako želimo opozoriti na širše koristi vizualne kulture za posameznika, družbo in gospodarstvo. Namen ateljeja je tudi ohranjanje slikarskega dela in osebnosti akademske- ga slikarja Marjana Skumavca, kajti iti naprej, razvijati se, po- otroško pustovanje, snujemo Julijske poletne noči, za slo- venski kulturni praznik bomo ponovili recital Prešernove poezije na prostem, ki smo ga izvedli že lani.« Slike na poti k sreči Letošnje dogodke v Ateljeju MS povezuje slogan Slike na poti k sreči. Vodilo projekta je, da ga čim bolj soustvarjajo lju- dje iz lokalnega prostora, pri čemer je poudarek na kako- vostnem ustvarjanju. Sodelo- valo bo tudi nekaj slovenskih avtorjev, ki niso doma v teh krajih. »V lokalnem okolju želimo opozoriti na širše koristi vizu- alne kulture za posameznika, družbo in gospodarstvo. Ime projekta Slike na poti k sreči izhaja iz slogana mesta Zreče, ki se glasi Zreče, mesto sreče. Nevrologi in drugi znanstve- niki so potrdili, da tudi gleda- nje slik ali njihovo ustvarja- nje lahko pripelje k sreči. Kot pravi nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek, se v naših možga- Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 5, 2. februar 2023 SPODBUJANJE BRANJA IN ZNANJA Učenje in znanje, zlati naložbi zame in za skupnost, tako so v OŠ Lava poimenovali sedmo Rastočo knjigo, ki so jo predstavili v Muzeju novejše zgodovine Celje. Ravnateljica mag. Marijana Kolenko, ki je kot pred- sednica slovenskega društva Rastoča knjiga za spod- bujanje branja in znanja decembra prejela prizna- nje jabolko navdiha, je knjigo predstavila s pomočjo gostov: antropologa, raziskovalca in visokošolskega profesorja dr. Dana Podjeda in Katje Esih, direktorice Regijskega študijskega središča Celje, članice Lions kluba Mozaik Celje. TATJANA CVIRN Dan Podjed: »Šola ni namenjena le predajanju znanja, ampak ustvarjanju skupnosti. Tega se ne da naučiti s pomočjo umetne inteligence.« Predstavitev sedme Rastoče knjige OŠ Lava Razsvetljenje na stranišču ni dovolj Gosta Marijane Kolenko na pred- stavitvi Rastoče knjige sta bila Katja Esih in Dan Podjed. Katja Esih: »Pomembno se mi zdi, da najdemo uravnoteženost med naravo, blaginjo in odnosi.« Na predstavitvi knjige so v glasbenih točkah nastopili učenci OŠ Lava. (Foto: TC) »Gibanje Rastoča knjiga je edini državotvorni projekt, ki nima političnega predznaka, ampak veliko pozitivih idej. Njegovi temelji so v zagovar- janju znanja, branja in knjige ter lepe slovenske besede, v spodbujanju razmišljanja in raziskovanja. Ves čas se gibanje bori proti nasilju, ki ga je vedno več,« je v uvodu povedala Marijana Kolenko. Pomen gibanja je šola prepo- znala pred leti in se mu pri- družila, ena od dejavnosti v projektu je vsakoletni izid šolske Rastoče knjige in ko- ledarja odličnosti. Konec mi- nulega leta je izšla že sedma knjiga, ki je tokrat posvečena učenju in znanju, ki sta teme- lja razvoja posameznika. Za to temo so se snovalci odloči- li, ker opažajo v družbi vedno več pomanjkanja pozitivnega odnosa do znanja, znanosti, branja, kulture … Za knjigo so svoja razmišljanja prispe- vali številni znani Slovenci (med avtorji sta bila tudi gosta večera), a tudi učitelji, učenci in njihovi starši. Znanje kot vrednota Gosta sta s poslušalci, ki so povsem napolnili kavarno muzeja, delila svoje spomine na šolske dni kot tudi razmi- šljanja o tem, kako vidita pot v pametno prihodnost ter vlo- go šole pri tem. Iskrivi in du- hoviti odgovori ter zabavne anekdote so ustvarili prijetno vzdušje. Dan Podjed je na vpraša- nje, česa se najprej spomni iz šolskih let, povedal, da okusov in vonjev, povezanih z malicami v osnovni šoli, srednja šola pa mu je osta- la v spominu kot obdobje druženja. »Šola je tista, kjer nastaja skupnost, v njej do- biš prijatelje za življenje. V času šolanja na daljavo se je pokazalo, kako pomembna je šola,« je dejal. Katja Esih je spomnila na pomen ustre- znega svetovanja v šoli glede poklicne prihodnosti otrok, saj je izbira pravega poklica povezana z zadovoljstvom v življenju. Sama je žal imela slabo izkušnjo in zaradi tega se tako kot nekateri sošolci ni odločila za šolo, v katero je želela, a je kasneje našla pot, ki ji je v zadovoljstvo. Gosta sta govorila tudi o vrednotah, ki jih pogrešata. Če Podjed meni, da manjka- ta solidarnost in transparen- tnost, Esihova pravi, da mo- ramo znati tudi pohvaliti, ne le kritizirati. »Pomembna vre- dnota je znanje. Če bomo ver- jeli vanj in v to, da se je treba ves čas učiti in odkrivati nove stvari, bo vsem šlo bolje.« Ob tem sta oba opozorila na to, da manjka zaupanja v znanost, za kar so krivi tudi strokov- njaki, ki svojega področja ne znajo približati ljudem. »Če ljudje ne najdejo odgovorov pri znanstvenih ustanovah, jih najdejo na spletu. Ko gredo na stranišče, pridejo ven raz- svetljeni in imajo odgovore na vse,« je bil duhovit Dan Pod- jed. Svoj zapis v Rastoči knji- gi je naslovil Pot v pametno prihodnost po meri ljudi. Na primeru anekdot iz različnih evropskih mest je pojasnil, da moramo uporabiti modele, ki jih najdemo v svetu in izhajajo iz solidarnosti med ljudmi, ki si pomagajo, ne pa da so nam za zgled mesta, kjer je »na voljo več gumbov in imajo boljše aplikacije, a v avtobu- sih in vlakih vsi gledajo v te- lefone«. Katja Esih je v knjigi razmišljala o prihodnosti izo- braževanja in se zavzela za to, da bo morala šola prihodnje generacije otrok predvsem opremiti s kritično presojo, da bodo znali v poplavi infor- macij ovrednotiti, kaj je prav in kako to uporabiti. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 5, 2. februar 2023 NAŠE AKCIJE V OŠ Polzela se je minuli teden ustavila naša radijska karavana, ekipa projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Prisluh- nili smo tako najpogumnejšim vrtčevskim otrokom kot prepričljivim devetošolcem in vsem vmes. Kar 35 otrok je prijelo za mikro- fon in pokazalo svoj talent sošolcem, prijate- ljem, sorodnikom in učiteljicam. Otroci iz Osnovne šole Polzela ter Podružnič- ne šole Andraž so tokrat poskrbeli za zelo pester glasbeni repertoar. Slišali smo vse od ljudske Izidor ovčice pase do domoljubnih sodobnih in celo rokerskih pesmi. Vsi so se strinjali, da je izbira težka, saj je dobrih slovenskih pesmi ogromno. Še težja odločitev se je pojavila tam, kjer se je predstavilo več kandidatov skupaj, a kar nekaj dvojic in celo trojic si je neizmerno želelo oder deliti s prijatelji. Otroci so odpeli, strokovna komisija, ki jo sestavljajo Aljoša Bončina, Klavdija Winder Pantner in Dalibor Benedik, pa je imela težko nalogo. Izbrala je dva zmagovalca, enega iz mlajše ter drugega iz starejše kategorije. Med mlajšimi je komisijo tokrat očarala četrtošolka Marisa Razgoršek, med starejšimi pa ji je do srca najbolj segla devetošolka Gea Palir. Obe se Sponzorji prireditve OBČINA POLZELA Slovenske pesmi so donele na Polzeli Marisa Razgoršek je komisijo in gledalce očarala z domoljubno pesmijo Nuše Derenda Za Slovenijo živim Gea Palir je za svoj nastop izbrala pesem skupine Čuki z naslovom Zgodba o prijateljstvu. Kot je povedala, se s pripovedjo zelo poistoveti. Vsi nastopajoči iz OŠ Polzela in Podružnične šole Andraž bosta ponovno predstavili in pomerili v polfi na- lu, ki ga organizirajo radijski kolegi iz medijske hiše Radio Tednik Ptuj. A ne le zmagovalcema, bučen aplavz so gle- dalci, med katerimi so bili sošolci, prijatelji, pa tudi starši, babice in dedki, namenili vsem na- stopajočim. Ob nežnih in počasnih melodijah so se pozibavali objeti čez ramena, ob divjih ritmih pa so močno ploskali, prepevali, tudi plesali. In to je bistvo projekta – krepitev nacionalne zave- sti s slovensko pesmijo, ki za trenutek odnese vse skrbi, povezane s testi in z drugim šolskim ocenjevanjem, ter združi mlade v ljubezni do slovenske glasbe. Zaradi vsega, kar ta projekt prinaša in daje sodelujočim, so ga z veseljem podprli tudi Občina Polzela ter pokrovitelji Vi- vapen, Cinkarna Celje, Sazas in Matis pohištvo. Glasbeno obarvano dopoldne bo mnogim učencem ostalo dolgo v spominu. Seveda si spomin kadarkoli lahko osvežijo tako, da svoj nastop in nastope svojih prijateljev pogledajo na kanalu You tube Radia Celje, na Facebooku Radia Celje, glas pa smo med poslušalce prene- sli tudi s pomočjo radijskega etra. ER Foto: Andraž Purg Otroci so peli, podporniki so se veselili 31 VRNITEV K NARAVI Št. 5, 2. februar 2023 Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 31 Bralni krog Knjižna zbirka Anastasija avtorja Vladimirja Megreja navdi- huje milijone ljudi po svetu, da so se začeli vračati k življenju v naravi in si ustvarjati tako imenovana rodovna posestva. Tudi pri nas je tako. Na Kozjanskem je bilo prejšnji mesec že 50. srečanje bralk in bralcev te zbirke. ANDREJA CEPUŠ Bralni krog združuje ljudi različ- nih starosti, poklicev in zanimanj, ki so jih navdihnile zgodba Sibir- ke Anastasije in njene modrosti. Megre se je z njo srečal na eni od svojih poslovnih poti v sibirsko tajgo. Srečanje mu je popolnoma spremenilo tok življenja. Mlada Sibirka mu je rodila dva otroka, hkrati mu je razkrila tudi starodav- na znanja prvobitnih prebivalcev Sibirije, ki bi lahko pomagala rešiti naš planet. Po nareku Anastasije je zapisal knjigo, ki je prerasla v knjižno zbirko desetih knjig. V njih izvemo, kako pomembna je naša povezava z naravo, kako po- membno vlogo v današnjem času imajo t. i. vrtičkarji, kakšna naj bi bila dobra vzgoja otrok, pred nas postavi ogledalo družbe in nas sooči s človeškimi zablodami, veli- ko vlogo posveča tudi ustvarjanju tako imenovanih rodovnih pose- stev. Ta naj bi imela moč, da nas popeljejo skozi krizo, v kateri smo se kot svet znašli. Knjiga osvaja in navdihuje milijone bralcev po vsem svetu, ki niso ostali le pri branju, temveč po navdihu Ana- stasije že ustvarjajo svoja rodov- na posestva in vpeljujejo v svoje življenje novoosvojene principe. Zakaj? Ker v njih odkrivajo pravi smisel življenja. Kaj pomeni rodovno posestvo? Gre za hektar zemlje, kjer si lah- ko ustvarimo okolje, ki nas bo pol- no podpiralo pri rasti in razvoju, hkrati nam bo osmislilo življenje. Navdih za ustvarjanje nove kakovosti življenja Skupinsko branje Domače dobrote Dom. Na tem hektarju naj bi bili gozd, voda, vrt, živa ograja (ogra- ja, posajena iz dreves, grmičk- ov …), zemljanka, sadna drevesa, prostor za čebele, rodovno drevo, prav tako naj bi našli prostor še za domače živali. Ko človek tako ustvarja dom, najde marsikateri odgovor na življenjska vprašanja, ki si jih morda zastavlja. Takšen dom ima pozitiven vpliv tako na človeško telo kot na njegovo du- ševnost. Zdravje se izboljša, kre- pi se povezanost med družinskimi člani, osmislimo delo in življenje svoje rodbine in postavimo pravo vrednost prednikom, prav tako krepimo samooskrbno moč člo- veka, v njem se prižge nova iskra življenja. Rastline, ki jih človek goji z ljubeznijo, mu vračajo lju- bezen in vzpostavljajo v njem ravnovesje. Tako človek spet pri- dobiva moč in se poveže z narav- nim, prvinskim ustrojem sveta. Spremeni vrednote, pogled na svet in njegova dejanja postanejo svetlejša. Andreja Križan Lipnik, Anastasijine knjige ena od treh gonilnih moči srečanj, ki tudi ustvarja svoje rodovno po- sestvo, pravi: »Rodovno posestvo zame predstavlja najpomembnej- ši vseživljenjski projekt. Omogoča mi spoznavati in razvijati pristno povezavo z zemljo, rastlinskim in živalskim svetom, predstavlja mi prostor za povezovanje, ustvarja- nje, vrtnarjenje, vzgojo otrok in razmišljanje o bistvenih stvareh v življenju.