Poštarina plačana Štev. Posgmesna štey. Oin 1»« V L'ut»|Vanv, 3. ffct»ru»ria 19^7. Upravništvo ..Domovine" v Ljuliljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/II.. telefon 72 Klerikalci v vladi Sedaj naj pokažejo, ka] ^aa]o! že dolgo časa so se klerikalci ponujali radikalom, aa bi jih sprejeli v vlado, toda šele sedaj se jim je posrečilo doseči toliko zaželjene ministrske stolčke. Sprejeli so vse cd radikalov stavljene pogcje, tudi te, da sta v vladi dva generala, samo da bi zepet enkrat zavladali. Da so klerikalci popolnoma pozabili na avtonomijo, katero so gonili že toliko let in s kaiero so prav za prav zmagovali med slovenskim ljudstvom, se bo prav kmalu pokazalo. Tudi ni nič molilo klerikalce pri vs'.opu v vlado to, da so prej svoje sedanje zaveznike vedno obmetavali z očitki korupcije. Mirno bodo sedaj klerikalci sedeli v vladi s pris'.aši slranke, katero so vedno smatrali za nesrečo Jugoslavije. Tudi ni nič znano, da so klerikalci stavili za vstop v vlado kakšne posebne pogoje v korist slovenskega ljudstva, ki jim je v pretežni večini dalo svoje glasove. Nova vlada nima sicer zanesljive večine in stoji zato na zelo slabih nogah, vendar bi želeli, da bi bila trajnejša, da bi se tako pokazalo, kar mi vedno trdimo, da namreč klerikalci tudi v vladi ne bodo znali pravilno zastopati koristi slovenskega ljudstva. Take vsaj pol leta bi radi videli vladati klerikalce. Toliko časa bo zadostovalo, da se SLS izkaže, ali res kaj zna. Slovenija je davčno najbolj obremenjena po- Narofnina !a tutemstvo; četrtletno 7 58 Din, polletno 15 Din, celoletno 30 Din; ia Inosemstvo: Četrtletno 12 Din, oolletno 24 Din, celoletno 4S Din. — Račun poštne hranilnice, podružnice v LjuMlam, št. 10 711, Samostojni demokratje so dosegli 1925. 417 glasov, letos pa 717, torej 300 več, in so narasli v srezu od 8 2 %' na 15 %. Največji napredek 1 naših glasov izkazuje volišče R a j henbu.r g. krajiua v državi in zato upamo, do bo sedanja'kjer smo narasli za 163 glasov tod 47 na 210). vladna stranka, ki je večinska stranka Slovenije, Še bolj se je odlikovala Blanca kjer so se ' : ,. , /••„„„ naši možje podevetorih m narasli od 9 glasov na storila vse, da sc davki no samo izenačijo, nego ^ ^ ?2 glasov. Časten napredek je tudi tudi znižajo na tisto mero, ki jo naše izmr žgano | y Vidmu, to je za 48 glasov (od 13 na 61), v slovensko gospodarstvo lahko prenaša. Odkrito-, S e v n i c i za 31 glasov (od 40 na 71). Ar tiče srčno dvomimo, da bo SLS v tem pogledu kaj izkazujejo 8 glasov napredka (9 : 17), Do bo v a znala doseči, a če bo vendarle uspela, ji bomo 7 glasov (33 : 40) Q o r i c a 5 (1 : 6), P1 a n i n a .... , , ., . ., , ,.„„„, 4 (7:1), Brežice 3 (125 : 128), hromi je odpustili sto drugih njenih napak. Dolžnost SLS ^ ' ^ je, da se sedaj pobriga za Slovenijo, saj nam je Po'eg navedenih 10 volišč, na katerih smo ob vsakih volitvah dopovedovala, kak raj se nam 1)arasii za 342 glasov, pa moramo imenovati pet obeta, če bodo Slovenci zaupali svoje glasove vo'išč, kjer so naši glasovi nekoliko nazadovali. klei ikalcem. Ali bodo klerikalci sedaj kaj storili za izbolj- V Z a b u k o v j u smo nazadovali za 2 glasova (11 : 9). v P i š e c a h za 2 (9:7), v Kapelah za 15 (37:22), v Globokem za 12 (14:2), sanje naš h zanemarjenih cest, za naše bolnice, na Bizeljskem pa kar za 38 (59:21). m naše kmetijstvo, obrtništvo in delavstvo? Mi j Ako bi se bili tudi v teli občinah dvignili v pričakujemo ua Dodlagi njihovih obljub, da bodo istem razmerju kakor v ostalih, bi imeli samo-našli za naše kritične razmere leka. Ne zahte-! stojni demokratje brežiškega sreza tudi svojega , . v » , - t „„ 1 poslanca v oblami; skupscim. varno, da store vse to kar čez noc, ker je to ne-: •».'»«■.«•» ..Anm-* • .v ' , , , ' \ „v HI. Srez MURSKA SOBOTA stcic volišč, mogoče, temveč polagoma, kakor čas oopusca.I 0ddanih glasov je biIo za vse stranke S252, torej Zato tudi želimo, da bi se naši obljubkarji prav za 1934 manj „eg0 }uta 1925.. ko se jc nabralo krepko na vladali in-prav krepko pomagali Sloveniji na noge. Ko se bo sčasoma — če bo namreč vlada sploh daljšega življenja — izkazalo, da je laže 10.186 glasov. Slovenska ljudska stranka je v tem srezu malo napredovala Proti 2622 glasovom leta 1925. je dobila sedaj 2991, to je 369 glasov več. Ta prirastek gre deloma na račun Nemcev v najlahkovernejšim slovenskim volilcem odprle oči. Kako rastento vseh oddanih glasov 6016 Letos torej 492 manj. Slovenska ljudska stranka je dobila 1925. 3139 glasov, to je 52*2%, letos pa 2241, to je 40*5%; nazadovala je v srezu za 898 glasov. Slovenska ljudska stranka ni obdržala v nobeni občini svojega prejšnjega števila glasov in izkazuje v poedinih občinah naravnost strašne izgube. Primeri: v Dolu je padla od 161 na 97, v Loki II. od 169 na 93, pri Sv. Štefanu od 249 na 169, pri Št. Lenartu od 266 na 66 itd. SKS je padla v srezu od 412 glasov ua 204, torej za polovico. Lep napredek kažejo, socijalisti v Iaškeni srezu. ki so narasli od 1311 glasov (2P8%) na 1744 (31-5 %), torej za 433 glasov. SDS je dobila 1925. 785 glasov, letos pa 1044, napredovala jc torej za 259 glasov. Tako naprej in prihodnjič bo m a 11 d a t naš! Na posameznih voliščih je SDS tako napredovala: 1.) v Dolu sino narasli od 46 na 85, torej za 39 glasov, 2.) v Laškem od 129 na 165 (napredek za 36 glasov), 3.) v Loki I. od 7 na 33 (napredek za 26 glasov), 4.) v Loki II. od 50 na 123 (napredek za 73 glasov), 5.) Marija Gradec od 16 na 44 (napredek za 28 glasov), 6.) Sv. Krištof od 51 na 59 (nanreclek za 8 elasov). 7.) Sv. Le- stresati med preproste volilce obljube kakor pa občinah ob avstrijski meji (Sv. Jurij, Pertoča obljube izpolnjevati, takrat se bode menda tudi itd.), ki so dali svoji!! 126 glasov v skrinjico SLS. Glasovi SLS tvorijo 36% v srezu. torej dobro tretjino. Ogromno število glasov je i z g u b i 1 R a d i č. Ako so te volitve značiie za Radiča plebiscit, v katerem naj se Prekirnirje izjavi za priključitev k Hrvatski, potem je Radič Izgubil bitko. Od prejšnjih 4385 glasov mu jc ostalo le še 2756. Nazadoval jo za 1629" glasov. Radičcvci so imeli prej 43-1 % vseh glasov, skupaj s Hartnerjevimi I. Srez LAŠKO. Leta 1925. je bilo v srezu; nart od 6 ua 7 (napredek za 1 glas), 8.) Trbovlje leta 1927. pa 5524. j od 329 na 370 (napredek za 41 glasov). Nazadovali smo samo na 2 voliščih, in sicer občutno v Jurkloštru, kjer smo padli od 39 na 6 glasov,1 in Puceljevimi glasovi pa celo 57*4 %, kar znači, torej za 33 glasov, in neznatno pri Sv. Jederti, da so imeli v okraju absolutno večino. Ob letošnjih volitvah so padli na 33'59 sobočkem srezu kjer smo imeli 1925, 96 glasov, tokrat pa 3 manj, 1 njih volitvah so padli na 3.3-5 %, kar znači, da namreč 93. I Je vsak tretji Prekmurec V celoti se je dvignil v laškem srezu odstotek volil radičevce. glasov SDS od 13 % na 18-9 %, Slovenska ljudska stranka je bila pred dvema Slovenska kmeiska stranka je postavila svoje skrinjice. Leta 1925, sta imela Hartner 1438 in letoma štirikrat močnejša, danes ima lc; Puceli 22 £lasov> letos pa imata, skupaj 648 in enkrat več glasov nego mi. ! sta nazadovala za dobro polovico, za 812 glasov. . ' , , . , .. , , . | Radikali so poskusah svojo srečo kakor Za-Pred dvema letoma.je bil vsak sedmi vo- ... , . ,. ni iyT„sr,v vsa|- gorski in so nabrali v celem siezu 11.1 glasov, 1 vj Zagorski pa 40 » i Samustojui demokratje sc imeti 1925. samo lilec.pristaš SDS, letos je v laškem srezu peti mož dal zaupanje naši stranki. II. Srez BREŽICE. Celotna udeležba volilcev jc bila letos za 336 glasov manjša nego leta 1925. Takrat je bilo oddanih glasov 5105. letos pa samo 4769. To izgubo si delita SLS in SKS. Slovenska ljudska stranka je nazadovala za 143 glasov (leta 1925. jc dobila 2447 glasov, letos 2304). V srezu jc njenih 48\3 % glasov, "torej nima polovice vseli volilcev. SKS (Pucelj, Radič, Hartner) jc dobila 1925. 1782 glasov, letos pa samo 1256 in jc padla za 526 glasov, to je od 35-1% na 26'3%. Ako ji prištejemo 68 disidentskih glasov, se s tem njen položaj ne izboljšuje. 9-3 %. glasov, namreč 948. Tekom dveh' let so napredovali. za 756 glasov in tvorijo, danes s 1704 glasovi'20'j6"% vseh volilcev. Nosilec liste g. Godina .ic lahko zadovoljen z zaupanjem, ki mu ga ic dalo domače volišče Gornji P c -t r o v c i. kjer .ic dol^i .105 glasov. Vse druge stranke skupaj nimajo tukaj niti 200 glasov. Na poediuih volišči!