« In če nimamo hektarja? Nič zato. Dovolj je posaditi eno seme v lon- ček, če je posajeno z ljubeznijo. In gojiti semena doma, tudi če je to na balkonu majhnega stanovanja. Vsak korak šteje, pravi Anastasija. In prav ima, kot kažejo srečanja bralcev po svetu, ki že ustvarja- jo svoja manjša in večja rodovna posestva. Skupno branje za svetlo prihodnost družbe V Sloveniji sta dejavna še dva bralna kroga, eden na Gorenj- skem in eden v Ljubljani, a koz- janski neprekinjeno deluje že vr- sto let in se ob tem krepi. Bralci in bralke se srečujejo vsak mesec. Srečanja so brezplačna, pridruži se lahko vsakdo, srečujejo se na domu – ponavadi je to kmetija pobudnikov bralnega kroga in gonilne moči Skaša Kleha in par- tnerke Maruše Planko (Ekološka kmetija Planko&Kleh). Udeleženci v sredino kroga na mizo položijo vseh deset knjig zbirke. Najprej se povežejo s skupno meditacijo, ki jo vodi Miha Belak, tretji od glav- nih stebrov bralnega kroga, nato tisti, ki začuti nek notranji poziv, izbere eno od knjig in jo odpre na naključni strani. Poglavje, ki se pri tem odpre, postane predmet branja. Vsak sodelujoči prebere odstavek in knjiga zaokroži. Ko se branje konča, se odpre prostor za izmenjavo misli ter mnenj o pre- branem. Pri tem se razvijajo kako- vosten dialog, veščine poslušanja in deljenja, hkrati na površje pri- plavajo zgodbe, ki jih delijo ude- leženci. Predvsem o tem, kako jih je knjiga spodbudila k lastnemu razmisleku o življenju, kako jim je spremenila pogled na naravo, da so začeli ustvarjati svoje domove po principih, opisanih v knjigi, in se spet povezovati z naravo. Sku- pno deljenje tovrstnih zgodb je izjemno navdihujoče ter povezo- valno. Slišati od para, kako se je pogumno odločil za skok iz mesta na podeželje, da bi ustvaril lasten vrt, gojil svojo hrano in se ponov- no povezal z naravnimi zakoni- tostmi življenja, in slišati o tem, kako ljudje prinašajo naravo tudi v kotičke stanovanj sredi mesta, kako iz vrtičkov nastajajo vrtovi ljubezni, kako starši svojim otro- kom kujejo drugačno prihodnost in jih učijo pozabljenih vrednost, je navdihujoče. Predvsem zato, ker s pomočjo teh zgodb vidimo, da se vse da in da je v nas skrita mnogo večja moč, kot mislimo. Že za to se je vredno priključiti krogu bralcev. Skaš Kleh, Andreja Križan Lipnik in Miha Belak na enem od branj Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 5, 2. februar 2023 NAŠE AKCIJE V OŠ Polzela se je minuli teden ustavila naša radijska karavana, ekipa projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Prisluh- nili smo tako najpogumnejšim vrtčevskim otrokom kot prepričljivim devetošolcem in vsem vmes. Kar 35 otrok je prijelo za mikro- fon in pokazalo svoj talent sošolcem, prijate- ljem, sorodnikom in učiteljicam. Otroci iz Osnovne šole Polzela ter Podružnič- ne šole Andraž so tokrat poskrbeli za zelo pester glasbeni repertoar. Slišali smo vse od ljudske Izidor ovčice pase do domoljubnih sodobnih in celo rokerskih pesmi. Vsi so se strinjali, da je izbira težka, saj je dobrih slovenskih pesmi ogromno. Še težja odločitev se je pojavila tam, kjer se je predstavilo več kandidatov skupaj, a kar nekaj dvojic in celo trojic si je neizmerno želelo oder deliti s prijatelji. Otroci so odpeli, strokovna komisija, ki jo sestavljajo Aljoša Bončina, Klavdija Winder Pantner in Dalibor Benedik, pa je imela težko nalogo. Izbrala je dva zmagovalca, enega iz mlajše ter drugega iz starejše kategorije. Med mlajšimi je komisijo tokrat očarala četrtošolka Marisa Razgoršek, med starejšimi pa ji je do srca najbolj segla devetošolka Gea Palir. Obe se Sponzorji prireditve OBČINA POLZELA Slovenske pesmi so donele na Polzeli Marisa Razgoršek je komisijo in gledalce očarala z domoljubno pesmijo Nuše Derenda Za Slovenijo živim Gea Palir je za svoj nastop izbrala pesem skupine Čuki z naslovom Zgodba o prijateljstvu. Kot je povedala, se s pripovedjo zelo poistoveti. Vsi nastopajoči iz OŠ Polzela in Podružnične šole Andraž bosta ponovno predstavili in pomerili v polfi na- lu, ki ga organizirajo radijski kolegi iz medijske hiše Radio Tednik Ptuj. A ne le zmagovalcema, bučen aplavz so gle- dalci, med katerimi so bili sošolci, prijatelji, pa tudi starši, babice in dedki, namenili vsem na- stopajočim. Ob nežnih in počasnih melodijah so se pozibavali objeti čez ramena, ob divjih ritmih pa so močno ploskali, prepevali, tudi plesali. In to je bistvo projekta – krepitev nacionalne zave- sti s slovensko pesmijo, ki za trenutek odnese vse skrbi, povezane s testi in z drugim šolskim ocenjevanjem, ter združi mlade v ljubezni do slovenske glasbe. Zaradi vsega, kar ta projekt prinaša in daje sodelujočim, so ga z veseljem podprli tudi Občina Polzela ter pokrovitelji Vi- vapen, Cinkarna Celje, Sazas in Matis pohištvo. Glasbeno obarvano dopoldne bo mnogim učencem ostalo dolgo v spominu. Seveda si spomin kadarkoli lahko osvežijo tako, da svoj nastop in nastope svojih prijateljev pogledajo na kanalu You tube Radia Celje, na Facebooku Radia Celje, glas pa smo med poslušalce prene- sli tudi s pomočjo radijskega etra. ER Foto: Andraž Purg Otroci so peli, podporniki so se veselili 31 VRNITEV K NARAVI Št. 5, 2. februar 2023 Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 31 Bralni krog Knjižna zbirka Anastasija avtorja Vladimirja Megreja navdi- huje milijone ljudi po svetu, da so se začeli vračati k življenju v naravi in si ustvarjati tako imenovana rodovna posestva. Tudi pri nas je tako. Na Kozjanskem je bilo prejšnji mesec že 50. srečanje bralk in bralcev te zbirke. ANDREJA CEPUŠ Bralni krog združuje ljudi različ- nih starosti, poklicev in zanimanj, ki so jih navdihnile zgodba Sibir- ke Anastasije in njene modrosti. Megre se je z njo srečal na eni od svojih poslovnih poti v sibirsko tajgo. Srečanje mu je popolnoma spremenilo tok življenja. Mlada Sibirka mu je rodila dva otroka, hkrati mu je razkrila tudi starodav- na znanja prvobitnih prebivalcev Sibirije, ki bi lahko pomagala rešiti naš planet. Po nareku Anastasije je zapisal knjigo, ki je prerasla v knjižno zbirko desetih knjig. V njih izvemo, kako pomembna je naša povezava z naravo, kako po- membno vlogo v današnjem času imajo t. i. vrtičkarji, kakšna naj bi bila dobra vzgoja otrok, pred nas postavi ogledalo družbe in nas sooči s človeškimi zablodami, veli- ko vlogo posveča tudi ustvarjanju tako imenovanih rodovnih pose- stev. Ta naj bi imela moč, da nas popeljejo skozi krizo, v kateri smo se kot svet znašli. Knjiga osvaja in navdihuje milijone bralcev po vsem svetu, ki niso ostali le pri branju, temveč po navdihu Ana- stasije že ustvarjajo svoja rodov- na posestva in vpeljujejo v svoje življenje novoosvojene principe. Zakaj? Ker v njih odkrivajo pravi smisel življenja. Kaj pomeni rodovno posestvo? Gre za hektar zemlje, kjer si lah- ko ustvarimo okolje, ki nas bo pol- no podpiralo pri rasti in razvoju, hkrati nam bo osmislilo življenje. Navdih za ustvarjanje nove kakovosti življenja Skupinsko branje Domače dobrote Dom. Na tem hektarju naj bi bili gozd, voda, vrt, živa ograja (ogra- ja, posajena iz dreves, grmičk- ov …), zemljanka, sadna drevesa, prostor za čebele, rodovno drevo, prav tako naj bi našli prostor še za domače živali. Ko človek tako ustvarja dom, najde marsikateri odgovor na življenjska vprašanja, ki si jih morda zastavlja. Takšen dom ima pozitiven vpliv tako na človeško telo kot na njegovo du- ševnost. Zdravje se izboljša, kre- pi se povezanost med družinskimi člani, osmislimo delo in življenje svoje rodbine in postavimo pravo vrednost prednikom, prav tako krepimo samooskrbno moč člo- veka, v njem se prižge nova iskra življenja. Rastline, ki jih človek goji z ljubeznijo, mu vračajo lju- bezen in vzpostavljajo v njem ravnovesje. Tako človek spet pri- dobiva moč in se poveže z narav- nim, prvinskim ustrojem sveta. Spremeni vrednote, pogled na svet in njegova dejanja postanejo svetlejša. Andreja Križan Lipnik, Anastasijine knjige ena od treh gonilnih moči srečanj, ki tudi ustvarja svoje rodovno po- sestvo, pravi: »Rodovno posestvo zame predstavlja najpomembnej- ši vseživljenjski projekt. Omogoča mi spoznavati in razvijati pristno povezavo z zemljo, rastlinskim in živalskim svetom, predstavlja mi prostor za povezovanje, ustvarja- nje, vrtnarjenje, vzgojo otrok in razmišljanje o bistvenih stvareh v življenju.« In če nimamo hektarja? Nič zato. Dovolj je posaditi eno seme v lon- ček, če je posajeno z ljubeznijo. In gojiti semena doma, tudi če je to na balkonu majhnega stanovanja. Vsak korak šteje, pravi Anastasija. In prav ima, kot kažejo srečanja bralcev po svetu, ki že ustvarja- jo svoja manjša in večja rodovna posestva. Skupno branje za svetlo prihodnost družbe V Sloveniji sta dejavna še dva bralna kroga, eden na Gorenj- skem in eden v Ljubljani, a koz- janski neprekinjeno deluje že vr- sto let in se ob tem krepi. Bralci in bralke se srečujejo vsak mesec. Srečanja so brezplačna, pridruži se lahko vsakdo, srečujejo se na domu – ponavadi je to kmetija pobudnikov bralnega kroga in gonilne moči Skaša Kleha in par- tnerke Maruše Planko (Ekološka kmetija Planko&Kleh). Udeleženci v sredino kroga na mizo položijo vseh deset knjig zbirke. Najprej se povežejo s skupno meditacijo, ki jo vodi Miha Belak, tretji od glav- nih stebrov bralnega kroga, nato tisti, ki začuti nek notranji poziv, izbere eno od knjig in jo odpre na naključni strani. Poglavje, ki se pri tem odpre, postane predmet branja. Vsak sodelujoči prebere odstavek in knjiga zaokroži. Ko se branje konča, se odpre prostor za izmenjavo misli ter mnenj o pre- branem. Pri tem se razvijajo kako- vosten dialog, veščine poslušanja in deljenja, hkrati na površje pri- plavajo zgodbe, ki jih delijo ude- leženci. Predvsem o tem, kako jih je knjiga spodbudila k lastnemu razmisleku o življenju, kako jim je spremenila pogled na naravo, da so začeli ustvarjati svoje domove po principih, opisanih v knjigi, in se spet povezovati z naravo. Sku- pno deljenje tovrstnih zgodb je izjemno navdihujoče ter povezo- valno. Slišati od para, kako se je pogumno odločil za skok iz mesta na podeželje, da bi ustvaril lasten vrt, gojil svojo hrano in se ponov- no povezal z naravnimi zakoni- tostmi življenja, in slišati o tem, kako ljudje prinašajo naravo tudi v kotičke stanovanj sredi mesta, kako iz vrtičkov nastajajo vrtovi ljubezni, kako starši svojim otro- kom kujejo drugačno prihodnost in jih učijo pozabljenih vrednost, je navdihujoče. Predvsem zato, ker s pomočjo teh zgodb vidimo, da se vse da in da je v nas skrita mnogo večja moč, kot mislimo. Že za to se je vredno priključiti krogu bralcev. Skaš Kleh, Andreja Križan Lipnik in Miha Belak na enem od branj Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 5, 2. februar 2023 ZAPOSLOVANJE Skladiščnik - šofer IV (m/ž) (Celje) Naloge: Priprava blaga za kupce, nakladanje, razklada- nje in transportiranje blaga, prevzemanje, zlaganje blaga v skladiščne regale ter dekla- riranje in pakiranje blaga, skrb za vzdrževanje prevo- znih sredstev – gospodarski vozil (tehnična brezskrbnost, čistoča …) Prema, d.o.o., Le- tališka 32, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 1. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Vzdrževalec (m/ž) K sodelovanju vabimo vse- stransko osebo s strokovnim znanjem s področja vzdrže- vanja, elektro instalacij, po- znavanjem osnovnih tehnič- nih in tehnoloških procesov. Priporočljivo je poznavanje postopkov izvedbe manjših gradbenih del (polaganje talnih in stenskih oblog, ple- skanje). Ponujamo zaposlitev za nedoločen čas z dvome- sečnim poskusnim delom. Rimske terme, Terme Resort, d.o.o., Toplice 10, 3272 Rim- ske Toplice. Prijave zbiramo do 9. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strokovni sodelavec za splošne zadeve (Celje) Naloge: izvajanje nalog in upravljanje dokumentacije na splošnem in kadrovskem področju, organiziranje in iz- vajanje postopkov nakupa in prodaje nepremičnin, ažuri- ranje spletnih strani in upra- vljanje socialnih omrežij … Nepremičnine Celje, d.o.o., Miklošičeva 1, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 6. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Avtoklepar (m/ž) – lokacija Celje (Celje) Krepimo ekipo predanih sodelavcev, zato v svoje vr- ste vabimo avtokleparja. Va- bljeni! Emil Frey Avtocenter, d.o.o., Baragova 7a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 25. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec v proizvodnji m/ž (Celje) Zaradi izjemno povečanega obsega dela zaposlimo nove sodelavce/-ke v proizvodnji. Biro Ogris, d.o.o., Teharje 56, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 25. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Bolničar negovalec – pripravnik (m/ž/x) (Vojnik) Če ste uspešno zaključili 4. stopnjo izobrazbe smeri zdra- vstvena nega, ste odgovorni in imate veselje do dela s starejši- mi ljudmi, ste komunikativni, prijazni in pozitivno naravnani ter se lahko poistovetite z na- šim sloganom »Blizu ljudem. Blizu meni.«, bomo veseli vaše prijave. Sene Cura Central SI, d.o.o., Breznikova ulica 26, 1230 Domžale. Prijave zbira- mo do 6. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Projektant električnih instalacij (Celje) Delovne naloge: izvedba projektiranja električnih in- stalacij, priprava osnutkov in idejnih zasnov projektov električnih instalacij. Ele- ktrosignal, d.o.o., Lava 6a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec strojev in naprav m/ž (Celje) Opis glavnih del: izvajanje pregledov in vzdrževanja stro- jev in strojnih naprav in skrb za njihovo delovanje, nadzor delovanja vseh delovnih na- prav na objektu, odpravljanje napak na strojih in strojnih napravah, komuniciranje s proizvodnjo in organiziranje terminov popravil. Celjske mesnine, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 24. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik v Celju (m/ž) (Celje) Naši zaposleni igrajo ključ- no vlogo pri krepitvi našega poslovanja. Vsak naš uspeh se zgodi zahvaljujoč vsem njihovim prizadevanjem! Big Bang, d.o.o., Madžarska ulica 12, 1000 Ljubljana. Prijave zbi- ramo do 23. 2. 2023. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Šankist (m/ž) (Teharje) Iščemo sodelavca, katerega delo bo obsegalo predvsem pripravo pijač v točilnem pul- tu in skrb za strežno osebje. Picikato, gostinstvo trgovina storitve, d.o.o., Teharje 21, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 25. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Elektromonter (več oseb) (Celje) Delovne naloge: prouči- tev tehnične dokumentacije in navodil za delo, izvedba zahtevnejših elektroinštalacij jakega in šibkega toka, mon- taža telekomunikacijskih sis- temov šibkega toka, montaža strelovodnih naprav … Redno plačilo z dodatki. Elektrosi- gnal, d.o.o., Lava 6a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Nastavljalec – specialist za nastavljanje strojev (Ljubečna) Vaše delo bo obsegalo: izvajanje montaže, demon- taže in nastavitev orodij na stroje in naprave … Šumer, d.o.o., Cesta v Celje 2, 3202 Ljubečna. Prijave zbiramo do 22. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženir projektant II (m/ž) (Žalec) Zaradi potreb delovnega procesa v Elektro Celje OVI, d. o. o., objavljamo razpis za 4 prosta delovna mesta inže- nir projektant II (m/ž). Elek- tro Celje OVI, obnovljivi viri in inženiring, d.o.o., Rimska cesta 108, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Prijave zbi- ramo do 23. 2. 2023. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Fizioterapevt (Terme Zreče) Iščemo kandidate s VII stopnjo izobrazbe smeri fi - zioterapija in opravljenim strokovnim izpitom. Unitur, d.o.o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 24. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Trgovec/prodajalec (m/ž) (Arja vas) Iščemo osebo z izkušnja- mi v živilski trgovini, vestno, natančno, samoiniciativno, organizirano, samostojno, ki jo veseli delo z ljudmi. Ce- nimo timsko naravnanost, zavzetost, poštenost in ciljno usmerjenost. Mlekarna Cele- ia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 5. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Novi TEDNIK št. 13 31.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 31. marec 2022 JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje Obveščamo uporabnike, da veljajo od 1. 2. 2023 naprej v Mestni občini Celje, ter občinah Štore, Vojnik in Dobrna nove cene komunalnih proizvodov in storitev. Na- vedene cene vsebujejo 9,5% DDV. - Omrežnina - vodarina (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1) 9,94 €/mesec - Vodarina - Normirana poraba 0,8221 EUR/m 3 - Prekomerna poraba 1,2332 EUR/m 3 - Omrežnina – odvajanje komunalne odpadne vode (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1) 5,07 €/mesec - Odvajanje komunalne odpadne vode 0,2107 EUR/m 3 - Omrežnina odvajanje padavinske odpadne vode s streh 0,2094 EUR/m 3 - Odvajanje padavinske odpadne vode s streh 0,0980 EUR/m 3 - Omrežnina – čiščenje komunalne odpadne vode (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1) 1,39 €/mesec - Čiščenje komunalne odpadne vode 0,6847 EUR/m 3 - Omrežnina čiščenje padavinske odpadne vode s streh 0,0437 EUR/m 3 - Čiščenje padavinske odpadne vode s streh 0,2386 EUR/m 3 - Omrežnina – greznice in MKČN (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1) 0,12 €/mesec - Storitve greznic in MKČN 0,5600 EUR/m 3 Cene sta potrdila Skupščina družbe in Svet ustanoviteljev javnega podjetja Vodovod-kanalizacija. Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 5, 2. februar 2023 Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 5, 2. februar 2023 SLOVENSKI KUL TURNI PRAZNIK Sreda, 8. februar 2023 9.00 – 17.00 Oživitev Ulice obrtnikov in muzejske lekarne na razstavi Živeti v Celju 10.00 Hermanova družinska ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton 10.00 Vodstvo po Spominski sobi Stari pisker 11.00 – 12.00 Prešernovanje na Prešernovi – odprti oder (druženje ob prebiranju slovenske poezije). 16.00 Vodstvo po občasni razstavi Obrazi Milana Lorenčaka 9.00 – 13.00 Fotoatelje in galerija Pelikan in Galerija Božena v Razlagovi ulici 5 – možnost fotografiranja v edinstvenem steklenem fotografskem ateljeju 17.00 Večer v muzejski kavarni: predstavitev monografij o Milanu Lorenčaku in Jelici Žuža Vabljeni, vstop prost. http://www.muzej-nz-ce.si INFORMACIJE as, v katerem živimo, je hiter in nemalokrat nas preganja v površne stiske rok in mi- mobežne odnose. A življe- nje je več kot to in k sreči so med nami še ljudje, ki se ustavijo, prisluhnejo, objame- jo, pomagajo. Prav je, da za trenutek postanemo ter tem posameznikom in posameznicam namenimo pozornost. To so ljudje, ki s svojim čutom za solidarnost in sočlove- ka puščajo sledi v vseh plasteh naše druž- be. Na področjih humanitarnosti, okolje- varstva, zdravstva, v skrbi za živali, kultur- no dediščino, v prizadevanjih za boljše medgeneracijske odnose in odnose na- sploh. Drage bralke in bralci, prav vi najbo- lje poznate te ljudi. V vašem okolju živi- jo. Morda v vaši ulici, vasi, sosednjem kra- ju. Je to morda vaš sosed, ki vedno nese- bično priskoči na pomoč ljudem v stiski? Je to znanka, ki v prostem času obisku- je osamljene, starejše, bolne, odrinjene na rob? Je to učiteljica iz vaše šole, ki s prav posebnim žarom opravlja svoje pos- lanstvo in še več od tega? Poznate koga, ki bi si zaradi svojega odprtega srca, od- prtih rok zaslužil poklon javnosti? Sporočite nam njegovo ime in nje- govo zgodbo. Začenjamo namreč akcijo Dobrotnik leta, v kateri bomo predstavili izjemne ljudi, ki so s svojimi dejanji zazna- movali preteklo leto. Kandidate za regij- ski izbor bomo predstavili v našem medi- ju, bralci pa boste izmed njih izbrali tiste- ga, ki ga bo v širšem, nacionalnem izboru revije Naša žena spoznala vsa Slovenija. Č Predloge sprejemamo vključno do 6. 2. 2023. NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, ali na e-mail tednik@nt-rc.si, s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2022«. MOJ PREDLOG ZA DOBROTNIKA LETA  Ime in priimek ...................................................................................................................... ZAKAJ SI ZASLUŽI NAZIV DOBROTNIK LETA ...................................................................................................................... DOBROTNIKA 2022 PREDLAGA: Ime in priimek: ..................................................................................... Naslov: ..................................................................................................... Telefonska številka: ........................................................................... E-mail: ..................................................................................................... Datum: .................................................................................................... Podpis: ..................................................................................................... Naroči se na e-račun! V podjetju Novi tednik & Radio Celje omogočamo svojim naročnikom poslovanje in posredovanje položnic tudi preko elektronske pošte. Tako zmanjšamo stroške in prispevamo k varovanju narave. Če tudi vi želite prejemati našo pošto po elektronski poti, vas vabimo, da svoj elektronski naslov posredujte na naslov narocnine@nt-rc.si ali na tel. št. 03 422 51 44. Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 5, 2. februar 2023 Na podlagi 26. in 42. člena Družbene pogodbe o ustanovitvi OKP , Javnega podjetja za komu- nalne storitve Rogaška Slatina, d. o. o., skupščina podjetja na podlagi sklepa z dne 26. 1. 2023 objavlja javni razpis za D I R E K T O R J A (m/ž) Javnega podjetja OKP ROGAŠKA SLATINA, d. o. o. Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še: • da ima najmanj univerzitetno izobrazbo tehnične smeri (visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja), magistrska izobrazba druge bolonjske stopnje) • da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih • da predloži razvojni program dejavnosti • da predloži izjavo po 255. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Ur.l. RS, št. 65/09-UPB3, 83/09, 33/11, 91/11,32/12, 57/12, 44/13,82/13, 55/15,15/17,22/19,158/20,18/21) da: - ni člani drugega organa vodenja ali nadzora te družbe; - ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, premoženje, okolje, prostor in naravne dobrine oz. da je v primeru obsodbe minilo pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti od prestane kazni zapora - mu ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, dokler traja prepoved - ni bil kot člani organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojen na plačilo odškodnine upnikom v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij o odškodninski odgovornosti, in sicer še dve leti po pravnomočnosti sodbe. V razvojnem programu dejavnosti naj kandidat predstavi razvojni program družbe na področju izvajanja vseh obveznih gospodarskih javnih služb, ki jih družba izvaja, s poudarkom na opisu in viziji delovanja ter upravljanja družbe z osnutkom strategije za obdobje 2023–2027. Mandat direktorja traja štiri (4) leta. Prijave s potrebnimi dokazili, z razvojnim programom dejavnosti družbe za štiriletno mandatno obdobje in življenjepisom naj kandidati posredujejo na naslov: OKP , Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, d. o. o., Celjska cesta 12, Rogaška Slatina – razpisna komisija do 18. 2. 2023, s pripisom Ne odpiraj – razpis za direktorja podjetja. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem izbirnem postopku. V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in za moške. OKP , Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, d. o. o., Skupščina Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 5, 2. februar 2023 Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 5, 2. februar 2023 SLOVENSKI KUL TURNI PRAZNIK Sreda, 8. februar 2023 9.00 – 17.00 Oživitev Ulice obrtnikov in muzejske lekarne na razstavi Živeti v Celju 10.00 Hermanova družinska ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton 10.00 Vodstvo po Spominski sobi Stari pisker 11.00 – 12.00 Prešernovanje na Prešernovi – odprti oder (druženje ob prebiranju slovenske poezije). 