- muc napredovali tako: Bo done t z i; -o (17 : 43); C a 1; kova za 37 (19:56), D o man j št. v c i za 7 (14:21). Ge-d e r o v c i za 15 (15 :30), Gornja L c 11 d a v a za 66 (28 ; 94), G o r. P e t r o v c i za 291 (14 : 305). Krog za 22 (12:34). Kup šine i za 7 (52 : 59), K r u p 1 i v n i k za 7 (0 : 7), K u z d o b-1 j a n j e za 92 (9 :101), M a r k o v c i za 7 (48 : 55), Martijanci za 19 (10:29), Pcrtoča za 48 (18:66), Pečarovci za 6 (11:17), P r c d a n o v c i za 51 (28 : 79), S v. J u r i j za 140 (18 : 168), Š a 1 o v c i za 146 (31 :177). Volišči Kančovci (10) in Murska Sobota (98) sta si ohranili prejšnje število. Na naslednjih petih voliščih je SDS nekoliko nazadovala: Fokovci za 36 (96 : 60), Križevci za 111 (244 : 133), Moščanci za 3 (6 :3), Pucinci za 15 (97 : 82), Tišina za 14 (53 :39). Naša stranka se je v srezu Murska Sobota krepko utrdila. Vse organizacijo SDS so se izkazale kot zanesljive in zaupanja vredne. Stran-ka Ima v njih mnogo zasloinbc, da se smemo nadejati v bodočnosti šc večjih uspehov. Po mojem prepričanju hiti srez Murska Sobota z vso naglico v okvir SDS in bo prvi med vsemi slovenskimi srezi, ki bo dosegel absolutno večino za SDS. # IV. Srez DOLNJA LENDAVA. Na 13 voliščih je bilo oddanih 6245 glasov, za 907 manj nego leta 1925., ko je srez oddal 7152 glasov. Slovenska ljudska stranka je v srezu močna. Letos je dosegla 4072 glasov, za 404 več nego leta 1925. Njena moč predstavlja 65-1 %, skoro dve tretjini vseh glasov. Žalostno jc pa z R a d i č e m, ki drči v srezu nevzdržno navzdol. Ako bi ne imel Madžarov, ki stalno njega volijo, bi ne bilo vobče glasov zanj. A tudi na madžarskih voliščih jc nazadoval. Od prejšnjih 2064 glasov (28*8 %), mu jc ostalo letos še 1308 (20-9 %)• Tudi v lendavskem okraju ni nič z Radičevim plebiscitom! Hartner in Pucelj sta imela zadnjič še 352 glasov, tokrat jih imata 82. V radikalsko skrinjico sc je zmotilo 108 kroglic, za 92 manj ko zadnjič, ko jih je bilo točno 200. Samostojni demokratje so narasli od 551 na 676, to je za 125 glasov, a ta napredek od 77 % na 10'8% nas ne zadovoljuje. Organizacije v srezu so mlade in sresko vodstvo v Dolnji Lendavi ne zmaguje svoje velike naloge. Popolnoma po nepotrebnem smo nazadovali na nekaterih voliščih, v Beltincih za 64 glasov (111 :47), v Bogojini za 18 (27 :9), v Dolnji Lendavi za 22 (70 : 48), v Gaberju za 1 (46 : 45), v Turnišču za 23 (30 : 7), v Veliki Poljani za 2 (13: 11). Napredek pa kažejo sledeča volišča: Čentiba 3 (76 : 79), Crensovci 18 (9 :27), Dobrovnik 181 (72 : 253), Gomilica 3 (5 :8), Kobilje 44 (33 : 77), Odranci 6 (38 : 44). Bratonci so stalni iti so dali naših 21 glasov kakor zadnjič. V. Srez .PTUJ. V tem velikem srezu, obsega-jočem okraja Ptuj in Ormož, je bilo leta 1925. oddanih glasov 12.028, letos pa 9352, torej 2676 manj. Slovenska ljudska stranka je dobila zadnjič 7733 glasov (61'3 %), tokrat je pa nazadovala za cclih 1029 glasov in ima samo 6704 glasove, kar znači ob letošnji slabši udeležbi 71-6% vseh glasov, dobri dve tretjini. Kako je pa z Radičem in Pucljem? Zadnjič sta dobila še 2299 glasov (18*1 %■), letos sta pa tako rekoč izginila. Rešila sta jedva eno tretjino, i namreč 792 glasov in sta torej izgubila 1507! glasov. SKS predstavlja v ptujskem srezu danes samo 8'4%. Socijalisti so napredovali od 309 na 530 glasov, toda v •ogromnem srezu ne znači njihovo število baš mnogo. Samostojna demokratska stranka slabši udeležbi napredovala od 982 1326, to ie za .344. Leta 1925. je značilo število samo 8-l % vseh oddanih glasov, letos ! pa že 14-1 kar znači, da je leta 1925. prišel po eden demokrat na 12 drugih, letos pa je vsak s e d m i volilcc volil Petovarjevo listo. Sv. Lenart pri Vel. Nedelji 14 (19:33), Sv. Miklavž 8 (24 : 32), Sv. Bolfenk pri Središču 6 (16:22), Sv.Tomaž 6 (22 : 28), Velika Nedelja 27 (25:52). Pri Sv.Bolfenku smo dobili 21 glasov. Zanimivo jc, da v ormoškem okraju povsod napredujemo. Niti enega volišča nc vidite, kjer bi SDS šla za korak nazaj. VI. Srez LJUTOMER. Volilna udeležba je bila 1925. leta 5839 glasov, leta 1927. pa 5032, torej za 807 manjša. Okraja Ljutomer in Gornja Radgona spadata med trdo klerikalne v mariborski oblasti. Slovenska ljudska stranka jc dobila 3723 glasov (63-8 %) leta 1925., letos pa 20 glasov manj, namreč 3703. Upoštevati pa moramo, da je v tem številu okroglih .300 nemških glasov, ker sd nemška volišča Apače, Drobtinci, Plitvički Vrh itd. dala svoje glasove za SLS. V resnici je torej SLS občutno nazadovala tudi v tem srezu. Kjer ni bilo nemške pomoči, je SLS povsod padla \1 glasovih. SKS in radičevci so padli od 721 na 604, torej za 117 glasov. Samostojni demokratje so narasii le neznatno, je kljub | od 561 na 594, torej za 33 glasov. Leta 1925. so asov na imeli 9*6% vseh glasov, 1927. pa 1P8%! To- naše | lažijo sc s pregovorom, da je «bo!je nekaj nega nikaj», toda to jih ne opravičuje v onih občinah, na katerih smo nazadovali. Taka volišča so: C ven 12 (20: 18), Drobtinci (neipško volišče) 3 (6:3), Gornja Radgona 23 (94 :71), Mala Ne- Malo je volišč, na katerih snto nazadovali. ] detja 18 (50 : 32), Okoslavci 1 (3 :2), R a d e n c i To so: Breg 3 (36 : 33), Domova 2 (10:8), Le-j65 (99:34). V Apačah smo si ohranili starih skovec 7 (18:11), Polenšak 12 (20:8), Ptuj 4 j 5 glasov. (177 : 173), Ptujska Gora 10 (33 : 23), Sv.Lovrenc i Naslednja volišča pa izkazujejo napredek: na Dravskem polju 1 (16 : 15), Sv. Lovrenc v I Cezanjevci 11 (20 : 31), I v a n j c i 28 (17 : 35), Slovenskih Goricah 2 (7 : 5), Sv. Urban 2 (6 : 4). i Kijučarovci 12 (30 : 42), Ljutomer 12 (93 : 105), Trnovska vas 5 (16 : 11), Vurberg 10 (17 : 7). j Murščak 7 (1 : 8), O r e h o v c i 16 (13 : 29), Plit- Sv. Vid 3 (42 : 39). Na vseh drugih voliščih vidimo napredek glasov SDS: Cirkovce 6 (7:13), Gradišče 36 (2 : 38), Jiršovci 3 (3 : 6), Krčevina 19 (27 : 46), Nova Cerkev 15 (19 :34), Rogoznica 13 (11 : 24), Sela 9 (11:20), Sv.Barbara 43 (9:52), Sv. Marjeta 10 (4 : 14), Sv. Andraž 6 (6 : 12), S v. M a r k o 51 (14 : 65), Zavrč 7 (4 : 11), Zlato-ličje 3 (4 :7), Brebrovnik 17 (8 :25), Hardek 6 (6 : 12), Ormož 8 (120 :128), Save i 29 (8 : 37), Središče 8 (166:178), Svetinje 33 (46:79), vički Vrh 1 (8 : 9), Presika 8 (4 :12), Stara Cesta 10 (13:23), Stara Nova Vas 14 (7:21), Videm 3 (18 : 21), V c rž e j 22 (81 :103). Opozarjamo, da je razpoloženje samostojnih' kmetijcev v ljutomerskem srezu tako, da priznavajo pogrešek svojega vodstva, ki jih je pO nepotrebnem odcepilo od materinskega demokratskega debla. V tem srezu vidimo, da se po-edini napredni kmetje že vračajo v SDS sledi nadaljevanje In konec. D r. L j u d e v i t Pivko. Še Dr. Ivan Lah: Sergej (Konec.) Deček je rasel. Pestovale so ga goriške begunke, ki so se na ta način prikupile gospodinji, kajti nastali so hudi časi. Sergej jc videl okoli sebe mnogo različnih žensk in vse so bile tete. Komaj je počasi iz njih spoznal eno, ki sc jc zvala mama. Počasi jc tista množica tet izginila in ostala jc samo mama. A mama ni imela mnogo časa za njega. Samo zvečer jc sedla na klop v hiši ali preti hišo in se jc tiho pogovarjala z njim. Zato jc Sergej mnogo živel na vasi, kjer so otroci radi klicali njegovo ime. Sergeju je to ugajalo, ker je mislil, da ga imajo tako radi. Šele počasi se mu je zazdelo, da ima čudno ime in da jc izjema med vaškimi otroci. Tako jc preživel vse do tistega dne, ko je prišel sosed Krištof zvečer pod mrak v hišo in je govoril temne nerazumljive besede, ki se jih je Sergej ustrašil. Tedaj je čutil, da sc jc zgodila izprememba, ki je ni mogel razumeti. Ko se jc drugega dne zjutraj zbudil, je bila izba že prazna in matere ni bilo nikjer. Navadno je prišla, da ga je oblekla. Sergej se je oblekel sam in je šc dolgo sedel na postelji. Čakal je matere. Prišla jc in mu jc prinesla kave. Nič sc ni nasmejala kakor po navadi. Sergeju se je zdelo, da jc objokan njen obraz. Tudi pogovarjala se ni z njim in ni rekla, da ga ima rada. Sergej je popil kavo in mati je odšla v kuhinjo. Splazil se je počasi za njo in gledal, ali so še sinočnji gostje v hiši. Vse je bilo mirno. Le tam v hiši je zagledal velikega človeka: sedel je pri mizi v navadni kmečki obleki. Ozrl se je in Sergej je videl njegov pogled. To je bil človek, o katerem so ljudje govorili zadnji čas. Sergej je obstal pri vratih in gledal izza oboja v vežo. Čakal je mater, da ga bo poklicala in mu velela, naj gre k stricu. Stric je bil namreč doslej Sergeju vsak odrastel moški — zakaj bi to ne bil stric. Mislil je, da so ga vsi strici radi imeli. Kamor je prišel, povsod je slišal prijazen pozdrav: «Sergej, Sergej! ...» Nekateri so mu celo dajali jabolka in orehe. Pri mizarju je smel celo pobirati deščice po tleh in sestavljati iz njih hišice. A ta stric sedi v hiši, celo spal je v hiši in ga nič , ne pokliče. Kadar jc prišel stari stric Borek iz mesta, mu je prinesel bonbonov. Tudi ta stric je prišel iz mesta in mu ni prinesel ničesar. Morda ga sploh ni opazil. Sergej je pomoli! glavo bolj vidno izza j oboja, da bi ga tujec opazil. Videlo sc mu je, ! da ga je pogledal s sovražnim obrazom, zato i se ie skril za vrata in čakal na mater. Ali je 'mati pozabila nanj? Bilo mu je, da bi zajokal. | Naenkrat je slišal, da je stol v hiši zaropotal: tuji mož jc vstal in hodil po veži. Sergej jc zatrepetal. Kaj. če pride k njemu in ga vzame, kakor tisti hudi tuji možje, o katerih je slišal v bajkah. Krčevito se je oprijel vrat. toda tuji mož jc storil še par korakov in je zavil proti veznim vratom. Kmalu je slišal. da hodi zunaj po dvorišču. Sergej se je splazil v vežo in planil v kuhinjo k materi. «Mama!» Obrisala si je solze, vzela ga je v naročje in rekla: «Nič se ne boj, Sergej, saj si moj fant. Le priden bodi, pa bo vse dobro. Pojdi lepo na vas in pridi, ko boš lačen. Stric bo ostal sedaj pri nas in ti ga boš imel rad.» Sergej je objel mater okoli vratu in jo stisnil k sebi. Hotel je reči, da tujega strica nima rad, toda čutil je, da je mati žalostna in je ni hotel žaliti. «Bom,» je odgovoril polglasno. Položila ga je na tla in Sergej je odhitel iz veže na vas. Odšel je v prvo hišo, kjer so se igrali otroci. Čudno mu je bilo. da so ga gledali domači ljudje tako radovedno in ga spraševali: «Sergej, Sergej. no, kako je Sergej? AH je prišel stric?