16.00 Vodstvo po občasni razstavi Obrazi Milana Lorenčaka 9.00 – 13.00 Fotoatelje in galerija Pelikan in Galerija Božena v Razlagovi ulici 5 – možnost fotografiranja v edinstvenem steklenem fotografskem ateljeju 17.00 Večer v muzejski kavarni: predstavitev monografij o Milanu Lorenčaku in Jelici Žuža Vabljeni, vstop prost. http://www.muzej-nz-ce.si INFORMACIJE as, v katerem živimo, je hiter in nemalokrat nas preganja v površne stiske rok in mi- mobežne odnose. A življe- nje je več kot to in k sreči so med nami še ljudje, ki se ustavijo, prisluhnejo, objame- jo, pomagajo. Prav je, da za trenutek postanemo ter tem posameznikom in posameznicam namenimo pozornost. To so ljudje, ki s svojim čutom za solidarnost in sočlove- ka puščajo sledi v vseh plasteh naše druž- be. Na področjih humanitarnosti, okolje- varstva, zdravstva, v skrbi za živali, kultur- no dediščino, v prizadevanjih za boljše medgeneracijske odnose in odnose na- sploh. Drage bralke in bralci, prav vi najbo- lje poznate te ljudi. V vašem okolju živi- jo. Morda v vaši ulici, vasi, sosednjem kra- ju. Je to morda vaš sosed, ki vedno nese- bično priskoči na pomoč ljudem v stiski? Je to znanka, ki v prostem času obisku- je osamljene, starejše, bolne, odrinjene na rob? Je to učiteljica iz vaše šole, ki s prav posebnim žarom opravlja svoje pos- lanstvo in še več od tega? Poznate koga, ki bi si zaradi svojega odprtega srca, od- prtih rok zaslužil poklon javnosti? Sporočite nam njegovo ime in nje- govo zgodbo. Začenjamo namreč akcijo Dobrotnik leta, v kateri bomo predstavili izjemne ljudi, ki so s svojimi dejanji zazna- movali preteklo leto. Kandidate za regij- ski izbor bomo predstavili v našem medi- ju, bralci pa boste izmed njih izbrali tiste- ga, ki ga bo v širšem, nacionalnem izboru revije Naša žena spoznala vsa Slovenija. Č Predloge sprejemamo vključno do 6. 2. 2023. NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, ali na e-mail tednik@nt-rc.si, s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2022«. MOJ PREDLOG ZA DOBROTNIKA LETA  Ime in priimek ...................................................................................................................... ZAKAJ SI ZASLUŽI NAZIV DOBROTNIK LETA ...................................................................................................................... DOBROTNIKA 2022 PREDLAGA: Ime in priimek: ..................................................................................... Naslov: ..................................................................................................... Telefonska številka: ........................................................................... E-mail: ..................................................................................................... Datum: .................................................................................................... Podpis: ..................................................................................................... Naroči se na e-račun! V podjetju Novi tednik & Radio Celje omogočamo svojim naročnikom poslovanje in posredovanje položnic tudi preko elektronske pošte. Tako zmanjšamo stroške in prispevamo k varovanju narave. Če tudi vi želite prejemati našo pošto po elektronski poti, vas vabimo, da svoj elektronski naslov posredujte na naslov narocnine@nt-rc.si ali na tel. št. 03 422 51 44. Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 5, 2. februar 2023 Na podlagi 26. in 42. člena Družbene pogodbe o ustanovitvi OKP , Javnega podjetja za komu- nalne storitve Rogaška Slatina, d. o. o., skupščina podjetja na podlagi sklepa z dne 26. 1. 2023 objavlja javni razpis za D I R E K T O R J A (m/ž) Javnega podjetja OKP ROGAŠKA SLATINA, d. o. o. Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še: • da ima najmanj univerzitetno izobrazbo tehnične smeri (visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja), magistrska izobrazba druge bolonjske stopnje) • da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih • da predloži razvojni program dejavnosti • da predloži izjavo po 255. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Ur.l. RS, št. 65/09-UPB3, 83/09, 33/11, 91/11,32/12, 57/12, 44/13,82/13, 55/15,15/17,22/19,158/20,18/21) da: - ni člani drugega organa vodenja ali nadzora te družbe; - ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, premoženje, okolje, prostor in naravne dobrine oz. da je v primeru obsodbe minilo pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti od prestane kazni zapora - mu ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, dokler traja prepoved - ni bil kot člani organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojen na plačilo odškodnine upnikom v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij o odškodninski odgovornosti, in sicer še dve leti po pravnomočnosti sodbe. V razvojnem programu dejavnosti naj kandidat predstavi razvojni program družbe na področju izvajanja vseh obveznih gospodarskih javnih služb, ki jih družba izvaja, s poudarkom na opisu in viziji delovanja ter upravljanja družbe z osnutkom strategije za obdobje 2023–2027. Mandat direktorja traja štiri (4) leta. Prijave s potrebnimi dokazili, z razvojnim programom dejavnosti družbe za štiriletno mandatno obdobje in življenjepisom naj kandidati posredujejo na naslov: OKP , Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, d. o. o., Celjska cesta 12, Rogaška Slatina – razpisna komisija do 18. 2. 2023, s pripisom Ne odpiraj – razpis za direktorja podjetja. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem izbirnem postopku. V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in za moške. OKP , Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, d. o. o., Skupščina Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 5, 2. februar 2023 Kurentovanje 2023 Slovenski večer s Kingstoni, Sašo Lendero, Polkaholiki in Petkovo pumpo KURENTOVANJE Kurentovanje je osrednji pomladni kulturno-etno- grafski festival nacionalnega pomena, edinstveno in naj- bogatejše mednarodno pusto- vanje v Sloveniji. V pustnem času bogato dediščino Ptuja z okolico, ki je zakoreninjena v poganski mistiki kurenta in preostalih etnografskih likov, dopolnjujejo privlačne zna- menitosti in ponudba regije, sodobna kulinarika ter vr- hunski izbor vin. V petek, 17. februarja, ob 18. uri se na Mestnem trgu na Ptuju obeta pravi nočni spektakel. Noč ima namreč svojo moč tudi za pusta. Na karnevalsko okrašene ulice Ptuja bo privabila številne skrivnostne like in pričarala spektakularno igro teme ter svetlobe, očaralo pa vas bo tudi nepozabno ognjeno- -glasbeno doživetje. Lokalna pustna posebnost so tudi dornavski cigani, v ka- tere se že nekaj desetletij šemi- jo skoraj vsi vaščani Dornave in okoliških vasi. Predstavlja- jo se kot vedeževalci, brusilci nožev, muzikanti, kurji tatovi in podobno. S svojim rado- živim vedenjem in slikovito opremljenimi vozovi vnašajo v pustni utrip nemir, prežet s humorjem in z igrivostjo. Na letošnjem Kurentovanju v večnamenski »karnevalski« dvorani Campus Sava Ptuj bodo na devetih dogodkih nastopili številni domači in tuji glasbeniki. V soboto, 11. februarja, bo karnevalsko dvorano zavzel Slovenski večer s Kingstoni, Sašo Lendero, Polkaholiki in Petkovo pumpo. Skupina Kingston ponuja vročo in nepozabno zabavo, ki je preprosto ne smete za- muditi. Ustanovljena je bila leta 1994 in vse od svojega ob- stoja do danes skrbi za nepo- zaben žur, kjer koli se pojavi. Odlikujejo jo različni žanri, ki so se spreminjali skozi različ- na obdobja od popa, reggaeja in latino glasbe ter so dolga leta veljali za nepogrešljivi del maturantskih izletov. Vse njihove največje uspešnice bomo zagotovo slišali tudi na Kurentovanju. Levinja, Metulj, Luna – to je le nekaj idej za letošnje pustne šeme in nekaj skladb vedno odlične Saše Lendero. Saša je svojo pot začela že leta 1997, vmes večkrat nastopila v oddaji za izbor za pesem Evrovizije ter tako v svojo di- skografi jo nanizala kar nekaj uspešnic, na katere poplesu- jemo tudi danes. Oder in množico bodo zago- tovo dodobra ogreli tudi mla- di navihani fantje, ki so se na slovenski glasbeni sceni po- javili leta 2019 pod skupnim imenom Polkaholiki. Matic, Gašper, Žiga in Rene ustvar- jajo glasbeni žanr, ki sicer ni klasično priljubljen med mla- dimi, saj vsebuje elemente narodnozabavne glasbe. A s premišljenimi predelavami in priredbami priljubljenih skladb, ki so jim dodali ritme polke, niso navdušili samo slovenskega občinstva, tem- več so uspeli na celotnem Balkanu. Brez Petkove pumpe pre- prosto ni konca tedna! Kaj je boljšega kot v petek zvečer, ko si po napornem tednu konč- no lahko oddahnemo, prižgati radio in se prepustiti zabavi z največjo slovensko radij- sko veselico? Nina Cestnik in didžej Boštjan vedno znova poskrbita za zabavo, zdaj se boste v njuni družbi lahko zabavali tudi na Kurentova- nju 2023. Najcenejše vstopnice za Kurentovanje 2023 lahko ku- pite na vseh prodajnih mestih Eventim in Petrol. Na voljo je tudi nakup vstopnice, ki omo- goča vstop na vse prireditve v karnevalski dvorani (zgolj za stojišče v parterju) in je pre- nosljiva. Organizatorji: Radio-Tednik Ptuj, Event 24 in Arena Sava Campus Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Dornavski cigani (Foto Črtomir Goznik) pri prodajalcih časopisov iz nove številke v ZporE d Na o BlasT Kdo vse iz ozadja vleče niti in spodkopava vlado Roberta Goloba slovENci i Z d UBaja Zakaj se selijo v luksuzno mesto sredi puščave i NTErvjU ja: ŽEljK o osET direktor ukinjenega Muzeja slovenske osamosvojitve Mi Ša MolK legendarna televizijska voditeljica www.reporter.si Že v prodaji www.salomongroup.si REVIJA ZA UREJANJE DOMA IN OKOLICE Že v prodaji Nova združena revija VODNIK PO POHIŠTVENIH TRENDIH 2023 Kaj prihaja, kaj ostaja? BARVA LETA 2023 VIVA MAGENTA PRAKTIČNO Ideje za shranjevanje ELLEN DEGENERES Zbirateljica domov NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE PRI UREJANJU KLETI POČIVALNIKI ZA UŽIVANJE IN SPROSTITEV Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 5, 2. februar 2023 Kurentovanje 2023 Slovenski večer s Kingstoni, Sašo Lendero, Polkaholiki in Petkovo pumpo KURENTOVANJE Kurentovanje je osrednji pomladni kulturno-etno- grafski festival nacionalnega pomena, edinstveno in naj- bogatejše mednarodno pusto- vanje v Sloveniji. V pustnem času bogato dediščino Ptuja z okolico, ki je zakoreninjena v poganski mistiki kurenta in preostalih etnografskih likov, dopolnjujejo privlačne zna- menitosti in ponudba regije, sodobna kulinarika ter vr- hunski izbor vin. V petek, 17. februarja, ob 18. uri se na Mestnem trgu na Ptuju obeta pravi nočni spektakel. Noč ima namreč svojo moč tudi za pusta. Na karnevalsko okrašene ulice Ptuja bo privabila številne skrivnostne like in pričarala spektakularno igro teme ter svetlobe, očaralo pa vas bo tudi nepozabno ognjeno- -glasbeno doživetje. Lokalna pustna posebnost so tudi dornavski cigani, v ka- tere se že nekaj desetletij šemi- jo skoraj vsi vaščani Dornave in okoliških vasi. Predstavlja- jo se kot vedeževalci, brusilci nožev, muzikanti, kurji tatovi in podobno. S svojim rado- živim vedenjem in slikovito opremljenimi vozovi vnašajo v pustni utrip nemir, prežet s humorjem in z igrivostjo. Na letošnjem Kurentovanju v večnamenski »karnevalski« dvorani Campus Sava Ptuj bodo na devetih dogodkih nastopili številni domači in tuji glasbeniki. V soboto, 11. februarja, bo karnevalsko dvorano zavzel Slovenski večer s Kingstoni, Sašo Lendero, Polkaholiki in Petkovo pumpo. Skupina Kingston ponuja vročo in nepozabno zabavo, ki je preprosto ne smete za- muditi. Ustanovljena je bila leta 1994 in vse od svojega ob- stoja do danes skrbi za nepo- zaben žur, kjer koli se pojavi. Odlikujejo jo različni žanri, ki so se spreminjali skozi različ- na obdobja od popa, reggaeja in latino glasbe ter so dolga leta veljali za nepogrešljivi del maturantskih izletov. Vse njihove največje uspešnice bomo zagotovo slišali tudi na Kurentovanju. Levinja, Metulj, Luna – to je le nekaj idej za letošnje pustne šeme in nekaj skladb vedno odlične Saše Lendero. Saša je svojo pot začela že leta 1997, vmes večkrat nastopila v oddaji za izbor za pesem Evrovizije ter tako v svojo di- skografi jo nanizala kar nekaj uspešnic, na katere poplesu- jemo tudi danes. Oder in množico bodo zago- tovo dodobra ogreli tudi mla- di navihani fantje, ki so se na slovenski glasbeni sceni po- javili leta 2019 pod skupnim imenom Polkaholiki. Matic, Gašper, Žiga in Rene ustvar- jajo glasbeni žanr, ki sicer ni klasično priljubljen med mla- dimi, saj vsebuje elemente narodnozabavne glasbe. A s premišljenimi predelavami in priredbami priljubljenih skladb, ki so jim dodali ritme polke, niso navdušili samo slovenskega občinstva, tem- več so uspeli na celotnem Balkanu. Brez Petkove pumpe pre- prosto ni konca tedna! Kaj je boljšega kot v petek zvečer, ko si po napornem tednu konč- no lahko oddahnemo, prižgati radio in se prepustiti zabavi z največjo slovensko radij- sko veselico? Nina Cestnik in didžej Boštjan vedno znova poskrbita za zabavo, zdaj se boste v njuni družbi lahko zabavali tudi na Kurentova- nju 2023. Najcenejše vstopnice za Kurentovanje 2023 lahko ku- pite na vseh prodajnih mestih Eventim in Petrol. Na voljo je tudi nakup vstopnice, ki omo- goča vstop na vse prireditve v karnevalski dvorani (zgolj za stojišče v parterju) in je pre- nosljiva. Organizatorji: Radio-Tednik Ptuj, Event 24 in Arena Sava Campus Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Dornavski cigani (Foto Črtomir Goznik) pri prodajalcih časopisov iz nove številke v ZporE d Na o BlasT Kdo vse iz ozadja vleče niti in spodkopava vlado Roberta Goloba slovENci i Z d UBaja Zakaj se selijo v luksuzno mesto sredi puščave i NTErvjU ja: ŽEljK o osET direktor ukinjenega Muzeja slovenske osamosvojitve Mi Ša MolK legendarna televizijska voditeljica www.reporter.si Že v prodaji www.salomongroup.si REVIJA ZA UREJANJE DOMA IN OKOLICE Že v prodaji Nova združena revija VODNIK PO POHIŠTVENIH TRENDIH 2023 Kaj prihaja, kaj ostaja? BARVA LETA 2023 VIVA MAGENTA PRAKTIČNO Ideje za shranjevanje ELLEN DEGENERES Zbirateljica domov NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE PRI UREJANJU KLETI POČIVALNIKI ZA UŽIVANJE IN SPROSTITEV Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 5, 2. februar 2023 BRALCI POROČEVALCI Želite javnost obvestiti o dogodku, pridobitvi ali kakšni drugi zanimivosti? Prispevek, dolg največ 3.000 znakov, in fotografijo pošljite na elektronski naslov: spela.ozir@nt-rc.si. Izšla je nova zbirka skladbic za flavto in klavir Agata Gojkošek je Velenjčanka, ki pou- čuje flavto v Glasbeni šoli Rista Savina Ža- lec. Nedavno je s prijateljico in soustvar- jalko, Celjanko Zalo Pušnik, zaposleno v OŠ Frana Kranjca Celje in OŠ Dramlje, izdala zbirko dvanajstih skladbic za flavto in klavir (F)Letna flavta, ki sta jo predsta- vili na promocijskih koncertih v Galeriji Velenje in GŠ Rista Savina Žalec. Po besedah avtorice skladb Agate Gojkošek je zbirka nastala po nekajletnem tuhtanju, uče- nju in ustvarjanju. Dvanajst skladb, za katere je Zala Pušnik prispevala klavirsko spremljavo, je naslovljenih z imeni mesecev od januarja do decembra, zvočno pa slikajo dogodke iz narave, vremenske pojave in vzdušje, značilno za posamezen mesec. Zbirka je namenjena učencem flavte višjih razredov v nižji glasbeni šoli. Notno zbirko popestrijo številne avtorske ilustracije Jelke Kvartič, vsebinsko pa jo do- polnjujejo kratke napovedne pesmi Ambroža Kvartiča, s katerimi spretno poustvari vzdušje posamezne skladbe. Bogato vsebino knjižice celostno zaokrožijo še povezave do zvočnih posnetkov posameznih skladb. Uradni izid zbirke sta avtorici Agata Goj- košek na flavti in Zala Pušnik na klavirju pospremili s predstavitvenim koncertom v prelepem ambientu Galerije Velenje 18. januarja, ponovitev koncerta je sledila v po- nedeljek, 23. januarja, v GŠ Žalec. Oba do- godka je vodil in povezoval Ambrož Kvartič. Ob zahvalah na koncertu v Velenju je redni profesor za flavto na Akademiji za glasbo Matej Zupan povedal, da je izid zbirke pra- znik za flavtiste ter da je zbirka navdihujoča in bo spodbudila tako učitelje kot učence k poustvarjanju skladb. Zbirko (F)Letna flavta je izdalo in založilo novoustanovljeno velenjsko kulturno ume- tniško društvo Kefeide. Hkrati z zbirko sta izšla tudi istoimenska zgoščenka in USB s posnetki, ki sta namenjena vsem ljubiteljem instrumentalne glasbe. Ustvarjalci si želijo, da bi zbirka zaživela v glasbenih šolah in zunaj njih, da bi otroci skladbe radi igrali in da bi dosegla svoj na- men, torej pomagala vzgojiti dobre flavtiste in ustvarjalne glasbenike. ZALA PUŠNIK V petek, 20. januarja, je bila v Talinu, glavnem me- stu Estonije, otvoritvena slovesnost, saj je Talin le- tos zelena prestolnica Evro- pe. Dogodka in dan prej tudi delovne konference s predstavitvijo smernic za pripravo programov se je udeležila tudi ekipa iz Ve- lenja, saj bomo drugo leto nosilec naziva zeleni list Evrope in smo že začeli s pripravo programa za na- slednje leto. V januarju smo že izvedli nekaj delavnic z različnimi skupinami, s podjetji in z ustanovami, ki delujejo v naši lokalni skupnosti, nekatere pa nas čakajo v prihodnjih dneh. Na podlagi predlogov, ki smo jih s pomočjo delavnic dobili, bomo skupaj pripravi- li bogat program dogajanja in dejavnosti, ki bodo zaznamo- vali naslednje – za nas zeleno – leto. K sodelovanju bomo seveda povabili vse Velenj- čanke in Velenjčane, društva in ustanove, saj želimo, da bi bilo leto 2024 resnično obar- vano z zelenimi projekti. V sklopu slavnostnega odprtja so v Talinu pripra- vili tudi konferenco, kjer so predstavniki različnih držav predstavljali dobre prakse in izkušnje, s kakšnimi težava- mi so se soočali pri vpelje- vanju zelenih sprememb v svojem kraju. Oktobra bodo v Talinu razglasili zmagoval- ce in nosilce zelenih nazivov za leto 2025. Nagrada zeleni list je bila ustanovljena leta 2015 in izvira iz evropske zelene prestolnice, podeljuje pa jo Evropska komisija. Poudarja zelena dejanja in združuje cilje, ambicije evropskega zelenega dogovora, pobude The New European Bauhaus in akcijski načrt za ničelno onesnaževanje. Je pobuda za promocijo in nagrajevanje truda lokalnih skupnosti. Na- grado zeleni list za leto 2022 sta prejela mesto Valongo iz Glasbeno obarvan januar V Glasbeni šoli Celje se zavedamo pome- na izobraževanja in nudenja široke palete znanja učencem in dijakom. V ta namen v šoli organiziramo številne mojstrske te- čaje, ki jih vodijo domači ali mednarodno priznani predavatelji. Po Celjskem dnevu saksofona, ki smo ga v Glasbeni šoli Celje gostili v začetku januarja, smo v torek, 17 . januarja, v šoli izpeljali Celj- ski dan trobil. Mojstrske tečaje so vodili izje- mni glasbeniki trobilci Matej Rihter (troben- ta), Nejc Merc (evfonij) ter Blaž Ogrič (rog). Tudi tokrat so bili seminarji namenjeni našim učencem in dijakom trobil, za vse zunanje goste pa je bila možna brezplačna pasivna udeležba na vseh seminarjih. Januar smo zaokrožili s Celjskim dnevom godal 25. januarja. Priznani slovenski pedago- gi in instrumentalisti so naše mlade godalce navdihnili z novim elanom za delo. Monika Skalar je vodila mojstrski tečaj za violino, Milan Čunko je vodil seminar za violo, Miloš Mlejnik violončelo ter Jošt Drašler kontrabas. So bili pa naši godalci januarja še posebej delavni, saj so 19. januarja pripravili tudi izje- men tematski večer Tutti, ki je polno Koncer- tno dvorano navdušil z različnimi komornimi sestavi in z glasbo za vse okuse. Vabljeni na vse naše javne nastope in do- godke, naši mladi glasbeniki so veseli števil- nega občinsvtva. ML Devetdeset let Štefke Šekoranja Štefka Šekoranja je stanovalka v Domu upoko- jencev Polzela, kjer se odlično počuti. V ponedeljek, 16. januarja, je devetdeseti roj- stni dan praznovala Štefka Šekoranja. Rodila se je v Celju. Na Polzelo je prišla leta 1959, prej je z družino stanovala na Vranskem. Članica Društva upokojencev Polzela je že od leta 1986. Za- dnjih sedem let je stanovalka v Domu upokojencev Polzela, kjer se odlično počuti. Za njen visok jubilej smo jo obiskali in ji predali simbolično darilo. Slavljenka nam je v krajšem pogovoru ob ko- zarčku rujnega povedala, da je bila vsa leta vajena trdega dela. Zdaj uživa v domu. Hči Vlasta jo pogo- sto obišče in jo ob lepem vremenu zapelje v bližnji park. Ob slovesu smo ji zaželeli vse najboljše in še na mnoga leta. IGOR PUNGARTNIK Utrinek iz Talina Velenje v Talinu, letošnji zeleni prestolnici Portugalske in mesto Winter- swijk iz Nizozemske. Naziv zelene prestolnice Evrope se vsako leto pode- li evropskemu mestu z več kot sto tisoč prebivalci, ki se izkaže kot vodilno na po- dročju okoljske, družbene in gospodarske trajnosti. V državah, kjer ni mest z več kot sto tisoč prebivalci, se lahko prijavi največje mesto. Mesta, ki niso dovolj velika, da bi se potegovala za naziv zelene prestolnice Evrope, lahko kandidirajo za evrop- ski zeleni list. Nagrada je na- menjena mestom z dvajset tisoč do sto tisoč prebivalci, njen cilj je priznati in spod- bujati prizadevanja teh mest za boljše okoljsko upravljanje in rezultate. MŠ Uradni izid zbirke sta avtorici Agata Gojkošek na flavti in Zala Pušnik na klavirju pospremili s predstavitvenim koncertom v Galeriji Velenje 18. januarja, ponovitev koncerta je sledila v ponedeljek, 23. januarja, v GŠ Žalec. (Foto: Jana Petrak Zajc) V Glasbeni šoli Celje so januar zaokrožili s Celjskim dnevom godal. 36 AKTUALNA PONUDBA Št. 5, 2. februar 2023 Novi TEDNIK 2. 2. 2023 št. 5  COLOR CMYK stran 36 Počitnice na največjem otoku Egejskega morja, Kreti, se vrtijo okoli lepih plaž, raznolike pokrajine, fantastične sredozemske hrane in seveda zgodovine. Tu enciklopedija mitov in le- gend dobi svoje podobe. Najbolj žive so v arheološkem najdišču Knosos, nekdanjem glavnemu mestu izjemne minojske kulture. Kreta – kot iz raja vzeta Tudi zgodovina je lahko zabavna Pravijo, da se je tukaj rodila so- dobna civilizacija. Zanjo so krivi Minojci, ki so po teh tleh hodili približno tri tisoč let nazaj. Ena bolj zanimivih zgodb opisuje »roj- stvo mode«. Topla klima je nare- kovala lahka oblačila, a ta so bila vedno natančno odmerjena in zašita. Moški so nosili kilte iz kože, volne ali platna, da so pokrili svojo moškost. Ženska oblačila so bila bogata in presenetljivo podobna tistim iz 19. stoletja. Pogosta so bila A-krila in predvsem ni nikdar manjkalo nakita ter globokih de- koltejev, ki so razkrivali ženskost. Spoštovali so ozek pas oziroma obliko peščene ure, ki so jo že od otroštva poudarjali z železnimi pasovi. Tudi frizerstvo ima tukaj svoje korenine: značilne pričeske Minojk so imele tri čope – dva ob strani in enega zadaj. Predstavljali so Zemljo, nebesa in podzemlje. No, a se še najde kdo, ki meni, da je zgodovina dolgočasna? Minoj- ske zgodbe pričajo o mogočni in zelo razviti civilizaciji ter vedno navdušijo. Slikovita obala z rajskimi plažami A na počitnicah imajo pona- vadi prednost plaže. Te ne bodo razočarale. Kreta ima skoraj tisoč kilometrov obale in postreže vse od 12-kilometrske peščene plaže pri Rethymnonu, skritih zalivčk- ov predvsem na jugu in vse do plaž eksotičnega videza, kot so Elafonisi in Balos na vzhodu ali Vai in Matala na zahodu. Ah, se- veda, Matala! Tja se ne gre toliko zaradi plaže kot zaradi podoži- vljanja svobode in povezanosti, kot so v 60. in 70. letih prav tu- kaj živeli hipiji. Domovanja so si uredili kar v jamah, izklesanih v pečine, in uživali v razgledu na čudovito prodnato plažo. Ta duh barvitega mesteca se je ohranil vse do danes. Ustvarjena za spomine Mnogi ljubitelji grških otokov Kreto še posebej cenijo. Tisti, ki iščejo nedotaknjene in pristne grške vasice, jih bodo še vedno našli v osrednjem goratem pre- delu otoka ali na manj turistič- nem jugu. Takšne, kjer so mize tavern postavljene dobesedno na cesto in moški domačini v nedogled igrajo backgammon ali šah. Seveda niste bili na Kreti, če niste poskusili tamkajšnjih klasičnih jedi, kot so souvla- ki, giros, tzatziki, grška solata, morske jedi vseh vrst in nepre- kosljive sladice. Slednje so tudi lepo darilo za domov. In če smo že pri spominkih, zanimivo, da je najbolj tradicionalen izdelek na otoku krzno. A verjamemo, da boste namesto tega domov raje odnesli pletenine iz ovčje volne, usnjene izdelke, stekle- nico vina, oljčnega olja ali kaj od naravne grške kozmetike. Visoko cenjeni so lepo okrašeni grški noži. Ali pa darilo po mi- nojsko: nakit iz zlata in srebra za dame. Morda ideja – poišči- te najbolj edinstvene in pristne spominke na tržnicah in bolšjih sejmih. Kako najugodneje na Kreto? V Turistični agenciji Sonček ponujajo veliko možnosti, kako priti na Kreto. Nekateri si sestavijo načrt počitnic sami in v agenciji rezervirajo letalsko vozovnico, hotele in avtomobil, potem raziskujejo otok sami. A največ se jih odloči za ugodne pakete v hotelih, potem se pri- ključijo bodisi organiziranim izletom ali za nekaj dni naja- mejo avtomobil in se odpelje- jo na katero od kultnih plaž. Pri Sončku imajo na enem mestu