« «Prišel,» je odgovarjal Sergej in se mu je prvič zazdelo, da ljudje ne govore resnice m da stric ni — stric. Njihove besede so bile tako negotove, kakor da bi govorili nekaj drugega, med seboj so govorili o čudnih nejasnih besedah in Sergej je stal med njimi kakor izgnanec, ki nima svojega doma. Ni mu bilo do igrač in otrok. Odprl je vrata in je odšel v drugo hišo. Tu so bili ljudje z njim zelo prijazni bolj kakor navadno. Pogovarjali so sc z njim. kakor da je velik in soseda Maslečka mu je dala suhih hrušk. Spravil jih je v žep, ker se mu ni hotelo jesti. Nekaj čudnega, težkega je ležalo na njegovem srcu. Čutil jc. da ga duši jok. Pobegnil je ven m odhitel domov. Bal se je za svojo mater, Politični pregled Imamo zopet novo vlado. Odkar je lani koncem aprila g. Uzunovič prišel na površje, je to že šesta njegova vlada. A dočim se je doslej vedno pobotal z Radičem, se je tokrat moral v skrajni sili zateči h klerikalcem. V novi vladi torej sedijo poleg dveh generalov in enega strokovnjaka, ki ni poslanec, sami radikali, v njihovi sredi pa trije klerikalci: dr. Gosar, dr. Kulovec in inž. Sernec. Mi bi prav radi izrazili veselje, da je končno tudi Slovenija zastopana v vladi, in sicer po tisti stranki, ki je številčno pri nas najmočnejša. A kaj pomaga, ko je nova vlada tako žalosten stvor, da bo moral v kratkem zopet podleči. Pravcati pfedpustni mrtvorojenček, kakor je novo vlado točno označil g. Svefozar Pribičevič. V iiaši. Narodni skupščini, ki šteje 315 poslancev, mora vsaka vlada imeti" za seboj vsaj 158 glasov, ako hoče životariti. Radikali in klerikalci pa skupaj nimajo več kakor 155 glasov in so torej v manjšini. Pridobili pa so zase 5 nemških poslancev iz Vojvodine in bodo z njihovo miiostno pomočjo imeli komaj I dva glasova večine. To vse skupaj je napramj močni in bojeviti opoziciji, v kateri se zdaj poleg Demokratske zajednice, samostojnih j demokratov in manjših strank nahajajo tudi, radičevci, tekšna li(?zerija, da lahko vsakdo na prste presodi, da nova Vlada propade takoj, čim le trije njeni poslanci izostanejo od seje Narodne skupščine. In še iz drugega razloga si Slovenija od vstopa klerikalcev v vlado ne more obetali ničesar prida. Dobili so samo tri ministrstva, pa še ta so v vsem svojem poslovanju odvisna od ostali?], ki so v radikalskih rokah. Človek se zatorej mora vprašati: čemu so klerikalci vstopili v vlado, ki se ji roga Vsa javnost in ki ji jc že vnaprej sojeno le kratko življenje? Odgovor je enostaven: Klerikalci že dolgo niso mogli premagovati skomin po ministrski časti. Prilizovali so se radikalom — in zdaj, ko so se radikali naenkrat znašli1 v zagati, ker jim je celo Radič odpovedal' zvestobo, so klerikalci skočili na pomoč. Pri tem jih ni vodil trezen razsodek, marveč slepa pohlepnost po ministrskih stolčkih. Toda to je njihova stvar, kakor se tudi samo štajerskih klerikalcev tiče, da so klerikalni ministri sami Kranjci, kakor da med štajerskimi poslanci SLS ni niti enega za to sposobnega moža. 'Za nas in za vso Slovenijo je' glavno, da bomo klerikalce lahko enkrat videli pri delu. Ves čas satno kričijo. Posebno pred oblastnimi volitvami so razsajali kakor divji in dr. Korošec je na Vrhniki rabil zelo ostre besede proti generalom v vladi. No, pa generala so klerikalci že pogoltnili. Če bodo tako mirno požirali tudi vse drugo, tedaj že vemo, koliko je ura bila. Radi krize, ki je trajala pet dni, je seveda v Beogradu delo zopet zastalo in je bila Narodna skupščina odgodena. Poleg dogodkov v razpletanju krize jc tudi tokrat v izredni meri skrbel za živahnost lieugnani Štefan Radič, ki ne more preboleti poraza pri oblastnih volitvah in vali vso krivdo na notranjega! ministra Maksimoviča. Obdeluje ga s takimi! psovkami, da ga lahko po paragrafih zašijejo. j Pa kaj se Radič briga za to! On suče jezikj in pSUje tiste, s katerimi je še Včeraj pil bra- j tovščino. ali pa narobe.-Radič že niti smešen ! več ni, marveč prav tako žalostna politična! podoba, kakor njegov slovenski tovariš Pucelj. Oba so radikali izrabili in blamirali pred vsem svetom. Zdaj so klerikalci na vrsti. Mi samostojni demokrati pa imamo jasno določen cilj. Ko je bil naš voditelj g. Svetozar Pribičevič tekom zadnje krize pozvan na dvor k posvetovanju, je kralju odkrito in dosledno izjavil, da smatra svobodne volitve za najboljši izhod iz večnih kriz. Žc oblastne volitve so dokazale velikanske izpremembe v številčni moči" posameznih strank. Nazadovale so vse tiste stranke, ki si lastijo oblastvo: radikali, radičevci in klerikalci. Napredovali pa smo posebno mi samostojni demokrati, in to kljub pritisku vlade. kljub ogabni politični gonji Radičcvih pri-ganjačev in kljub zločinskim hujskarijain klerikalnih gospodov. Mi se ne vsiljujemo kakor radičevci in se ne ponuja*mo kakor klerikalci. Kadar dobimo zaupanje večine jugosloven-skega naroda, bomo zavladali sami.Temu smo bližje, kakor si to mislijo naši nasprotniki. V evropski politiki vzbuja napeto pozornost zadržanje nove vlade v Nehičiji, kjer prihajajo zagrizeni monarhisti in vojni hujskači zopet na površje. Govori se celo. da se bo izgnani cesar Viljem zopet povrnil v Berlin in se polastil izgubljene krone. Republikansko ljudstvo pričenja odločno nastopati proti monarhističnim nakanam, komunisti uprizarjajo velike^ demonstracije. Ni torej izključeno. da bo Nemčija zopet zabredla v krvave notranje spore. V Italiji se Mussolini vedno bolj šopiri. Zdaj piše nekako filozofijo o fašizmu, povzdiguje samega sebe in rožlja s sabljo. Pri nas sicer dobro poznamo zgodbo o žabi, ki se je napihovala, dokler ni počila, imamo pa vendar vzroka dovolj, da s pozornim očesom pazimo na kretnje svojega soseda. Na Daltijcm vzhodu se dramijo Kitajci k vedno odločnejšemu odporu proti izkoriščanju od strani raznih velesil. Angleži so začeli na Kitajsko pošiljati vojne ladje in oborožene čete, isto bodo storila zdaj tudi Zedinjene države. Zahvala za izkazano zaupanje Podpisani se tem polom zahvaljujem vsem zavednim volilcem našega sreza, ki so se odločili 23. januarja t. L za vzvišeni program SDS, za program svobode, enakopravnosti in bratstva, ter izkazali meni zaupanje, da zastopam v oblastni skupščini interese m potrebe prebivalstva v našem srezu brez razlike stanov in poklicev. Bodite uverjeni, da se bom po svojih močeh potrudil doseči, kar bo v danih razmerah mogoče. Z željo, da ostanete zvesti naši ideji in delu za prosveto in napredek, ostajam vdani Valentin Poljanšck, posestnik v Dobračevi. kajti mislil je. da ji preti nevarnost. Sedel je k njej na ognjišče in mati ga jc pobožala po glavi: < Ali nočeš iti na*vas, Sergej?» «Nočeiri.» «Zakaj ne?» Ni odgovoril. «Ali se bojiš tujega strica ?» «Bojim.» o ess.te nerabne. Spričo takih razmer se bo la*el po vrsti oglašati boben. Ako pomislimo cesto .-kozi Svetelko, kjer je kamnolom par strelja je v od glavne ceste, se nas mora lotiti ogorčenost. Pozivamo sresko poglavarstvo, da se nemudoma zavzame za nas, dokler se še da kaj rediti. Ako moramo plačevati tako visoke občinske dokiade, zahtevamo tudi, da bomo imeli od njih kaj koristi. ŠT. RUPERT NAD LAŠKIM. Nedavno je na? g. župnik napadal «brezverske,> časopise ter rekel, da jih prihaja že čez 30 izvodov k nam. G. kaplanu pa ni všeč Vodnikova družba, češ, da si niso znali drugače pomagati, kakor da so postavili duhovnika Vodnika družbi za ime. Pri nas so nekateri ljudje, ki sfe strašno bojijo «Domo-vino. Če jo slučajno primejo v roke, jo takoj izpustijo, da bi jih ne zgrabil sam «ta črni*. Mi cDomovinar ji» smo strašno zaničevani od klerikalcev, ki nam greze, da nas bo vse vrag po-hrustal. Ker nismo bab je ver ne ženice, se takih neumnosti prav nič no ustrašimo in ne bomo odnehali. Mislimo, da smo najmanj tako'pošteni in verni kakor nekateri hinavci, ki neprestano tiče v cerkvi, ko pa pridejb ven, samo ljudi obirajo. SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Tukajšnji pristaši SLS kričijo, da so pri zadnjih volitvah zma-' gali, ne povedo pa, da so samo v našem srezu padli od zadnjih volitev za 800 glasov, dočim smo mi napredovali za 400 glafcov. Le tako naj po njeni pastirčke. Sergej je pri vsem zvesto pomagal in popravljal ovce, ki so bile slabo zasajene. Mama mu je pravila vso božično zgodbo. Enkrat sta šla Jožer in Marija v Betlehem. Tam nista dobila prenočišča. Zato sta morala v hlevček na polju. Tam se je rodil Jezušček. Angeli so peli iz nebes. Pastirji so jih slišali in so prišli k Jezuščku. Tam so našli voiička in oslička, ki sta dihala, da je bilo Jezuščku gorko. Potem so prišli trije kralji in so prinesli zlata, kadila in mire. Bil pa j.e takrat tudi kralj Hcrodež, ki je hotel umoriti Jezuščka. To jc bil hudoben kralj. Voliček je odnesel Jezuščka v Egipt, zato je dal Hcrodež pomoriti vse nedolžne otroke ... Tako sta dokončala delo in mati je odšla po svojih opravkih, Sergej pa je ležal na peči in premišljal to čudno zgodbo. Smilil se mu je Jezušček, a še bolj so se mu smilili nedolžni otročiči, ki so bili tako kruto pomor-jeni. Srce mu je bilo polno teh čudnih davnih bajk. Zunaj je zazvonilo z vsemi zvonovi veselo, slavnostno. Vstopila je mati in mu prinesla potice. «Zakaj pa Bog ni kaznoval Herodeža?» je vprašal Sergej, ki mu je bilo pri vsem tem mnogo nejasnega in bi se bil še tako rad s kom pogovarjal o jaslicah «0, saj ga je,» je odgovorila mati! «Umrl je na strašnih ranah, živega so črvi požrli.» Toda ni imela časa, da bi se razgovarjala z njim. Odhitela je ven. Zunaj je padal mrak. V sobi je vladala sveta tišina, le lučka pred jaslicami je zdaj pa zdaj zaprasketala. da so njeni žarki trepetaje švignili skozi mrak in jasneje razsvetlili hlevček in pastirčke. Kmalu nato ie Sergej čutil težke korake in polglasno molitev. Mati je stopila v sobo s posodo žareče žerjavice in za njo stric z blagoslovljeno vodo v roki. Zadišalo je po kadiiu in Sergej je Sklenil roke. Pokadila in poškropila sta po vseli kotili in sta odšla. Sergej je ostal sam. Zdelo se mu je zdaj še vse lepše, gledal je venomer \ kot in je premišljal, kako bi bilo, ko bi bil On takrat na svetu in bi živel v Be-tlehemu, A pri tem se je spomnil na Herodeža in se je zbal. Tudi njega bi bili umorili in mama bi jokala za njim kakor vse betlehem-ske matere za svojimi otroci. Postalo ga je skoro strah. Hotel je oditi v kuhinjo k materi, toda v tem je vstopil stric z itičjo in za njim mati z večerjo. «No, Sergej, pojdi,» je rekla mati. Sergej je prišel k mizi boječe, počasi, j kakor da bi rajši ležal na peči in premišljal j božične zgodbe ... v «No, kaj se pa bojiš?» ga je vprašala mati ; in ga pobožala po glavi Sergej se je stisnil k nji in ie pogledal strica. Tudi on se je ozrl nanj. Prvič ga je pogledal tako, kakor je žele! Sergej, da bi ga bil pogledal prvi dan Nasmehnil se je kakor še nikoli, kajti njegovo lice je bilo vedno otožno in resno. «No, pojdi k meni. Sergej,» je rekel in ga prijel za roko. Bilo je prvič, da je izpregovoril z njim in ga poklical po imenu. Posadil ga je k sebi na kolena in rekel: «Ali me-imaš kaj rad, Sergej?» *«Imam.» je rekel Sergej in je čutil, da ga ima zelo rad in da mu tega niti povedati ne more. Mati ie zajokala, obrisala si je solze in Sergej ie čutil, da je težka žalost padla z nje- ! nega srca. Ni vedel, zakaj se je zgodilo vse | to. Čutil je samo, da je sveti večer, in če so j se godile takrat tako čudne stvari, zakaj bi j se ne sedaj, ko je vse tako lepo. Tudi stricu se ie tresla roka in glas mu je zastajal v grlu. * «Tudi jaz te imam rad, Sergej,» je rekel in jc gledal z rosnimi očmi na jaslice. Mati ga je objela okoli vratu in zaihtela. Dolgo so ostali tako. Večerja je stala na mizi, lučka pred jaslicami je prasketala, tišina je vladala po sobi in od zunaj so se 'od nekod culi božični zvonovi.' «Andrej. odpusti! Imej ga rad!» «Bog je dober, rodil se .je za vse.» «Vsi smo ljudje, potrebni usmiljenja, dobrote in ljubezni.« Sergej ni razumel vseh teh besedi, samo čutil je, da se je zgodilo nekaj posebnega. Trda moška roka ga je krepko pritiskala k sebi, na glavi je čutil nežno materino roko in slišal je samo tiho ihtenje. ki je bilo izraz velike sreče. „ «Saj si ti moj, saj si ti moj,» mu je govoril stričev glas. «kaj me briga vse! Bog je hotel tako...» Naslonil se je na mizo in zajokal kot otrok. Sergej ga je objel okrog vrata in ga poljubil na lice. Tudi mati se je naslonila nanj in ihtela. «Zdaj je vse dobro,» je govorila. «božič ljubezni je prišel med nas.» Dvignil je glavo in pogledal veselo Ser-geja: korakajo naprej in po treh volitvah bodo doživeli popoln polom kljub temu, da pri volitvah za agitacije tiskajo cele knjižice in pošiljajo po hišah plačane agitatorje. Vsem našim zvestim volilcem se najtopleje zahvaljujemo za zaupanje, katero so nam dali s svojimi kroglicami. — Krajevna organizacija SDS Sv. Krištof. DOLENJI LOGATEC. Pri oblastnih volitvah smo se tudi mi Dolenjelogatčani prav dobro odrezali. Napredovali smo od zadnjih volitev za 17 glasov, četudi so nam klerikalci obetali strašen poraz. Da pa se kljub agitaciji nasprotnikov ne bojimo nikogar, bomo pokazali še pri nedeljskih občinskih volitvah. Ta dan naj nihče demokratov ne ostane doma. Stremimo po dobrem občinskem gospodarstvu, ki je podlaga zadovoljnosti občanov. Naši kandidati so dobri gospodarji in poštenjaki. Naj navedemo samo par izmed njih: Gregor Trsar (Brod), Anton de Gleria (Dolnji Logatec), Anton Petkovšek (Blekova vas), Slavko Smole (Dolnji Logatec), Fran Plečnik (Če-vica), Anton Cempre (Čevica), Franc Turk in Matija Stenic (Blekova vas) itd. Kdor hoče dobrobit vsem občanom in občini, naj agitira od moža do moža. Naša skrinjica je p r v a. BREZNO PRI SV. JEDERTI. Ker ni bila v nedeljo 30. januarja udeležba za občni zbor Javne ljudske knjižnice ne s strani odbora, ne s strani članstva zadostna, se tem potom naznanja, da je bil zbor preložen in se bo vršil v nedeljo 0. t. m. ob 3. popoldne v prostorih g. Kozoleta v Breznem. Posebna vabila se sedaj no bodo razposlala in se bo zbor vršil nepreklicno ob vsaki udeležbi z istim dnevnim redom, kakor je bilo naznanjeno na vabilih. Pridite vsi! SV. EMA-PRISTAVA. Dne 30. januarja so nam naši prosvetni delavci, ki nam vsak mesec prirede kakšno razvedrilo, podali predstavo - Moč uniformo, ki je prav izvrstno uspela. Če nam ne bodo diletanti in g. režiser šteli v zlo, jih vprašamo, zakaj so s petjem nehali, kajti v nedeljo smo opazili, da razpolagajo s prav dobrimi glasovi. MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo bo vprizorilo ,v nedeljo 13. t. m. točno ob %4. v Društvenem domu pri Mali Nedelji Finžgarjevo narodno igro iDivji lovec;. Med odmori bo svi-rala godba na pihala. Po igri prosta zabava s «Kajne, dečko,» je rekel, «in zdaj bova zapela božično pesem. Dolgo jc nisem pel.» In je začel: «0 vesele so-o-o ptičicc, ki poslušajo zdaj angelce ...» Sergej še ni znal božičnih pesmi, a vseeno je skušal peti. • Mati je vstala in odšla k peči. «Najprej bomo molili,» je rekla. Molili so vsi trije rožni venec, potem pa so sedeli skupaj pri gorki peči in se pogovarjali o božiču in o daljnih deželah, dokler niso prišli sosedje v vas. Začudili so se it) razveselili, ko so jih videli tako. «To je lepo,» so rekli, «kakor sveta družina.® Posedli so ob peči in sc razgovarjali, da je zapel veliki zvon. Ko se je bližala polnoč, je vzela mati Ser-geja in ga odnesla v njegovo sobo. Ko ga jc položila na posteljo, se je sklonila nad njim, ga objemala in poljubljala. «Ti ne veš, otrok moj, koliko sem pretrpela do tega večera,» je govorila, «iti vendar radav te imam, saj si moj.» «In stričev,» je pripomnil Sergej. «Tudi, tudi,» je rekla mati. «Zdaj pa sladko zaspi, mi pojdemo k polnočnici in lepo sanjaj .o jaslicah.. Pokrila ga je s toplo odejo, prekrižala ga, poljubila in odšla. Zunaj so odmevali zvonovi, božična noč je šla čez svet, Sergej pa je sanjal lepe sanje o pastirčkih in jaslicah. Velika svetloba se je dvigala nad hlevčkom, segala je do nebeških zvezd in polnila s svetlimi sanjami njegovo mlado, nevedno srce. plesom. Ker je igra zelo lepa in se ne bo ponavljala ter je to zadnja predpustna prireditev, se vabi vse od blizu in daleč, da se v mnogobrojnem številu udeleže te prireditve. MALA NEDELJA. Dne 27. m. m. je umrl v Precetincih pri Mali Nedelji mladenič France Babič. Pokojnik je sodeloval tudi pri dramskem odseku Narodnega kulturnega društva ter si je zlasti kot Anže v narodni igri sRevček Andrej-ček? s svojo narovno igro osvojil občinstvo. Bodi mu ohranjen blag spomin! SREDIŠČE OB DRAVI. (S m r t n a k o s a.) V vrstah zavedne središke demokracije je nastala nova vrzel; naša stranka je izgubila odločnega svojega somišljenika g. Alojza Zorjana, tkalskega mojstra v Središču. Po kratki in težki bolezni je g. Zorjan v četrtek 27. januarja za vedno zaklopil svoje oči. Dragi pokojnik — star narodnjak — je bil v naših borbenih vrstah vedno med prvimi, najzvestejši med zvestimi. Nikdar se ni strašil pokazati javno svojega prepričanja, nikdar ga ni bilo treba opominjati na dolžnost napram narodu in stranki. Ob vsaki priliki je z besedo in dejanjem potrdil svojo narodno in demokratsko zavesi. Bil je član Sokolskega društva in Obrtnega društva od ustanovitve ter dolgoletni odbornik Obrtne zadruge. Obrtniki so ga spremljali na zadnji poti s svojo zastavo; izkazali so mu zadnjo čast tudi Sokoli z deputacijo. V soboto smo izročili njegovo truplo materi zemlji na središ-keni pokopališču. Odšel je za vedno od nas dober prijatelj iu tovariš, eden izmed že redkih zastop-! nikov slare slovenske tkalske domače obrti. — i Naj mu bo lahka naša gruda jugoslovenska! Nje-' gov spomin ostani trajno svetel in časten med nami! OSLUŠEVCI. Na dopis, ki je pred tremi tedni izšel v tem listu, se je v zadnjem ^Slovenskem Gospodarju? oglasil znani dopisnik, Dasiravno mi nismo nikogar omalovaževali in nismo imeli namena žaliti koga, temveč smo navajali le resnična dejstva, je naš znanec napravil dokaj neokusen izpad. Četudi mu je prav dobro znano, da v naši vasi kljub temu, da v političnih vprašanjih nismo vsi enih naziranj, vlada prav prijateljsko razmerje in demokrati ne zanikujejo zaslug pristašev SLS, vendar piše v omenjenem dopisu, kakor da bi imeli boj na življenje in smrt. Da je naš starček dober in vsestransko zaslužen mož, so demokrati že vedeli takrat, ko je bil dopisnik še drugače orientiran, in to tudi hvaležno slej ko prej priznavamo. Mešati veroizpoved s politično opredelitvijo je odveč, ker so osluševski demokrati prav tako dobri katoličani, če ne boljši, kakor pisec omenjenega dopisa. O zgodovini ne bomo razpravljali, la predmet prepuščamo dopisniku, da nam mogoče iz lastne izkušnje pove, kar mi že tako znamo. Morda pozna dopisnik nekoga iz svojih vrst, ki prav rad zahaja v demokratsko družbo ter tam z izbranimi besedami smeši in udarja s svoje:, ter ne prizanaša niti posvečenim gospodom. Demokrati kaj takega nismo vajeni. Pripomnimo še, da bi od osebe, ki sicer rada rešuje vprašanja zunanje politike, pričakovali več obzirnosti, uglajenosti vsaj v dopisovanju in srčne kulture tem bolj, ker ve tako nazorno slikati slabosti in nedostatke Srbov. Tako pa smo doživeli neumesten in nepričakovan udarec s kolom. Dopisnikov besedni zakladnik obstoja iz nelepega smešenja ter pretiranega laskanja. IVANJE SELO PRI RAKEKU. G. Gabrenja Matija, vodja Radiceve stranke, baje razglaša po Ivanjem selu, da je njegova zasluga, ako