zbrano ponudbo vseh večjih slovenskih in tujih organiza- torjev potovanj z letalom. Torej lahko že z nekaj kliki za izbran hotel najdete najugodnejšo ponudbo. Nikar se ne ustrašite velikanske ponudbe hotelov, saj vam izkušeni Sončkovi sve- tovalci pomagajo do najbolj prave odločitve po vaši meri. Zagotovo vas bodo opozorili tudi na posebno letalo iz Lju- bljane, ki bo na Kreto letelo vse Καλώ ήρθατε στην Κρήτη – dobrodošli na Kreti! poletje. Gre za cenovno mikav- ne aranžmaje z garancijo, da se cena ne bo spreminjala ne glede na morebitne podražitve goriva. Mnogi organizatorji še vedno ponujajo First Minute ugodnosti, med drugim tudi možnosti sprememb ali brez- plačnih odpovedi za hitro re- zervirane aranžmaje, nekateri brezplačno, drugi z minimal- nim doplačilom t. i. Flex tarife. Kam po nasvete in rezervacijo? Obiščite www.sonchek.com/ kreta ali se za nasvet obrnite na klicni center 02/220 80 44 oziro- ma obiščite eno od 18 posloval- nic Turistične agencije Sonček po vsej Sloveniji. • Male Braslovče 16, 3314 Braslovče • Tel: 031 396 635 • E-mail: info@melitamlin.si • www.melitamlin.si • Prodaja in dostava mok, kaš, zdrobov in testenin • Mletje žit • Luščenje pire • Spletna trgovina Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 5, 2. februar 2023 PODLISTEK Fran Lorger se je rodil 30. aprila 1884 v preprosti trški družini v Šmarju pri Jelšah kot prvi otrok Franca in Otilije Lorger. Gimnazijo je obiskoval v Gradcu in po maturi leta 1904 nadaljeval s študijem klasične filologije na graški univerzi. Po konča- nem študiju, ki ga je zaključil z doktoratom leta 1908, se je zaposlil kot domači učitelj pri knezu Hugu Weriandu Win- dischgrätzu in grofu Karolu Mariji Stürgkhu na Dunaju. Že v času študija je začel z raziskovanjem rimskih spome- nikov v domačem okolju. Leta 1907 je naletel na ostanke rim- ske vile v Grobelcah pri Šmar- ju pri Jelšah. Raziskovanje je nadaljeval leta 1934 po vrnitvi iz Nice, kjer je 10 let deloval kot portretist z aparatom za posnemanje arheološke kera- mike, ki ga je sam izdelal. Pri izkopavanju razkošne rimske vile v Grobelcah, ki je traja- lo do leta 1936, je naletel na rimsko naselbino, kjer so bile stanovanjske in gospodarske stavbe v notranjosti 800 me- trov dolgega obzidja. Ostanke rimskih naselbin je odkril še v Mali Pristavi, Stranju, Spo- dnjem Mestinju in Pristavi pri Mestinju. Lorgerjevo arheološko pro- učevanje je prišlo najbolj do izraza po letu 1914, ko je po- učeval na gimnaziji v Celju. V tem času je na Rožnem griču (Sevcih) pri Celju odkril rim- sko vilo. Med njegova najve- čja arheološka odkritja spada rimski vojaški tabor II. italske legije cesarja Marka Avrelija iz 2. stoletja, ki ga je raziskoval od leta 1916 do 1918 v Ločici ob Savinji. Njegovo arheološko delo je izhajalo iz njegove povezano- sti z naravo in ljubezni do do- mače rimske arheologije, ki je s svojo skrivnostno prisotnostjo v ljudskem izročilu vznemirja- la že njegovo otroško domišlji- jo. S svojimi odkritji je razširil znanje o rimski topografiji pokrajine v porečju Savinje, Voglajne in Sotle. Njegove iz- kopanine hranita Pokrajinski muzej Celje in Maribor. Raz- iskovanje in izkopavanja sta mu v času Avstro-Ogrske omo- gočala Arheološki inštitut na Dunaju in Muzejsko društvo v Celju, izkopavanja v Šmarju pri Jelšah po vojni pa njegov brat Viktor Lorger. O svojih izkopavanjih je dr. Fran Lorger poročal v Jahrbuch für altertumskunde (1909), Jahresheften des Österreichi- schest archäologishen institu- tes in Wien (1919) in Časopisu za zgodovino in narodopisje (1934, 1935 in 1936). Leta 1920 je izdal tudi knji- žico šaljivih pesmi – Pesmi o kravi, petelinu, bolhi, opici in kozi. Se nadaljuje. Pripravila: Mateja Žagar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. www.kamra.si (1) Krajinski park Golte leži na vhodu v Zgornjo Savinjsko dolino. Golte so osamela kraška planota, ki jo z vseh stra- ni obdajajo skladi nepropustnih kamenin vulkanskega nastanka. Dviguje se nad Zgornjo Savinjsko dolino in na- vezuje na Smrekovško pogorje. Nadmorske višine se s posa- meznimi kopastimi vrhovi dvigujejo nad 1500 m: Boskovec (1587 m), Medvedjak (1573 m) in Smrekovec (1550 m). Razglednica, ki jo hrani Osrednja knjižnica Mozirje, je bila poslana 28. 1. 1972. Dr. Fran Lorger, arheolog (1884– 1937). Fotografija iz leta 1916 je del domoznanske zbirke Knjižnice Šmarje pri Jelšah. Arheološka odkritja dr. Frana Lorgerja ALBUM S CELJSKEGA Zimska idila na Golteh v 70. letih prejšnjega stoletja Morda niste vedeli, da so na Golteh v letih 1968–1969 zgradili najdaljšo nihalko v takratni Jugoslaviji in da je najdaljša tudi v današnji Sloveniji. Novi TEDNIK št. 34 25.08.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 34, 25. avgust 2022 Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. pošiljate jih lahko tudi po elektronski pošti na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po telefonu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Ledinsko ime Gôlte pomeni hrib, ki vso vodo pogôlta, saj na apnenčasti planoti vsa voda ponikne v podzemlje. Voda pronica skozi jame in brezna ter odteka v kraške izvire pod planoto, kot je npr. izvir Ljubi- je, Trnave ali Župnekovo žrelo. Večino ljudje uporabljajo za vodna zajetja, izvir Ljubije je med drugim najmočnejši vir pitne vode za preskrbo celotne Šaleške doline. Na delu planote se na okoli 50 hektarjih raztezajo smu- čišča z več kot 12 kilometri smučarskih prog, po katerih so Golte širši javnosti tudi najbolj poznane. Začetki smučarskega centra segajo v leto 1969, ko je Izletnik Celje pričel z gradnjo hotela, nihal- ke in druge infrastrukture. Center je v svoji zgodovini pogosto menjal lastnike. Poleg zimskega turizma s smučanjem imajo Golte svoje potenciale tudi v naravoslov- nem pogledu. Kot krajinski park je planota zavarovana od leta 1987 . Ima pet naravnih vrednot lokalnega pomena in 22 naravnih vrednot držav- nega pomena, uvršča se med ekološko pomembna območja in v potencialno območje Na- ture 2000. Viri: Raziskovalni tabor Golte 2007/2008: zbornik razi- skovalnega tabora ERICa v letih 2007 in 2008, Vele- nje, Erico, 2008. str. 6 (Do- stopno tudi: https://www. kamra.si/wp-content/uplo- ads/2021/04/3221_Bilten- Goltekoncni.pdf) https://sl.wikipedia.org/ wiki/Golte https://kraji.eu/slovenija/ golte_parkirisce/slo Besedilo pripravila: Roman Mežnar in Srečko Maček Na portalu www.kamra. si objavila Osrednja knjižnica Mozirje Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik 36 AKTUALNA PONUDBA Št. 5, 2. februar 2023 Novi TEDNIK 2. 2. 2023 št. 5  COLOR CMYK stran 36 Počitnice na največjem otoku Egejskega morja, Kreti, se vrtijo okoli lepih plaž, raznolike pokrajine, fantastične sredozemske hrane in seveda zgodovine. Tu enciklopedija mitov in le- gend dobi svoje podobe. Najbolj žive so v arheološkem najdišču Knosos, nekdanjem glavnemu mestu izjemne minojske kulture. Kreta – kot iz raja vzeta Tudi zgodovina je lahko zabavna Pravijo, da se je tukaj rodila so- dobna civilizacija. Zanjo so krivi Minojci, ki so po teh tleh hodili približno tri tisoč let nazaj. Ena bolj zanimivih zgodb opisuje »roj- stvo mode«. Topla klima je nare- kovala lahka oblačila, a ta so bila vedno natančno odmerjena in zašita. Moški so nosili kilte iz kože, volne ali platna, da so pokrili svojo moškost. Ženska oblačila so bila bogata in presenetljivo podobna tistim iz 19. stoletja. Pogosta so bila A-krila in predvsem ni nikdar manjkalo nakita ter globokih de- koltejev, ki so razkrivali ženskost. Spoštovali so ozek pas oziroma obliko peščene ure, ki so jo že od otroštva poudarjali z železnimi pasovi. Tudi frizerstvo ima tukaj svoje korenine: značilne pričeske Minojk so imele tri čope – dva ob strani in enega zadaj. Predstavljali so Zemljo, nebesa in podzemlje. No, a se še najde kdo, ki meni, da je zgodovina dolgočasna? Minoj- ske zgodbe pričajo o mogočni in zelo razviti civilizaciji ter vedno navdušijo. Slikovita obala z rajskimi plažami A na počitnicah imajo pona- vadi prednost plaže. Te ne bodo razočarale. Kreta ima skoraj tisoč kilometrov obale in postreže vse od 12-kilometrske peščene plaže pri Rethymnonu, skritih zalivčk- ov predvsem na jugu in vse do plaž eksotičnega videza, kot so Elafonisi in Balos na vzhodu ali Vai in Matala na zahodu. Ah, se- veda, Matala! Tja se ne gre toliko zaradi plaže kot zaradi podoži- vljanja svobode in povezanosti, kot so v 60. in 70. letih prav tu- kaj živeli hipiji. Domovanja so si uredili kar v jamah, izklesanih v pečine, in uživali v razgledu na čudovito prodnato plažo. Ta duh barvitega mesteca se je ohranil vse do danes. Ustvarjena za spomine Mnogi ljubitelji grških otokov Kreto še posebej cenijo. Tisti, ki iščejo nedotaknjene in pristne grške vasice, jih bodo še vedno našli v osrednjem goratem pre- delu otoka ali na manj turistič- nem jugu. Takšne, kjer so mize tavern postavljene dobesedno na cesto in moški domačini v nedogled igrajo backgammon ali šah. Seveda niste bili na Kreti, če niste poskusili tamkajšnjih klasičnih jedi, kot so souvla- ki, giros, tzatziki, grška solata, morske jedi vseh vrst in nepre- kosljive sladice. Slednje so tudi lepo darilo za domov. In če smo že pri spominkih, zanimivo, da je najbolj tradicionalen izdelek na otoku krzno. A verjamemo, da boste namesto tega domov raje odnesli pletenine iz ovčje volne, usnjene izdelke, stekle- nico vina, oljčnega olja ali kaj od naravne grške kozmetike. Visoko cenjeni so lepo okrašeni grški noži. Ali pa darilo po mi- nojsko: nakit iz zlata in srebra za dame. Morda ideja – poišči- te najbolj edinstvene in pristne spominke na tržnicah in bolšjih sejmih. Kako najugodneje na Kreto? V Turistični agenciji Sonček ponujajo veliko možnosti, kako priti na Kreto. Nekateri si sestavijo načrt počitnic sami in v agenciji rezervirajo letalsko vozovnico, hotele in avtomobil, potem raziskujejo otok sami. A največ se jih odloči za ugodne pakete v hotelih, potem se pri- ključijo bodisi organiziranim izletom ali za nekaj dni naja- mejo avtomobil in se odpelje- jo na katero od kultnih plaž. Pri Sončku imajo na enem mestu zbrano ponudbo vseh večjih slovenskih in tujih organiza- torjev potovanj z letalom. Torej lahko že z nekaj kliki za izbran hotel najdete najugodnejšo ponudbo. Nikar se ne ustrašite velikanske ponudbe hotelov, saj vam izkušeni Sončkovi sve- tovalci pomagajo do najbolj prave odločitve po vaši meri. Zagotovo vas bodo opozorili tudi na posebno letalo iz Lju- bljane, ki bo na Kreto letelo vse Καλώ ήρθατε στην Κρήτη – dobrodošli na Kreti! poletje. Gre za cenovno mikav- ne aranžmaje z garancijo, da se cena ne bo spreminjala ne glede na morebitne podražitve goriva. Mnogi organizatorji še vedno ponujajo First Minute ugodnosti, med drugim tudi možnosti sprememb ali brez- plačnih odpovedi za hitro re- zervirane aranžmaje, nekateri brezplačno, drugi z minimal- nim doplačilom t. i. Flex tarife. Kam po nasvete in rezervacijo? Obiščite www.sonchek.com/ kreta ali se za nasvet obrnite na klicni center 02/220 80 44 oziro- ma obiščite eno od 18 posloval- nic Turistične agencije Sonček po vsej Sloveniji. • Male Braslovče 16, 3314 Braslovče • Tel: 031 396 635 • E-mail: info@melitamlin.si • www.melitamlin.si • Prodaja in dostava mok, kaš, zdrobov in testenin • Mletje žit • Luščenje pire • Spletna trgovina Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 5, 2. februar 2023 PODLISTEK Fran Lorger se je rodil 30. aprila 1884 v preprosti trški družini v Šmarju pri Jelšah kot prvi otrok Franca in Otilije Lorger. Gimnazijo je obiskoval v Gradcu in po maturi leta 1904 nadaljeval s študijem klasične filologije na graški univerzi. Po konča- nem študiju, ki ga je zaključil z doktoratom leta 1908, se je zaposlil kot domači učitelj pri knezu Hugu Weriandu Win- dischgrätzu in grofu Karolu Mariji Stürgkhu na Dunaju. Že v času študija je začel z raziskovanjem rimskih spome- nikov v domačem okolju. Leta 1907 je naletel na ostanke rim- ske vile v Grobelcah pri Šmar- ju pri Jelšah. Raziskovanje je nadaljeval leta 1934 po vrnitvi iz Nice, kjer je 10 let deloval kot portretist z aparatom za posnemanje arheološke kera- mike, ki ga je sam izdelal. Pri izkopavanju razkošne rimske vile