se bo popravila cesta Laze—Ivanje selo. Da ne bo nihče v naši občini v kalnem ribaril, hočemo zadevo malo pojasniti: Ugotoviti je treba, da je naš pristaš g. llibarič stalno drezal ,v to zadevo, da je na prizadevanje g. Ribariča in občinskega odbornika g. Gnezde začela občina misliti na to cesto. Napravila je vlogo na polkovnika g. Nedeljko-viča, ki je ob priliki vaj v Begunjah transportiral kanone po slabi cesti Laze—Ivanje selo, ker tega ni mogel storiti zaradi poplave po glavni cesti Planina—Rakek. Vojaško oblastvo se je začelo zanimati za to cesto torej predvsem iz vojaških ozi-rov. Uspešno je interveniral v zadevi tukajšnji carinski upravnik Otradovski, tako da je vojaško oblastvo sklenilo začeti že v par tednih z delom. O vsem tem ni g. Gabrenja (in tudi dosti več m g. Matija Matičič) pojma imel, pač pa je hotel utrgati za Radiča zrelo jabolko, ako bi ne uvideli pametni občani ob pravem času, kam pea taco moli. Tudi iz te moke no bo kruha 6. t. m« SV. ANA V SLOVENSKIH GORICAH. Volitve v oblastno skupščino so minile. Delalo se je na vse pretege za SLS tukaj ob meji, lovili so volilce celo s cigaretami «Sava?. SDS je kljub hujskanju s strani SLS napredovala tako, da smo. lahko na napredek ponosni. Leta 1925. je imela na našem volišču 13, letos pa 67 glasov. Vse te glasove so oddali pravi trdni značaji, kateri zahtevajo mirnega dela, ne pa praznih obljub poslanca g. Žebota, ki nam hodi pripovedovat bajke o avtonomiji, o znižanju davkov, ki osebno napada nasprotnike, prepoveduje cDomovino?: in «Jutro?, obljublja okrajno cesto k Sv. Ani, napada učiteljstvo itina ; da so domačini nudili razbojnikom s i zatočišča, skrivali ukradeno b'auo crivališča in ter skušali oblastva zavesti na napačno sled. Dogodilo se je celo, da so orožniki, ki so zasledovali razbojnike, prenočevali pri istem seljaku, kjer so se skrivali razbojniki. Razbojniki so razširili svoje delovanje po vsem Prekmurju in Medjimurju. Bili so dobro oboroženi ter so imeli za vse primere še v raznih krajih posebne zaloge orožja in mu-nicije. Nerazumljivo je, odkod so dobili zaloge vojaških pušk in vojaške municije. Balažič je bil oborožen kot vojskovodja. Imel je ne le brzo-strelno puško, marveč tudi vojaško pištolo, zemljevid in najfinejši daljnogled, ki ga cenijo strokovnjaki na 5000 Din. Razbojniki so izvršili nešteto razbojstev, vlomov in tatvin. Ukradeno blago so večinoma prodajali kmetom za zelo nizke cene. Razbojnike je vedno spremljala tudi Balažičeva ljubica, neka Franca Strelkova, robustno 231etno dekle. Sodelovala je pri več vlomih in prirejala razbojnikom pravcate orgije. Končno so orožniki roparsko tolpo vendar izsledili in spravili v kajbico. * Kaj pravite na to, ako se pogledate v ogledalu in vam začne vaš obraz in lasje delati skrbi? Za pravo nego vaše polti, vašega obraza in vaših rok ter za popolno nego las dobite dva preizkušena proizvoda. Poznavalci pravijo: cd dobrega najboljše! Fellerjeva prava kavkaška Elsapomada za obraz in kožo čuva mladost in lepoto ter je najmočnejšega delovanja zoper pege, sojedice, nečiste polt, rdeče in hrapave roke. Z redovite masažo se odpravijo tudi gube z obraza. Fellerjeva močna pomada za lase odstranjuje prhljaj, preprečava izpadanje las in prerano osivelost, krhke lase napravi mehke in voljne. Cena obeh pcmad je enaka. Za poizkus 2 lončka od ene vrste ali po en lonček od obeh vrst Elsa-pomade že obenem z zavojnino in poštnino za 38 Din. ali samo proti naprej poslanemu denarju, ker je po povzetju poštnina za 10 Din višja Naročila nasloviti na lekarnarja Eugena V. Fellerja, Stubica Donja, Elsa irg 360, Hrvatska. tttttttvttttttttftttvttttttttvttttttttttttttttvtttttt SREČKE državne razredne loterije za II. razred 13. kola se mopajo obnoviti do 25 februarja. Žrebanje se vrši dne 7. februarja. — Neobnovljene srečke se bodo prodale drugim interesentom. — Vsi oni, ki so srečko kupili v Oglasnem oddelku MJutra", obnove svoje srečke v Zadružni hranilnici, r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 19. Pri žrebanju za prvi razred je bilo mnogo pri nas kupljenih srečk izžrebanih. Med njimi ena s 60.0G0 Din in ena s 5000 Din, Zadružna hranilnica, z o.zž., Sv. Petra cesta št. 19. Marjan Jamšek: Ižanske pripovedke Boj v vodi Išči ali krimski mož. Bila je viharna noč, ko je nekdo trikrat močno potrkal na okence lesene koče Vrbasovega Martina. Martin je bil siv čolnar, ki je prevozil v svojem življenju s vojim čolnom po Išči tja do Ljubljano že mnogo drv in šote A šota in drva niso bila njegova last, ker Martin je bil že od rojstva velik siromak, vozil je le za plačilo drugim. Hitro se je tedaj Martin tudi nocoj odzval klicanju. Čokat mož z gosto brado ga je prijazno pozdravil in nagovoril ter mu ukazal peljati ga urno z manjšim čolnom proti mestu. Martin je hitro pripravil čoln in veslo ter odrinil od brega. Burja je buča'a preko Ljubljanskega barja. Ker tujec ni nič govoril, je molčal tudi stari čolnar. Tako sta se vozila že dolgo časa. ko nenadoma izpregovori skrivnostni mož: «Ko pripelješ do prvega tolmuna, ustavi čoln in vrni se domovi Po plačilo pridi jutr: zjutraj zgodaj na breg v ta čoln. a ne pripoveduj nikomur o meni, niti svoji ženi ne!» Martinu je bilo to po volji. Ko priveslata do globokega tolmuna, tedaj tujec skoči na noge, hipoma postane grozen velikan ter zavpije z gro-movitim glasom trikrat: cPovodnji mož, kje si, da se skusim s teboj? Jaz sem krimski mož!» To rekši plane s kviška v vodo ter porine obenem s silo čoln po Išči nazaj, da zdrči po vodni gladini naravnost v Iško vas. Iz razburkanega tolmuna pa so se slišali še dolgo besni kriki in težki udarci, da so Martinu kar lasje vstajali po koncu. Takoj, ko se je Martin povrnil domov, V kuhinji je potisnil svetniku kuhalnico v pest, a ker sveti Jurij tudi kuhalnice ni mogel držati, mu je odbil Usnjar s sekiro najprej glavo, potem roki in nogi in ga naposled vrgel v peč. Ali maščevanje božje in sv. Jurija je sledilo : takoj grdemu početju. Pri tisti priči nastane grozen požar. Plamen švigne skozi dimnik pod streho in vpepeti mahoma ves grad neverca Volka. Tudi ! konjarja je zadela zaslužena kazen; malo dni po ! požaru so ga razdraženi kmetje prijeli, ubili, ter mu odsekali glavo, potem pa še roki in nogi. Oskrunjeno cerkvico sv. Jurija je, kakor poroča zgodovina, ljubljanski škof .Tomaž Hren leta 1614. zopet blagoslovil. Sveti Louart. Pridrvela je nekdaj na Ig tolpa krvoločnih Turkov, ki so grozovito morili, požigali in plenili po vsej vasi in okolici. Ižansko vas do tal razde javši, so se podili Turki uaprej skozi Staje naravnost proti gornjemu Igu. Hoteli so namreč opleniti skrito cerkvico sv. Lenarta, kamer so znosili okoličani vse svoje dragocenosti. S strašnim vikom in krikom so pridrveli turški pešci in konjeniki po strmem hribu navzgor, a nenadoma zopet hiteli vsi prestrašeni navzdol. Kaj neki jih je tako oplašilo? Sveti Lenart, pred čigar podobo so klečali tedaj trepetajoči starčki, bolniki in otroci, proseč ga pomoči in obrambe, je storil čudež. Ko so pridrveli Turki nekako do sredi hriba, so popadale hkrati podkve z vseh konjskih kopit in skalnata tla so se jela vdirati kakor mehko močvirje, da so se še dolgo Časa potem poznali v skalah razločni sledovi konjskih kopit. Preplašene Turke pa so zgrabili na begu opogumljeni Ižanci s kosami, cepci in sekirami ter jih pred Stajami dobro naklestili in jim ubili divjega pašo. Zaradi tega dogodka se imenuje tista pot še danes «paška ulicai. Ob zidu cerkve sv. Lenarta visi sedaj konjska podkva. Kadar praznujejo tamošnji prebivalci god svojega patrona, obesijo okrog cerkvenega zidu velikansko verigo v znamenje močne obrambe sv. Lenarta. III. mednarodna sejem 1 ^ J* ••B -v • v« za koze divjin živali Uprava Ljubljanskega velesejma je vzajemno z Lovsko zadrugo v Ljubljani priredila od 24. do 26. m. m na prostoru velesejma III. mednarodni sejem za kože divjih živali. Sejem je privabil letos veliko število kupcev iz tuzemstva, pa tudi iz inozemstva, zlasti iz Nemčije, Avstrije in Italije so prišli nakupovat. Zanimivo je morda še to, da je kože klasificiral lansko leto še tujec, letos pa že strokovnjaki-domačini. Blaga ni bilo mnogo na trgu, vsekakor pa nekoliko več kaor lansko leto. Vzrok temu je, da prodajalci lovci še nimajo zaupanja in razumevanja za moderno organizirano prodajo, deloma pa zbog pomanjkanja denarja prodajajo kože malemu prekupčevalcu, ki pride v vas in plačuje le neznatne cene. Zadovoljstvo naših prodajalcev glede doseženih cen nam je največje zadoščenje za ves trud in žrtve. Upanje je, da se bodo kožni sejmi v Ljubljani razvili do znatne višine. Na dražbo je bilo poslanih skupno 193 partij raznih kož. Kupcev iz tuzemstva in inozemstva pa je bilo okrog 40. V naslednjem podajamo kratek pregled o cenah in kakovosti posameznih vrst naših kož: Lisice: Na dražbi je bilo 80 partij. Kože so bile večinoma dobre kakovosti, vendar pa se je opazila slaba priprema. Bile so kože iz Slovenije in Bosne. V boljše razumevanje navajamo, da so se kože ocenile po kakovosti in se temu primerno tudi plačevale. Ce je bila n. pr. dosežena za gotovo vrsto kož cena 400 Din, je dosegla koža s % oceno 300 Din, s J/2 oceno polovico polne cene, torej 200 Din, z V« oceno eno četrtinko cene, torej 100 Din. škartno blago pa je bilo večinoma brez cene ali pa je imelo kvečjemu osmin-ko cene. Lisic je bilo: Ia 445 odstotkov, % 15 odstotkov. Ha 195 odst., lila 145 odst., škartnih 6-5 odst. Cena se je gibala od 208 do 392 Din, in sicer po izvoru (poljske lisice