v Grobelcah, ki je traja- lo do leta 1936, je naletel na rimsko naselbino, kjer so bile stanovanjske in gospodarske stavbe v notranjosti 800 me- trov dolgega obzidja. Ostanke rimskih naselbin je odkril še v Mali Pristavi, Stranju, Spo- dnjem Mestinju in Pristavi pri Mestinju. Lorgerjevo arheološko pro- učevanje je prišlo najbolj do izraza po letu 1914, ko je po- učeval na gimnaziji v Celju. V tem času je na Rožnem griču (Sevcih) pri Celju odkril rim- sko vilo. Med njegova najve- čja arheološka odkritja spada rimski vojaški tabor II. italske legije cesarja Marka Avrelija iz 2. stoletja, ki ga je raziskoval od leta 1916 do 1918 v Ločici ob Savinji. Njegovo arheološko delo je izhajalo iz njegove povezano- sti z naravo in ljubezni do do- mače rimske arheologije, ki je s svojo skrivnostno prisotnostjo v ljudskem izročilu vznemirja- la že njegovo otroško domišlji- jo. S svojimi odkritji je razširil znanje o rimski topografiji pokrajine v porečju Savinje, Voglajne in Sotle. Njegove iz- kopanine hranita Pokrajinski muzej Celje in Maribor. Raz- iskovanje in izkopavanja sta mu v času Avstro-Ogrske omo- gočala Arheološki inštitut na Dunaju in Muzejsko društvo v Celju, izkopavanja v Šmarju pri Jelšah po vojni pa njegov brat Viktor Lorger. O svojih izkopavanjih je dr. Fran Lorger poročal v Jahrbuch für altertumskunde (1909), Jahresheften des Österreichi- schest archäologishen institu- tes in Wien (1919) in Časopisu za zgodovino in narodopisje (1934, 1935 in 1936). Leta 1920 je izdal tudi knji- žico šaljivih pesmi – Pesmi o kravi, petelinu, bolhi, opici in kozi. Se nadaljuje. Pripravila: Mateja Žagar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. www.kamra.si (1) Krajinski park Golte leži na vhodu v Zgornjo Savinjsko dolino. Golte so osamela kraška planota, ki jo z vseh stra- ni obdajajo skladi nepropustnih kamenin vulkanskega nastanka. Dviguje se nad Zgornjo Savinjsko dolino in na- vezuje na Smrekovško pogorje. Nadmorske višine se s posa- meznimi kopastimi vrhovi dvigujejo nad 1500 m: Boskovec (1587 m), Medvedjak (1573 m) in Smrekovec (1550 m). Razglednica, ki jo hrani Osrednja knjižnica Mozirje, je bila poslana 28. 1. 1972. Dr. Fran Lorger, arheolog (1884– 1937). Fotografija iz leta 1916 je del domoznanske zbirke Knjižnice Šmarje pri Jelšah. Arheološka odkritja dr. Frana Lorgerja ALBUM S CELJSKEGA Zimska idila na Golteh v 70. letih prejšnjega stoletja Morda niste vedeli, da so na Golteh v letih 1968–1969 zgradili najdaljšo nihalko v takratni Jugoslaviji in da je najdaljša tudi v današnji Sloveniji. Novi TEDNIK št. 34 25.08.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 34, 25. avgust 2022 Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. pošiljate jih lahko tudi po elektronski pošti na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po telefonu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Ledinsko ime Gôlte pomeni hrib, ki vso vodo pogôlta, saj na apnenčasti planoti vsa voda ponikne v podzemlje. Voda pronica skozi jame in brezna ter odteka v kraške izvire pod planoto, kot je npr. izvir Ljubi- je, Trnave ali Župnekovo žrelo. Večino ljudje uporabljajo za vodna zajetja, izvir Ljubije je med drugim najmočnejši vir pitne vode za preskrbo celotne Šaleške doline. Na delu planote se na okoli 50 hektarjih raztezajo smu- čišča z več kot 12 kilometri smučarskih prog, po katerih so Golte širši javnosti tudi najbolj poznane. Začetki smučarskega centra segajo v leto 1969, ko je Izletnik Celje pričel z gradnjo hotela, nihal- ke in druge infrastrukture. Center je v svoji zgodovini pogosto menjal lastnike. Poleg zimskega turizma s smučanjem imajo Golte svoje potenciale tudi v naravoslov- nem pogledu. Kot krajinski park je planota zavarovana od leta 1987 . Ima pet naravnih vrednot lokalnega pomena in 22 naravnih vrednot držav- nega pomena, uvršča se med ekološko pomembna območja in v potencialno območje Na- ture 2000. Viri: Raziskovalni tabor Golte 2007/2008: zbornik razi- skovalnega tabora ERICa v letih 2007 in 2008, Vele- nje, Erico, 2008. str. 6 (Do- stopno tudi: https://www. kamra.si/wp-content/uplo- ads/2021/04/3221_Bilten- Goltekoncni.pdf) https://sl.wikipedia.org/ wiki/Golte https://kraji.eu/slovenija/ golte_parkirisce/slo Besedilo pripravila: Roman Mežnar in Srečko Maček Na portalu www.kamra. si objavila Osrednja knjižnica Mozirje Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik 38 Št. 5, 2. februar 2023 Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 38 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Vaš vladar Mars je končno v direktnem gibanju, kar vam daje krila, bistveno lažje boste napredovali. Bistveno je, da imate smer točno določeno. Ne spreminjajte svojega mne- nja. Če boste to storili, boste ponovno na začetku. Postavite si trdna pravila in se jih drži- te. Lepo oporo imate v naklo- njenem Jupitru, ki potuje po sorodnem ognjenem znaku. Priložnosti se nasmihajo in ne boste jih spregledali. Imeli ste občutek, da gre vse v želeno smer, potem je prišlo do rahlega zastoja. Ugotavljali boste, da je vse za nekaj dobro, kajti tudi v tem primeru se bo izkazalo prav to. Smer, v katero želite iti, je tik pred vami. Če ste bili še pred dnevi rahlo razoča- rani nad konkretno osebo, se bo zdaj zgodba postavila na glavo. Prizadevanja, da vas ponovno osvoji, lahko rodijo sadove. Vaš vladar v zemeljskem znamenju povečuje potrebo po zagotovitvi varnosti, tako čustvene kot materialne. Za oboje vam ne bo težko delati, saj imate dovolj moči. Mars v vašem znamenju vam prinaša povečano energijo. Porabite jo za večjo telesno dejavnost in se- veda nikar ne pozabite na lju- bezen. Ta je tista, ki vas vedno najbolj greje. Tudi za prijatelje ne bo zmanjkalo časa. V četrtek in petek boste gosti- li Luno, ki bo v nedeljo dose- gla polnost. V tem času bodo v ospredju dom, domača do- gajanja in družinske zadeve. Za konec tedna bo prav veselo v vaši družbi. Čutili boste, da se nekaj pripravlja, vendar ne boste mogli točno ugotovi- ti, kaj. Prijatelj vam bo nudil uslugo, ki vas bo osrečila. Še so dobri ljudje na svetu. Od sobote do ponedeljka bo Luna potovala po vašem zna- menju. Polnost bo dosegla v ne- deljo, zato bo v tem času veselo in sproščeno vzdušje. Pazite le, da boste upoštevali tudi želje ljudi. Čakali boste na rešitev neke prošnje, ki ste jo vložili že pred časom. Čeprav odgo- vor zamuja, ne bo nič narobe. V neki stvari vam bo ustreženo, zato boste zadovoljni. V torek in na praznično sre- do boste gostili Luno v svojem znamenju. Razpoloženje bo precej umirjeno. Izogibajte se ljudi in krajev, ki neugodno vplivajo na vas, izberite tiste, ki vam ustrezajo. Imate vse možnosti, da dobite tiste stvari, ki jih sploh ne potrebujete in si jih vseeno močno želite. Uspelo vam bo najti tisto, kar ste iskali že nekaj časa. Vaša pridnost in delavnost bosta poplačani. Obeta se vam srečanje, ki bo lahko še posebej pomemb- no, čeprav najprej ne bo vi- deti tako. Pustolovski duh v kombinaciji z nenavadnim navdihom bo povzročil, da bo vaša domišljija podivjala. Izkoristite to za užitke vseh vrst. Nekdo bo močno pre- senečen nad vami, saj ima o vas popolnoma drugačno predstavo. V prihodnje bo še zelo zanimivo. Po trdem delu bo prišlo na vrsto tudi nekaj uric za spro- stitev. Napori preteklih dni so vas izmučili, četudi marsikaj ni bilo direktno povezano z vami. Čutili boste močno potrebo, da nekaj v svojem življenju pošteno spreme- nite. Če potrebujete prostor in čas zase, se pogovorite s partnerjem. Lahko to storite tudi sami pri sebi in končno razčistite tisto, kar vam že dlje ne da miru. Vaš vladar v sorodnem og- njenem znaku vam bo dal krila, hoteli boste poleteti na podlagi svojih številnih načrtov. Imeli boste veliko obveznosti, zaradi katerih se boste počutili kar nekako pomembno, resno in odgo- vorno. Vedite, da je od va- šega mnenja veliko odvisno. V pravem trenutku se boste znašli na pravem mestu. Temu se reče čista sreča. Oko- liščine vam bodo naklonjene, od vas bo odvisno, kako jih boste obrnili sebi v prid. Merkur, ki je zadolžen za delo, dogovarjanje in učenje, potuje po vašem znamenju in vam daje veliko prodornost misli. Izredno je močan tudi vaš čut za praktičnost. Te dni ste zelo ustvarjalni, zato vas je težko uloviti. Prijatelji se utegnejo pritoževati, da si že dolgo niste vzeli časa zanje. To lahko mimogrede popravi- te, konec tedna in praznična sreda sta kot naročena za to. V vladavini vašega zname- nja ste v odličnem položaju, počutje bo iz dneva v dan boljše, prav tako zdravstveno stanje. To, da se z vami nekaj dogaja, je dejstvo. V zadovolj- stvo vseh se boste zelo potru- dili. Oseba, ki vam je draga, bo želela biti v rednih stikih z vami. Ne bo vam odveč, na- sprotno, tega boste veseli. Kraljica ljubezni, ugodja, udobja in denarja, Venera, potuje po vašem znamenju. Vidno vas bo polepšala in ča- kajo vas prijetne urice v dvo- je ali s prijatelji. Pred vami je toliko vsega, da se boste morali dobro organizirati. A tudi če pozabite na kakšno malenkost, ne bo nič narobe. Vaši pozornosti ne bo prav nič ušlo, boste pa zamujeno nadoknadili kasneje. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Film Par srednjih let gleda pornografski fi lm in med akcijo žena naenkrat vzklikne: »Ustavi fi lm! Daj malo nazaj! Še malo! Točno tu!« Mož uspe najti želeno mesto in žena reče: »No, poglej, točno takšne zavese mi boš kupil!« Babica pri zdravniku »Gospod doktor, medicina je zadnja leta res napredovala. Ko sem bila mlada, sem se morala pri vas vedno sleči do pasu, zdaj pa je dovolj, če odprem usta in pokažem jezik.« Učiteljica »Oče, ali si bil ti kdaj zaljubljen v učiteljico?« »Sem, sine.« »In kako se je končalo?« »Slabo, mama te je prepisala v drugo šolo.« Sobno kolo »A veš, da ves čas vozim sobno kolo, odkar sem ga kupila?« »Pridna! Kar tako naprej!« »Še vedno je v avtu …« Odločitev je padla! Nihče več ne bo zame govoril tista debela… Pustila sem si rasti brke! V javnem zdravstvu zdravnika težko prepričaš, da si bolan, v zasebnem pa, da si zdrav. Zdravnik me je vprašal: »Ste morda izgubili tek?« Povedala sem mu, da sem v življenju doživela vse mogoče izgube, te pa še ne. Vsi, ki ste kupili diplome v Bosni, ne skrbite. Lahko vam vzamejo papir, a znanja nikoli! Ni toliko zakonov, kot imam jaz sorodnikov! V svetu Pri nas Vse, kar počneš zadnjih trideset let, je, da iščeš napake v vsem, kar rečem. 