so vredne mnogo manj kaor gorske). Kune belice: 4 partije, iz Slovenije: cena 780 do 930 Din. Kakovost: Ia 60 odst., % 20 odst., Ila 20 odst. K u n e z 1 a t i c e: 18 partij, iz Slovenije, cena od 1056 do 1218 Din za Ia. Kakovost: Ia 57 odst., % 7'5 odst., Ila 18 odst., IHa 7 5 odst., škartnih 10 odst. Kakovost je bila torej srednja. Škoda je bila za večje število kož, ker niso bile kune lov-ljene ob pravem času. Vidre: 2 partiji, blaga malo. Cena 420 do 528 Din za prvovrstno blago. Kakovost: Ia 50 odstotkov, Ila 33 odst., škartnih 17 odst. Izvor dolenjski in gorenjski; kože sušene dobro, deloma mlečne. Dihurji: 8 partij, cena 180 iDn Kakovost: ia 15 odst.. Ila 25 odst., IHa 15 odst.. škartnih kož 45 odsi. Izvor: Gorenjska in Hrvatska. Blago slabo. Divje m a č k e: 2 partiji, cena 100 Din. Blago prvovrstno. Veve-nce: 14 partij: deloma dobro blago; preveč veveric je bilo ustreljenih poleti. Kakovost: Ia 56 odst.,' Tla 3-5 odst.. IHa 26 odst., Škartnih kož 145 odst. Izvor: Slovenija, zlasti Štajerska. Cena 23 do 35 Din. Polh l: Ia 30 odst., Ila 70 odst. Cena (i Din 40 p. K rti: po 5 Din. D o m a c e m a č k e po 5 Din 50 p. Divji zajci: 41 partij. Kakovost: Ta 60 odstotkov, Ila 19 odst., IHa 20 odst., škartnih kož 1 odst. Cena 25 Din 10 p. D o m a č i zajci po 73 Din. D o in a č i kozli č k i po 16 Din 50 p. Jazbeci: 14 partij. Kakovost: Ta 52 odst., Tla 28 odst., IHa 10 odst.. škartnih kož 10 odst. Cena 52 Din. Divje koze po 43 Din. Srne: Cena od 19 do 30 Din (poletne srne imajo višjo ceno od zimskih). Volk o v i: Izvor Bosna. Na trgu mnogo blaga. Cena po 150 Din. Šakali: Izvor Bosna in Dalmacija. Blaga mnogo.,Cena 90 do 100 Din. Jeleni: 2 partiji. Izvor Slovenija in Hrvatska Blago lepo. Cena 150 do 200 Din. S tem delom pa uprava Ljubljanskega vele-sejnia in Lovska zadruga svojega dela še nista dovršili v letošnjem letu. Meseea marca se bo namreč vršila ponovna organizirana prodaja kož divjih živali in pozivamo zato vse lovce in Irgov-ce. da pravočasno, morda že lakoj začno s pošiljanjem divjih kož na naslov Ljubljanskega velesejma. Opozarjamo še, da so na razpolago zračni prostori, v katerih se kože dodobra po-suše. Pri pregledovanju kakovosti vposlanih kož se je zlasti opazilo, da večina še do danes ne ravna pravilno s pripremo kož, ki izgube zbog tega mnogo na svoji vrednosti. Morda bi bilo umestno, da se otvorijo v Ljubljani in po deželi tečaji o pravilni pripremi in o pravilnem napenjaju kož. »EDINOST" VEŠTNIK ZVEZE DEMOKRATSKE MLADINE V LJUBLJANI kakor tudi z drugimi slovanskimi mladinskimi organizacijami. Da bomo mogli našo nalogo y polni meri vršiti, potrebujemo moči. Prispevke bomo redno priobčevali pod našo kolono v «Domovini», katere uprava je tudi upravičena sprejemati prispevke. — Pričakujemo popolnega razumevanja in odziva. Načelstvo Zveze demokratske mladine v Ljubljani. SOMIŠJENIKOM IN RODOLJUBOM! Volitve v oblastno skupščino so se končale z lepim napredkom Samostojne demokratske stranke kljub veliki abstinenci volilcev. V tej volilni borttt je z vnetostjo sodelovala naša organizirana mladina in pomagala našim starejšim, iz Spoštovani gospod urednik «Domovine»! Če vam je mogoče, uvrstite naše pismo v vaš priljubljeni list. Radi ga čitamo, kadar ga dobimo, in po njem presojamo, kaj se godi v domačih krajih. Nočemo kritizirati razmer, radi bi samo povedali, da bi slovensko ljudstvo in njegovi poslanci vedeli, kje in kdo je največji sovražnik Jugoslavije. Sedaj jc podala ostavko Uzunovi-čeva vlada (predzadnja ostavka vlade; op. ur.) in za njo pride nova. Kako bi mi želeli, ako bi sklenila mirovni in trgovinski dogovor z Rusijo! Morda nas bo kdo radi tega imel za bedake, toda mi želimo povedati, kakor mislimo. Ruski listi mnogo pišejo, da je Italija sklenila dogovor z Albanijo in da jc ta dogovor hud udarec za Jugoslavijo. Dalje pišejo, da Italija prodaja orožje Madžarom', Bolgarom, Rumunom in albanskirii četnikom. Tistih 18.000 strojnih pušk, ki jih ie kušenim borcem s podrobnim delom. Številke Italija dobila kot vojni plen od Avstrije, prodaja jasno pričajo, da uspeh tega sodelovanja m iz-. sovražnikom Jugoslavije. Transporti sc ppšiljajo ostal. j preko Avstrije pod imenom limon iti pomaranč. Naša mladina se dobro zaveda svojih dolžnosti ker Avstrija po mirovnih dogovorih ne sme pro-do naroda in države ter bo tudi v bodoče svoje puščati nobenega orožja. obveznosti v polhi meri izpolnjevala. Z vsemi silami moramo na delo, da zberemo Sedaj vidimo, v kakih nevarnostih se nahaja naša država. Ne smemo biti trdoglavi. Da ne bo vso napredno mladino pod praporom SDS —'nesreče in da nas sovražnik ne bo napadel se stranke državotvornega programa, poštenosti in moramo sprijateljiti z Rusijo. Vsak Slovenec ve, dela. j da KjuSjja jc in bo tudi sedaj pomogla slovanskim V krajih, kjer še ue obsojajo naše organiza- bratom. Rusija lahko postavi pod orožje ogrom-cije, naj se osnuje iz vrst napredne mladine pri- no milijonsko armado. Seveda."vi boste mislili, pravljalni odbor, ki naj ** glede navodil obrne da pretiravamo, toda upoštevajte da je organi-na centralni odbor Zveze demokratske mladine racija v sedanji Rusiji vse drugačna, kakor je v Ljubljani, Gajeva uli-. ft -1 V. II, nadstropje. ! bila včasih. Na delo! Bodočnost stranke in naroda je \ ; Mi Slovenci, ki živimo tukaj, natančno vi-Vaših rokah. j dimo jn doznamo, kaj se plate okrog prelepe i iij>S,-> rlr5:»vf lncmelri viic >trs klirV. mn- nrtvržite i naše države Jugoslavije. Zato kličemo: odvržite sovraštvo med seboj in skušajte doseči prijateljstvo z Rusijo! Italijanski hrabreč, ki tako r6žlia s svojo sabljo; se bo ustrašil severnega medveda. Sedaj pa. še par novic: V Sibiriji so našli zlato žilo. Strokovnjaki pravijo, da je tam 20 tisoč p udov zlata. Na nekem drugem mestu pa so preiskali 120 vagončkov Osrednji izvrševalni odbor Zve«e ilemok s itske mladine v Ljubljani. S j j u b 1 j a n a. Občili zbor Edinosti v Ljub ljani bo 4. t. ni. ob 20. v društvenem lokalu v Gajevi ulici 2-1. Dolžnost vseli članov je. da se občnega zbora polnoštevihm udeleže. Domžale, -Edinost- v -Domžnlah ima svoj' peska 'in naš!fi4 funtov zlafe kovine T. redni občili zbor v nedeljo 6. t. -ui. ob 15." v • v Leningradu so zgradili novo električno sejni sobi Sokolskega doma. Duevni red običajen.' postajo, ki oddaja 150.000 voltov energije. Gra-Pričakujemo obilne udeležbe in točnosti! Poroča j dili so jo najboljši inženjerji. tudi delegat Zveze. V mestu Saratovu ob reki Volgi so zgradili K amnik. II. redni občni zbor Edinosti v'velikanski prevozni parnik, ki naenkrat prepelje Kamniku se je vršil 31. ni. m. ob številni ude-; 50 vagonov. Gradili so ga dve leti in ie zaenkrat NAPPREDNI JAVNOSTI! Načelstvo Zveze demokratse mladine v Ljubljani se vljudno obrača na našo napredno javnost s prošnjo za pomoč. Delo, ki ga vrši naša organizacija med obrtniško, delavsko in kmetsko mladino, je zelo pomembno glede na veliko razdvojenost naprednega mišljenja. Naša mladina je poklicana, da kol prva sodeluje pri konsolidaciji napredne ideje, zaradi česar se mora naša mladina politično izvežbati in dobiti zrn i sel ter pogum, da končno sama nadaljuje to, kar so starejši pričeli. Zveza posveča posebno pažnjo temu, da združi napredno mladino v ljubljanski in mariborski oblasti, da pospešuje prosveto med to mladino, podpirajoč jo z vsemi sredstvi, ki so na razpolago, da išče zveze tudi z brati izven Slovenije ležbi v prostorih Narodne čitalnice. Za predsednika je bil ponovno izvol jen br Ule, za podpredsednika br. Homer Silvo, za tajnika br. Joško Klemenčič, za blagajnika br. Dimitrij 1'egan. Odbor se je deloma izpopolnil z novimi člani, oziroma članicami. Poročila posameznih načelnikov so bila soglasno odobrena. Tržič. II. redni občni zl»or Edinosti v Tržiču se bo vršil vnedeljo 6. t m. ob pol 10. v restavraciji g. Lončarja. Dnevni ved običajen Pristava. Naša t Edinost ima svoj usta- največji te vrste. V naše mesto Rostov so prišli avstrijski delničarji in začeli graditi velikansko livarno iti tovarno za posodo. Zgrajena bo drugo leto in bo v njej zaposlenih 12.000 delavcev. Zgrajena je'že velika kolonija, ki šteje 15 hiš po 3 nadstropja. Vsaka hiša ima 100 stanovanj. Povsod ie elektrika,- vodovod in kopalnice. Dovršena je tudi velika pekarna, ki speče dnevno 18.000 pttdov kruha, da ga jc za celo mesto dovoli. Kar nas je Slovencev tukaj, se natn dobro novni občni zbor v nedeljo 6. t. m. ob 14. v |o-Mi in smo zadovoljni. Pošiljamo prisrčen po-stilnl pri «Legatu-. Poroča delegat Zveze brat zdrav vsem citateljem .Domovine.. Simnovec. Iz tajništva ZDM. Ponovno opozarjamo vse organizacije, ki še niso imele rednih občnih zbo- ■HOVJCE IZ ŠMARTNA PRI LITIJI. Šmartno, koncem januarja. V zadnji številki «Domovine smo podali rov za tekoče poslovno leto, da iste tekom tega sliko kulturnega in prosvetnega dela, danes pa meseca skličejo. «Edinost» Jesenice pozivamo, da hočemo izpregovoriti o gospodarskem in politič-nam pošlje poročilo občnega zbora. j nem delu v naši občini, ki velja že od nekdaj lz tajništva Osrednjega športnega sveta. Vse kot trdnjava klerikalne politike. Vendar smo se organizacije se pozivajo, da podajo nemudoma i pri oblastnih volitvah dobro odrezali m smo spu-točne informacije o delu v športnih odsekih, zlasti stili 79 kroglic v skrinjico SDS, kar znaci 22gla-naj sporočijo, v koliko so opremljeni za razne sov napredka od skupseinskih volitev. Težko je panoge športa. Nadalje rabimo sezname članov teh sekcij. Je v interesu vseh načelnikov športnih sekcij, tla se pozivu odzovejo. — Tajnik. /Z POPOTNIKOVE TORBE za teh 79 kroglic klerikalcem, ki so nam jih prisodili le 25. Naši fantje in možje, kmetje, obrtniki in delavci so storili svojo dolžnost ter s tem dokazali, da se tudi v Šmartnem preganja srednjeveška tema. Svetel žarek demokratske ideje ogreva srca naših mož in napredne mladine, zbrane pod praporom Samostojne demokraske stranke. Poleg naših 79 glasov so dobile tudi SKS 12 in združene delavske stranke 38 kroglic, kar d& skupno PISMO SLOVENCEV IZ RUSIJE. Rostov ob Donu, 30. decembra 1926,_______________ . Prijatelji našega lista gg.Tcvžič, Gregorčič: 129 protiklerikalnih glasov. To naj vzbudi pri in Jurjev, ki bivajo v Rostovu ob Donu v sov- naših naprednih prijateljih misel za premišljen jetski Rusiji, nam pošiljajo naslednje pismo; | skupen nastop pri vseh volitvah. SDS je najmočnejša napredna stranka v Sloveniji, kakor so pokazale volitve v oblastne skupščine, ki bi ob skunpem nastopu prinesle malo drugačno število mandatov. Gotovo v nekaj mesecih bo nova preizkušnja in takrat bomo videli, fe so se že ohladile razgrete glave. V naši občini počasi napredujemo. Dograjena je občinska ubožnica, ki naj služi človekoljubnemu namenu. V Šmartnem imamo tudi električno luč iz elektrarne g. Fr. Izgorška. Priporočali bi občinskim možem, da se zavzamejo za to, da ne bodo naše ceste v temi. Naprava je tu, občina naj preskrbi luč, ki je na razpolago. Ceste so zelo revne in ne bi bilo čudno, če bi kdo v temi ostal v blalu ali bi se zgodila kakšna druga nesreča. Gosp. cestnega načelnika bi opozorili tudi na čiščenje kanalov v smeri proti Kostrel-nici. Ker nam vsak dež poplavi cesto od Gradiška do konca vrta g. Knafliča, bi bilo treba strugo razširiti in očistiti. Isto je potrebno tudi na iUštih do znamenja. Nujnih potreb imamo na vseh koncih in krajih, zato bomo v «Domovinb tudi stavili predloge in vršili boj v korist ljudstva, ki trpi in zahteva vidnih del za plačane velike davke. ELEKTRIČNA RAZSVETLJAVA. V enem prejšnjih člankov smo že govorili o razsvetljavi. Človek si je do najnovejše dobe pomagal z jako preprostimi sredstvi, da si je razsvetljeval svoje stanovanje: v početku z navadnim gorivom, to je lesom, šele pozneje z raznimi svetiljkami, v katerih so gorela različna olja. Šele v dobi elektrike in plina se je potem pojavila električna in plinska svetiljka; prva bo v današnji dobi elektrifikacije kmalu izpodrinila vsa druga svetila. Na čem sloni naprava električne luči? če gre električni tok po kovini, se ogreje žica. Ako tako žico prerežemo ter oba konca nekoliko drugega od drugega oddaljimo, tok ne preneha krožiti, marveč teče dalje po zraku med obema koncema ter tvori živahno, jako vročo luč. Radi velikega upora, ki nastane, ko prerežemo žico in ločimo konca, se ogrejeta konca tako, da se nekaj kovine na njiju spremeni v paro, ki napolni presledek med njima in vodi električni tok po zračni plasti. Kovinska para je jako slab prevodnik elektrike, mnogo slabši nego kovina sama. Zato se razgrete do jako visoke topline, ki povzroča, da se razvija vedno nova kovinska para med obema koncema; zato tudi tok ne preneha in pojav je trajen. Še lepše se kaže to na paličastih ogljili. Ako namreč staknemo dva taka oglja, da začne tok krožiti, ter ju potem oddaljimo dva do pet milimetrov, se radi nastalega upora razbelita oba konca in tudi plast med njima. Zračni molekuli se razgrejejo od 2000 do 4000 stopinj Celzija. Od razbeljenih ogljenih koncev se dviga ogljena para in se trgajo razbeljeni ogljeni dclci, ki švigajo po razbeljenem zraku od oglja do oglja. Vsi ti razbeljeni drobci pa povzročajo, da se med obema ogljenima koncema pojavlja plame-neč lok. Velika svetloba tega loka prihaja največ od razbeljenih ogljenih koncev. Naravno je, da v tem plamenu ogljena konca počasi zgorevata in da se presledek ined njima .vedno veča ter da je slednjič tako velik, da ga tok ne more več premagati. Luč bi ugasnila, če bi koncev zopet ne približali, če bi ne skrbeli za to, da ostane razdalja med njima vedno enaka. Radi tega moramo obločno luč tako napraviti, da sc dasta ogljena konca premikati, da sc dii torej razmak.med njima regulirati. Da začne tok krožiti, moramo s posebno pripravo paličasta oglja stekniti, nato pa ju zopet ločiti, da nastane plameneč tok. Ker pa ogljena konca zgorevata, sta vedno krajša in ju je treba zdržema zbliževati za toliko ,za kolikor sta od-gorela. Regulacija mora slednjič izenačiti vse morebitne spremembe, v jakosti toka, to jc po-v.ečavati razdaljo med ogljefna, oziroma, kar je isto, večati upor, kadar tok prehitro narašča, obratno pa oglja zbliževati ali upor zmanjševati, kadar tok iz kateregakoli vzroka oslabeva. To storimo najlaže z ročnim regulatorjem. To pa je mogoče le tedaj, kadar ne potrebujemo trajne luči. Kjer pa hočemo imeti trajno in stalno luč, jo je treba regulirati s posebnimi mehaničnimi in električnimi napravami, tako zvanimi samodelnimi regulatorji. Oglji so dvojni. Prvi imajo po sredi mehkejšo tvarino, stenj, in sc imenujejo stenjasti oglji, drugi pa so iz istovrstne tvarine in se zovejo celoviti ali istovrstni oglji. Svetloba obločne luči je odvisna od jakosti toka, ki teče skozi ogljena konca. Obločnice svetijo s svetlobo nekaj sto, tudi tisoč sveč. Obločna luč je prikladna za ulice, ceste in velike trge, kjer vise svetiljke na visokih železnih drogih, za razsežne dvorane in prodajalnice. Za navadne prostore in stanovanja je obločnica premočna. Tu je na mestu žarnica. Tuda žareča luč izvira iz toplote, ki ogreva in razbelja prevodnik. Razlika med obema lučima je ta, da prehaja pri obločni luči tok od oglja do oglja po zraku ter razgreva konice ogljenih palic in zračno plast med njima, pri žarnici pa se raz-beli nepretrgani del prevodnika. Žarnica obstoji iz steklene brezzračne hruške, v kateri gori ogljena ali kovinasta nitka. Tok je vpeljan do ogljenega ločna skozi stekleno hruško z dvema žicama iz platine, ki sta vtaljeni v steklo. Žarnica ima torej tri dele: ogljeni ločen, odvodni žici in hruško. Hruška ima v vratu, oziroma na dnu steklen zamašek, v katerega sc najprej vtalita dve do-i vodni žici iz platine. j Hruška ima spodaj podaljšan, odprt vrat, na I vrhu pa vtaljeno tenko stekleno cev. V vrat se vtakne stekleni zamašek, ki ima dovodni žici in ogljen ločen, potem pa se stalita vrat in zamašek. V vrat se vtisneta dve jamici, da se potem vrat-nik laže pritrdi z malcem, na oba konca platine pa sc privarita bakreni žici. Da je žarnica rabna, je treba iz nje izčrpati ves zrak. Električni tok uniči polagoma vsako žarnico. Čim jačji jc tok, tem prej se žarnica obrabi. Zato je vsaki žarnici odmerjen tok, ki ji najbolje služi. Normalno gori žarnica s primernim tokom 600 do 800 ur. Odveč bi bilo tu govoriti o prednostih električne luči, saj nam nobena druga luč ne more služiti v tako različne namene. PO DESETIH LETIH NAŠLA SVOJCE. Znano je, da je srbsko ljudstvo med vojno strašno trpelo. Sovražnik je zasedel deželo, zažigal domove in vsakdo, ki se je hotel rešiti, jc moral pobegniti. V splošni zmedi so mnogi starši izgubili svoje otroke, ki so tavali okrog, dokler se jih ni kdo usmilil in jim nudil zavetja. Taka žalostna usoda je doletela leta 1915. takrat šestletno Jeleno Stanojevičevo, hčerko siromašnega kmeta. Oče je bil v vojni, mati pa je z otroci pobegnila pred avstrijsko vojsko. Na begu skozi Črno goro so otroci izgubili mater in ostale sorodnike ter so sami tavali okoli. Šestletna Jelena je zašla med avstrijske vojake. Ker ni vedela povedati, odkod je, so jo obdržali v svojem taborišču. Pozneje so avstrijski vojaki odšli, mesto njih pa je prišel oddelek italijanskih ujetnikov, ki se je usmilil zapuščenega otroka. Tako je živela Jelena.skoraj dve leti med vojaki. Končno se je jc usmilil neki mohamedanec, ki jo jc sprejel v svojo hišo. Otrok se je lepo razvijal ter je vsem ugajal. Zato jc Ali Hasan, kakor je bilo ime njenemu reditelju, sklenil, da jo sprejme za svojo. Po preobratu je Ali Hasan pobegnil v albansko vas Katrikoli. Tam je Jelena I živela v njegovem domu mirno in udobno. Seveda jo je dal vzgojiti kot mohamedanko. Dobila je ime Zelna. Ker niso vedeli za njeno rodbinsko ime, so jo klicali za Črnogorko, ker jo jc Hasan iinšel v Črni gori. Za. pomladansko mokro vreme si nabavite najboljše „Doko" čevlje ki so tudi najcenejše. „Doko", Ljubljana Prešernova ul. št. 9, dvorišče. Z leti jc dorasla Zelna v lepo dekle, ki je radi svoje lepote zaslovelo daleč naokoli. Začeli so se oglašati tudi snubci. Hasan pa o tem ni hotel slišati ničesar. Šele lansko pomlad je pristal na njeno zaroko z nekim premožnim Albancem. To pa je zavrnjene snubce tako razdražilo, da so sklenili, da se starcu maščujejo. Obvestili so naša oblastva na Cetinju, da Albanci skrivajo v svoji vasi neko Srbkinjo, ki so jo med vojno odvedli iz Srbije. Naša oblastva so uvedla takoj preiskavo, ki je potrdila v ovadbi navedena dejstva. Dekle je bilo prepeljano na Cctinje in tam zaslišano. Sprva ni hotelo ničesar izpovedati, pozneje pa je svojo usodo priznalo. Veliko županstvo je nato začelo poizvedovati za njenimi roditelji. Oglasilo se je mnogo ljudi, ki so iskali svoje izgubljene otroke, toda pravih roditeljev ni bilo med njimi. Zato je veliki župan dal napraviti fotografijo najdenega dekleta, ki so bile nato razposlane na vse strani. Uspeh ni izostal. Koncem decembra se je oglasila mati dekleta, ki jc pO fotografiji spoznala svojega otroka. Istočasno pa sta se oglasila tudi njen brat In njen