31 let Jože, brez denarnice si videti drugače. O Američanih si lahko mislite marsikaj, a njihovi domovi za ostarele sodijo med najlepše. Pravijo, da alkohol ubija počasi. Pa kaj potem! Se ti kam mudi? 38 Št. 5, 2. februar 2023 Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 38 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Vaš vladar Mars je končno v direktnem gibanju, kar vam daje krila, bistveno lažje boste napredovali. Bistveno je, da imate smer točno določeno. Ne spreminjajte svojega mne- nja. Če boste to storili, boste ponovno na začetku. Postavite si trdna pravila in se jih drži- te. Lepo oporo imate v naklo- njenem Jupitru, ki potuje po sorodnem ognjenem znaku. Priložnosti se nasmihajo in ne boste jih spregledali. Imeli ste občutek, da gre vse v želeno smer, potem je prišlo do rahlega zastoja. Ugotavljali boste, da je vse za nekaj dobro, kajti tudi v tem primeru se bo izkazalo prav to. Smer, v katero želite iti, je tik pred vami. Če ste bili še pred dnevi rahlo razoča- rani nad konkretno osebo, se bo zdaj zgodba postavila na glavo. Prizadevanja, da vas ponovno osvoji, lahko rodijo sadove. Vaš vladar v zemeljskem znamenju povečuje potrebo po zagotovitvi varnosti, tako čustvene kot materialne. Za oboje vam ne bo težko delati, saj imate dovolj moči. Mars v vašem znamenju vam prinaša povečano energijo. Porabite jo za večjo telesno dejavnost in se- veda nikar ne pozabite na lju- bezen. Ta je tista, ki vas vedno najbolj greje. Tudi za prijatelje ne bo zmanjkalo časa. V četrtek in petek boste gosti- li Luno, ki bo v nedeljo dose- gla polnost. V tem času bodo v ospredju dom, domača do- gajanja in družinske zadeve. Za konec tedna bo prav veselo v vaši družbi. Čutili boste, da se nekaj pripravlja, vendar ne boste mogli točno ugotovi- ti, kaj. Prijatelj vam bo nudil uslugo, ki vas bo osrečila. Še so dobri ljudje na svetu. Od sobote do ponedeljka bo Luna potovala po vašem zna- menju. Polnost bo dosegla v ne- deljo, zato bo v tem času veselo in sproščeno vzdušje. Pazite le, da boste upoštevali tudi želje ljudi. Čakali boste na rešitev neke prošnje, ki ste jo vložili že pred časom. Čeprav odgo- vor zamuja, ne bo nič narobe. V neki stvari vam bo ustreženo, zato boste zadovoljni. V torek in na praznično sre- do boste gostili Luno v svojem znamenju. Razpoloženje bo precej umirjeno. Izogibajte se ljudi in krajev, ki neugodno vplivajo na vas, izberite tiste, ki vam ustrezajo. Imate vse možnosti, da dobite tiste stvari, ki jih sploh ne potrebujete in si jih vseeno močno želite. Uspelo vam bo najti tisto, kar ste iskali že nekaj časa. Vaša pridnost in delavnost bosta poplačani. Obeta se vam srečanje, ki bo lahko še posebej pomemb- no, čeprav najprej ne bo vi- deti tako. Pustolovski duh v kombinaciji z nenavadnim navdihom bo povzročil, da bo vaša domišljija podivjala. Izkoristite to za užitke vseh vrst. Nekdo bo močno pre- senečen nad vami, saj ima o vas popolnoma drugačno predstavo. V prihodnje bo še zelo zanimivo. Po trdem delu bo prišlo na vrsto tudi nekaj uric za spro- stitev. Napori preteklih dni so vas izmučili, četudi marsikaj ni bilo direktno povezano z vami. Čutili boste močno potrebo, da nekaj v svojem življenju pošteno spreme- nite. Če potrebujete prostor in čas zase, se pogovorite s partnerjem. Lahko to storite tudi sami pri sebi in končno razčistite tisto, kar vam že dlje ne da miru. Vaš vladar v sorodnem og- njenem znaku vam bo dal krila, hoteli boste poleteti na podlagi svojih številnih načrtov. Imeli boste veliko obveznosti, zaradi katerih se boste počutili kar nekako pomembno, resno in odgo- vorno. Vedite, da je od va- šega mnenja veliko odvisno. V pravem trenutku se boste znašli na pravem mestu. Temu se reče čista sreča. Oko- liščine vam bodo naklonjene, od vas bo odvisno, kako jih boste obrnili sebi v prid. Merkur, ki je zadolžen za delo, dogovarjanje in učenje, potuje po vašem znamenju in vam daje veliko prodornost misli. Izredno je močan tudi vaš čut za praktičnost. Te dni ste zelo ustvarjalni, zato vas je težko uloviti. Prijatelji se utegnejo pritoževati, da si že dolgo niste vzeli časa zanje. To lahko mimogrede popravi- te, konec tedna in praznična sreda sta kot naročena za to. V vladavini vašega zname- nja ste v odličnem položaju, počutje bo iz dneva v dan boljše, prav tako zdravstveno stanje. To, da se z vami nekaj dogaja, je dejstvo. V zadovolj- stvo vseh se boste zelo potru- dili. Oseba, ki vam je draga, bo želela biti v rednih stikih z vami. Ne bo vam odveč, na- sprotno, tega boste veseli. Kraljica ljubezni, ugodja, udobja in denarja, Venera, potuje po vašem znamenju. Vidno vas bo polepšala in ča- kajo vas prijetne urice v dvo- je ali s prijatelji. Pred vami je toliko vsega, da se boste morali dobro organizirati. A tudi če pozabite na kakšno malenkost, ne bo nič narobe. Vaši pozornosti ne bo prav nič ušlo, boste pa zamujeno nadoknadili kasneje. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Film Par srednjih let gleda pornografski fi lm in med akcijo žena naenkrat vzklikne: »Ustavi fi lm! Daj malo nazaj! Še malo! Točno tu!« Mož uspe najti želeno mesto in žena reče: »No, poglej, točno takšne zavese mi boš kupil!« Babica pri zdravniku »Gospod doktor, medicina je zadnja leta res napredovala. Ko sem bila mlada, sem se morala pri vas vedno sleči do pasu, zdaj pa je dovolj, če odprem usta in pokažem jezik.« Učiteljica »Oče, ali si bil ti kdaj zaljubljen v učiteljico?« »Sem, sine.« »In kako se je končalo?« »Slabo, mama te je prepisala v drugo šolo.« Sobno kolo »A veš, da ves čas vozim sobno kolo, odkar sem ga kupila?« »Pridna! Kar tako naprej!« »Še vedno je v avtu …« Odločitev je padla! Nihče več ne bo zame govoril tista debela… Pustila sem si rasti brke! V javnem zdravstvu zdravnika težko prepričaš, da si bolan, v zasebnem pa, da si zdrav. Zdravnik me je vprašal: »Ste morda izgubili tek?« Povedala sem mu, da sem v življenju doživela vse mogoče izgube, te pa še ne. Vsi, ki ste kupili diplome v Bosni, ne skrbite. Lahko vam vzamejo papir, a znanja nikoli! Ni toliko zakonov, kot imam jaz sorodnikov! V svetu Pri nas Vse, kar počneš zadnjih trideset let, je, da iščeš napake v vsem, kar rečem. 31 let Jože, brez denarnice si videti drugače. O Američanih si lahko mislite marsikaj, a njihovi domovi za ostarele sodijo med najlepše. Pravijo, da alkohol ubija počasi. Pa kaj potem! Se ti kam mudi? Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 5, 2. februar 2023 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 554 SUDOKU 555 SUDOKU 246 REŠITEV SUDOKU 245 Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si KUPON S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Nagradni razpis Še šest dni in bo božič mimo. In spet bom lahko ... 3K NEKDANJI TELEVIZIJEC (VLADO) PODA- LJŠANJE PRVOTNEGA ROKA TEKMECI IZ VEČ DRŽAV NEKDANJA SLOVENSKA HUMORIST- KA PUTRIH ČRT KANONI LA DONNA E MOBILE JE ... IZ RIGOLETTA BODEČ PLEVEL VODORAVEN TRAM, KI NOSI STROP RELIEFNA POVRŠINA SNOVI ŠALJIVOST, HUMOR- NOST RAHLO RDEČE PEVKA VILER UREJEN JAVNI NASAD AMERIŠKI IGRALEC VOIGHT KROMPIRJEV SVALJEK ČISTINA V GOZDU MORALNA NAČELA NEKDANJI PREBIVALCI ŠPANIJE PLATINA ŠIBA BOŽJA OŽIVLJAJVA NASELJE V VIPAVSKI DOLINI MARČEVE … STARI OČE ANGLEŠKI KOMIK IDLE JANEZ ČANDEK MEJI NA SAUDOVO ARABIJO OTOK V KVARNERJU VZNEMIRJAŠ (DO- MIŠ LJIJO) SUMERSKI BOG NEBA ODPRAVIJO SE SEZUTE TRAČNICA NETOREGIS- TRSKA TONA AMERIŠKA IGRALKA NEKDANJA ČASTNA BRIGADIRJA ČEDOMIR (KRAJŠE) SPRAVIM V RED NASPROTNO OD BEL PASJE OGLAŠANJE MEDNAROD- NA OZNAKA IRSKE AVTOR POVESTI SVETINOVA METKA POKRIVATE JAN NOVAK PISANA PAPIGA RIMSKO CELJE AM. IGRALKA BULLOCK OBROBNI DEL LAOŠANKE SO SOSEDE … OKRAJŠAVA ZA 2. MESEC PALESTINSKI PREDSEDNIK (MAHMUD) PRED- STOJNIK NADŠKOFIJE ŠVICARSKI JUNAK (WILHELM) TO BE, … NOT TO BE KOCKA (LAT.) DRŽI SE KOT MILA … BRITANSKI IGRALEC (JEREMY) JOHN OSBORNE INSTINKT PRIČAKUJE VRANA ... IZKLJUJE OČI EVROPSKA CENTRALNA BANKA UMETNO PRIDOBLJEN RADIOAKTIV- NI ELEMENT ANDREJ KAROLI VRSTA BONBONA PRETITI KIRK DOUGLAS POIMENO- VATI OD NEKDEJ … SO LJUBLJANKE SLOVELE Povsod z vami NASTALA STA Z IZKOPA- VANJEM VROČA ALKOHOLNA PIJAČA NASPROTNO OD PLITEK NEMŠKA POLITIČNA STRANKA PREDVAJATA (GLASBO) LASTNINA EVGEN CAR HLINJENO, NEPRISTNO RJAVA, ROZA IN MODRA PRIPRAVA ZA SPENJANJE ŽIVAHNO, URNO TELUR NEKD. FR. DIRKAČ F1 PROST NASPROTJE DOBREGA JELINČIČEVA STRANKA MEDNAROD- NA OZNAKA IZRAELA STAREJŠI DEL KENOZOIKA OČRT PREPEVALA DOMAČI ŽIVALI SLABŠA ODEJA (POG.) WEST … JE AMERIŠKA VOJAŠKA AKADEMIJA POTRDILO O PLAČILU S KARTICO PRIHOD V GOSTE ŠIMPANZ IN GORILA ŠTEFAN HADALIN ANGLEŠKA PEVKA BUSH ENOTA MERE KARTUŠE, PAPIR, ŽARNICE GORSKE REŠEVALNE SANI AMERIŠKI IGRALEC (CHEVY) EGIPČANSKI BOG SONCA 7 13 5 1 2 8 14 3 15 6 12 4 9 10 11 1 2345 678 91 01 11 2 13 14 15 1. nagrada: odeja in knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 2. nagrada: predpasnik in knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 3. nagrada: kuhinjska krpa in knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 7. februarja. Geslo iz številke 4: Zapadel je sneg Izid žrebanja: 1. nagrado: odejo in knjigo Kuharske bukve – zdravilna ze- lišča, čaji in čajne mešanice prejme Simona Kodrič z Dobrne. 2. nagrado: predpasnik NT&RC in knjigo Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Darja Jerše iz Laškega. 3. nagrado: kuhinjsko krpo in knjigo Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Tomaž Peč- nik iz Šempetra. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 5, 2. februar 2023 PISANI SVET »Bodimo opora drug drugemu« Da ljudje še posebej radi poslušajo patra Karla Gržana, je dokazala tudi Čajanka v Slovenskih Konjicah. Dvorana konjiškega doma kulture je bila polna do zadnjega kotička, obiskovalci so pogovorni večer v organizaciji konjiške splošne knjižnice zapuščali z zelo prijetnimi oziroma navdušujočimi vtisi. Dr. Gržan, duhovnik, pisatelj in publicist, je govoril o tem, kako je po- membno, da smo ljudje opora drug drugemu, da se odpiramo v svetlobi, da gledamo onkraj vseh razdvajanj, strahov in omejitev vsakdana. Povabil je, da se zazremo vase, najdemo svojo resnico in živimo v skladu z njo. Natrosil je tudi nekaj zabavnih prigod iz svojega življenja, ki jih je zbral v eni od svojih knjig, saj pravi, da sta humor in smeh najvišja oblika duhovne prebujenosti. Pater Karel Gržan, ki se je leta 1958 rodil v Celju, je doslej napisal že več kot 50 knjig, v njih se loteva stisk sodobnega človeka, piše tudi knjige za otroke in mladino. BF Kovač je spoznal Cerarja Petinpetdesetič so bili izbrani najboljši celjski športniki. V ponedeljek se je v dvorani Narodnega doma zbrala smetana športa v knežjem mestu. Med rednimi obiskovalci celjskih prireditev Športnik leta je eden najboljših slovenskih športnikov vseh časov Miro Cerar. Izjemen telovadec je spoznal Matijo Kovača, ki je lani postal župan Mestne občine Celje. Desno stoji sekretar Športne zveze Celje Hasan Ibrić, ki se bo počasi poslovil od tega položaja. DŠ Tradicionalno srečanje z novinarji Žalski župan Janko Kos je prejšnji teden sprejel novinarje na tradicionalnem ponovo- letnem srečanju. Tudi letos je bilo druženje priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj. Kot je izpostavil Kos, ima s sedmo silo dobre izkušnje in si želi, da bi tako ostalo še naprej. Njegov nagovor ni minil brez humornih pripomb, ki so značilne zanj. Letos jih je bilo nekaj tudi na račun njegovega emša. Po novem je namreč Kos v Spodnji Savinjski dolini najizkušenejši župan tako po trajanju županovanja kot po letih. ŠO Ptice prekrile nebo v Zadrečki dolini Iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so sporočili, da so letos v gozdu v bližini Bočne pri Gornjem Gradu opazili ogromno jato pinož. Gre za ptice iz družine ščinkavcev, ki na območju Evrope gnezdijo v Skandinaviji in se čez zimo odselijo v južnejše predele Evrope. Na prezimovanju se pogosto združujejo v ogromne jate. Takšen dogodek so ljubitelji ptic navdušeno spremljali že pred štirimi leti, ko je večmilijonska jata prezimovala v gozdu blizu kraja Polšnik pri Litiji. Večji del zime ptice preživijo na istem območju, kjer je dovolj žira in smrekovih storžev. Na spletni strani društva si je mogoče ogledati posnetek tega redko videnega pojava, ki ga je posnel tudi snemalec in režiser Matej Vranič in ga vključil v svoj dokumentarni film Divja Slovenija. TC Pustovanje v Celju Sredi februarja bo v središču Celja živahno pustno vzduš- je. V Zavodu za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje so pripravili program dogajanja na pustno soboto in pustni torek, v katerem bomo sodelovali tudi predstavniki naše me- dijske hiše. Prizorišči pustovanja v soboto, 18. februarja, in v torek, 21. februarja, bosta na Glavnem in Krekovem trgu med 10. in 13. uro. Kot pravijo v Zavodu za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje, bo pustna povorka krenila s Krekovega trga, v njej bodo poleg pustnih mask tudi kurenti, na čelu povorke bo kočija. Najboljše maske bodo nagradili. Nagrajevali jih bodo v treh kategorijah: otroška, družinska in skupinska maska. Ocenjevali bodo tudi pustno urejenost in pustno ponudbo pri mestnih ponudnikih. Ker pusta ni brez slastnih krofov, so or- ganizatorji poskrbeli tudi zanje. Obiskovalcem bodo krofe delili na stojnici, pri kateri bodo tudi predstavniki Novega tednika in Radia Celje. Ocenjevanje pustne urejenosti in pustne ponudbe pri mestnih ponudnikih bodo pripravili tudi na pustni torek, najboljše tri bodo nagradili. V tričlanski ocenjevalni komisiji bo predstavnica Novega tednika & Radia Celje Simona Brglez. BF Utrinek z lanskega pustovanja v Celju (Foto: SHERPA) Namesto listov je drevje v bližini Bočne prekrila ogromna jata pinož. (Foto: Pia Höfferle) S patrom Karlom Gržanom se je pogovarjala Maja Furman. (Foto: A. Miličevič) Župan Janko Kos, njegovi sodelavci in podžupani so se z novinarji srečali v Centru Golding. (Foto: TT) Celjski župan se je rokoval z nekdanjim telovadcem Mirom Cerarjem. (Foto: SHERPA)