stric, ki živita v Novem Sadu. Dekle je sicer veselo, da je zopet našlo svoje sorodnike, ne kaže pa posebne volje, da bi se vrnilo k njim. Vzgojena. med Arnavti, je Jelena, oziroma Zelna, kakor jo sedaj kličejo, skoro popolnoma pozabila svoj materni jezik. Govori le albanski in tudi svojemu zaročencu, s katerim bi se imela v kratkem poročiti, se ne namerava odpovedati. Ker pa je šc mladoletna, se bo zaenkrat morala še pokoriti odredbam svojega varuha, ki so ji ga sedaj postavila oblastva In ki hoče dekle vrniti sorodnikom. VOJNA PROTI PODGANAM. Podgana ni samo velik škodljivec, ker ogloda vse, kar ji pride pod zobe, marveč tudi nevaren razširjevalec nalezljivih bolezni. Dokazano je, da so podgane za časa svetovne vojne raznesle najnevarnejše nalezljive bolezni kakor kolero, kugo, legar in druge. Žival pa je tudi sama na sebi ogabna. Dočim so podgane na deželi manj nevarne iu ne nastopajo v velikem številu, tvorijo zlasti v večjih mestih pravcato nadlogo. Tam najdejo po kanalih, kleteh, smetiščih in drugod dovolj zavetišč in tudi obilo hrane. Zato se v vseh večjih mestih vrši organizirano zatiranje podgan. V Parizu, Londonu, Berlinu in drugod so posebni oddelki, ki vodijo ta boj. V ta namen razdeli mestna uprava brezplačno poseben strup, ki ga morajo vsi hišni posestniki določenega dne nastaviti na takih mestih, kjer iščejo podgane zavetišče ali hrano. Dosedanji poskusi so se dobro obnesli. Posebno tožijo nad podgansko nadlogo v zadnjih letih Dunajčani. Na Dunaju so se podgane za časa svetovne vojne strahovito razpasle. Izvoz smeti je bil v vojnih letih zelo pomanjkljiv, javna snažnost je zelo popuščala. V raznih vojaških taboriščih, vojašnicah, bolnicah so imele podgane v odpadkih obilo hrane. Zatiranju podgan med vojno skoraj nihče ni posvečal posebne pozornosti in ni čudno, ako danes trde poznavalci razmer, da na Dunaju dandanes kar mrgoli podgan, ki prihajajo ob belem dnevu iz kanalov in sc «sprchajajo» na najprometnejših ulicah. Zato ie dunajska občina po vzorcu drugih vele- -------Stran 12 = mest organizirala splošno zatiranje podgan, ki sc je dobro obneslo. Tudi v naših mestih tvorijo podgane že pravo nadlego. Na Danskem so ugotovili, da so podgane samo na poslopjih napravile za preko 7 milijonov danskih kron škode. Na Angleškem so ■podgane uničile za nad 15 milijonov funtov živil. Podgane namreč nimajo navade, da bi načeti kos požrle, marveč oglodajo vedno nove komade, ki postanejo zaradi tega neužitni. V Severni Ameriki požrejo podgane toliko, kolikor pridela v enem letu 200.000 ljudi. Znano je, da se, podgane često lotijo tudi otrok. Da tnale živali kakor kunci in slično niso varne pred njimi, ni nič novega. Pobijanje podgan se vrši običajno z raznimi strupi. Ti strupi pa ne smejo biti taki, da bi tvorili nevarnost za ljudi ali druge domače živali. Navadno se uporablja v to svrho fosfor. Dva grama fosfora se pomešata z 1 gramom masti in moke ter se iz te zmesi napravijo male kroglice, ki se nato nastavijo na primernih mestih, zlasti po kleteh, shrambah, hlevih, smetiščih. Pobijanje mora biti sistematično, ker sicer nič ne koristi. Vršiti se mora ob istem času po vsem mestu, ker se sicer podgane preselc iz enega dela mesta v drugega. Strokovnjaki trde, da ima vsako mesto toliko podgan kakor prebivalcev. Pristaniška me«ta pa jih imajo gotovo trikrat toliko. Zato se mora v takih mestih vršiti zatiranje tudi večkrat na leto. Gotovo tudi po naših mestih ne manjka te golazni in bi bilo povsem umestno, ako bi se tudi pri nas uvedli taki boji proti podganam. • «l)OMOVINA» št. 5 Posojilo. Gašper Česen sreča na cesti šestletnega sinčka svojega prijatelja Mihaela Čebule, ki mu že dajje časa dolguje posojeni znesek. cčuješ, dečko.$ mu pravi, Oba stil enaka. Profesor: «Po čem sedite, da je ta samomorilec bil pijanec?* Medicinec: kamor sem zahajal.i Potovanje. Melhijor: cKako vam je ugajalo potovanje, gospa'?; Zora: «Nepopisno!» Melhijor: «Ali ste bili tudi v Parizu?» Prodani majhno hišico v Jurkloštru. — Prasnila se lahko debs pri g.Gradtu, r.3slov: Ude na Stakovnik, 44 v Jurkloštru. Natančni scdh"ičarka, p. Rimske replik. REVMATIZEM. IM a v a hvaležnosti. 49 Laboratoriju «Radio Bal s a mika* Beograd, Kosavska ulica 4\ Vaše zdravilo me jc popcinoma ozdravilo in sem že zapustil postelio. Ležati sem moral za-adt revmatizma. ki me je nenadoma napadel, v postelfl 15 dni. Zahvaliti sc moram samo Vašemu zdravilu «Radlo Baisamika«, da sem danes popolnoma zdrav. Pot rova c (pož.«revaeki). 28 12.1926. Sava M. Petrovič likvidator Mlavske Štedionlce. X Ogromno bogastvo bivše mehikanske cesarice. Bruseljski listi pišejo, da je zapustila pokojna mehikanska cesarica Šarlota svojim dedičem vsega skupaj okrog sto milijonov zlatih frankov. Uradno pa se ugotavlja, da znaša vsa dedščina le približno deset milijonov zlatih frankov, tako da odpade na vsakega šestih dedičev, odštevši razne davke in dajatve, po 500.000 do 600.000 zlatih frankov. V petih letih, odkar se prodaja o >ov:etiu lab rato-ii „RAOI)-Zora: «Tega vam pa res ne morem povedati. BALSA i! A" dr'a. 1. Rniileiev v Beogradu, ho-I Veste, moj mož je namreč vedno sani kupo.al sovska ulici 43< oritl čfe 6 vozne listke.» Kazgoror med njim in nj9. Ženka: «Kam greš, dragi možiček?» Možek: cPameina žena moža nikoli ne sprašuje, kam gre.* Ženka: «Toda pameten mož sme vprarati, kaj njegova žena ..' Možek: «Draga ženica, pameten mož žene sploh nima.> Listnica uredništva Središče. Prejeli smo prepozno. Smola! Noršinci. Preslabo čitljivo, ker je bila dopisnica zmečkana. Vuhred. Proti zakonu. fšmarca. Deloma proti zakonu. Sicer pa ne priobčujemo depisov, katerih pisca ne vemo. Smarjeta pri Rimskih toplicah. Dopis je preveč oseben in bi imel opravka z zakonom. Žiri. Dopis smo morali, žal, odložiti, ker ni podpisa. ZA SMEH IN KRATEK ČASI Hudobna krava. Žabjevaški župnik je imel zelo hudobno kravo, ki jo je moral vedno kdo jahati, kadar so jo molzli. Bila je nedelja, hlapec in dekla sta nekam odšla. Opoldne je prišla krave molst župnikova kuharica. Ali krava ni hotela biti pri miru. Ker dekle in hlapca ni bilo doma, je kuharica poklicala župnika, naj gre kravo jahat, kar je župnik ,v sili tudi moral storiti. Krava ga je dvakrat vrgla raz sebe. Ves blaten in poten je zajaliai kravo še tretjič, na kar mu je kuharica pod kravjim trebuhom zvezala noge, da ne bi mogel pasti e krave. Krava je napela vsfe svoje moči in pretrgala verigo. Nato je zdirjala iz hleva po cesti mimo šole. Na pragu je stal učitelj in začuden gledal župnika na kravi. cGospocl župnik, kam pa tako naglo?> vpraša učitelj. «Kravo vprašaja se razhudi župnik, «in povej v cerkvi, da danes ne bo popoldanske službe božje.» MALI OGLASI j —iiim 11«iii—iii n-f 'ii r--- - i i 'mm— iMiiiiii—nwa' Kovaškega vajenca za takejšnii nastep išče Anten Na r doni kovaški mojster. Podobno 10, p. Poljane nad Škcf.io Loko. 48 Usnjarski vajenec močan in pošten, se sprejme. — Naslov pove uonvi «Domovine». \whni mi ČM ss mM ako uporabljate Luno pravo terpentin kremo. 41 Prepričajte sa! r Moja žena in faz Prodam Iršo na deželi v dobrem staniu, v sredini Logatca. po želii tudi n_ zemljišča. Več se poizve pri Antonu Urbasu, poses niku. Dol. Logatec, Martinnrib 24. 3S V Gorenji vasi nad Škoijo Loko je naprodaj hiša štev. 5 v «Razoctiu». pripravna za gostilniške in trgovsko obrt. ki sta S2 v n'?! Ž2 izvrševali. Stoji ob cesti na naiprometnejšem krs'u vasi. 7 stanovanjskih prostorov. 2 kuhinji, hlev. 3 kleti, gospodarsko poslopje, zemljišče. Cena ugodna. Poizv? sc v oglasnem oddelku »Domovine«. 37 Advokat dr. Avg. Reisman v Mariboru je preselil svojo pisarno v Slovensko ulico št. U, I. nadstr. Telefon štev. 99. 45 50 trpi na živčnih iu protinskih bole/.nih, kakor: uevrasteniji, protiuu, arteriosklerozi. revmi, nevralgiii, oslabelosti in dr., naj se seznani t onim, kar pnvijo Rami paciieuti o zdravilu BKA!.EFLUIl>u I). Kale-nifen a. Zahtevajte brezplačno literaturo s pismi bolnikov: Beograd, Pop-Luklm broj I, Lit. 0. 2. Miloš MarKovič. sva istega mnenja iu tudi Vi boste strmeli, videči, kako postaja Vase lice m tiL nisKo svežo, Vaša kož t gibka in Inržuuisto meh ta iu Vas lase s svoiun ug.edom ve Ino tiolj vesele, če Vam bodo Icakur tuii nam duevuo ranili: Fallerjevi m u zJnvja n le-pite ^ m uno , ElSl" nai plemen tejSe KaKov sti. vse iu ju io medicinsko oroizkušoue dobro delu loče sestavine, ki se vpijajo v kožo in jo optemenjuiejo. roizkasi-te enkrat: „Elsa" lliijiu mleSnc milo , Elsa" ru-nenjaKova milo ,EUi" gliesrinsKa milo ,,Elsa" Jornsovo nilo „Eisi" Katransfo mil« „ets3" mili za antjs iu mltlat voi 03 ooste hoteli ajorabljiti drene?! mtia. Za po 5 kosov E sa mila, že z zavoinino in poštnino vred Din 53' — Fjil8'i«vi kavkaiku pomida zaoaraz ii ZJJč!i3Kože.,Ei*i" ima Vam ohrmi mladost iu lepoto, gla li gube ua koži iu ]0 dela gibko iu baržuuasto-mehko. Strmeli Imste, kuko hitro Vam ginuio pege mozol-ci, so edci. razpoka aa in rdeča mesta. Fallerjevi moJna «Elsa> po-liiadj za rasi las zabranju-le izpadanje las. pre-rano osivelost, odstranjuje prhtiai, dela krhke lase mehke iu gibke in pospešuje rast las. Za poissas 2 io .čka ene, ali pa po lonček o4 obeli pomad z zavojnino m poitniao vr«d 38 Din Te ceas ss razumelo le, če se po5lje denar v naprej ker se proti poMetju poitnina zviša za 10 Din Naročila ie nasloviti razločno takole Eujes V. F Sitar, luarur, Jnaji Stubica, Elsalrj 360 (Hrvatska). V____—-s Izdaja za konzorcij »Domovine* Adoll liibnikar. JrejuJc Filip Omladič. Za Narodno tiskarno Fran Jczeršek.