UDK !S53.2(l»7.12)-8e3 Nastanek rudišč v SR Sloveniji The origin of Slovenian ore deposits Matija Drovenik in Mario Pleničar Faitulteta za naravoslovje in tehnologijo univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. 61000 LJubljana, Aškerieva 20 Franc Drovenik Geološki zavod Ljubljana. 61000 Ljubljana, Parmova 33 Kratka vsebina V Sloveniji so nastala rudišča v paleozojski in v mezozojski eri ter v terciarni periodi. Pomembno so koncentrirani rudni minerali v kar- bonsko-permskih, permskih in v triadnih plasteh. Zanimiva so predvsem rudiSča, ki so nastala v več stopnjah in vsebujejo genetsko različno rudo na sorazmerno majhnem prostoru. To velja tudi za obe naši veliki rudišči Idrijo in Mežico. Genetsko bolj enotno je uranovo rudišče Zirovski vrh, vendar so tudi njegove prvotne oblike zabrisali naknadni geokemični pro- cesi in tektonika. Po gubanju v terciarni periodi so prišla rudišča v karbonsko-perm- skih. permskih in triadnih plasteh v višje dele litosfere. Pri narivanju so bila premaknjena od periadriatskega lineamenta proti jugu in proti severu, neogcna tektonika pa jih je razkosala. Pri tem so bili marsikje na novo raz\'rščeni tako rudni, kot jalovinski minerali. V pliocenski epohi in kvartarni periodi je erozija odkrila naša rudi.šča, zlasti svinčevo- cinkova, živosrebrova in uranova ter s tem omogočila njihovo izkori- ščanje. AlMtemet The whole chronologic succession of sedimentary rocks from Ordo- vician period to Quaternar>' appears to occur in Slovenia, regardless some not clear classifications and interruptions. The majority of the ore de- posits is bound to the interval from Carboniferous to Triassic beds. The multistage origin of some ore deposits is a characteristic feature, inherent also in world wide known mercury deposit of Idria, as well as in lead- zinc deposit of Mežica. The uranium ore beds of Zirovski Vrh arc re- garded to be largely of early diagenetic origin, but their original character has been highly obscured by sub.sequent geochemical processes and struc- tural modifications. During the early Tertiary folding the ore deposits rising towards the surface became emplaced at different levels of litho- 2 Matija Drovenik, Mano Pleničar & Franc Drovenik sphere, and due to continued pressure, overthrusts have taken place. The ore depo.sits have been thrust up northward and southward of the Periadriatic Lineament. During the lato Tertiary and Quaternary periods they have been highly disturbed and different associated processe» permitted migration of the mobile ore and «angue minerals. L4-odna beseda Zgodovina sestavka o .slovenskih i-udisäh sega v leto 1966. ko smo začeli raziskovati bakrovo rudišče Škofje in preučevati njegovo genezo. Kot večina drugih naših rudišč barvnih kovin, je veljalo po literaturi tudi Škofje za mag- matsko hidrotermalno. Toda že pr%'e mikroskopske raziskave rude so kazale na pomembno vlogo diagenetskih, epigenetskih in retrogradno epigenetskih procesov. Slika je bila povsem drugačna kot npr. v magmatsko hidrotci-malnih bakrovih rudiščih vzhodne Srbije, ki sem jih dobro poznal iz svojega dolgolet- nega dela v Rudarsko-topilniškem bazenu Bor. Sledilo je sistematično razisko- vanje drugih slovenskih rudišč, kjer som povzel verjetne, pa tudi manj verjetne interpretacije njihovega nastanka in jih sku.šal z novimi dokazi dopolniti ali ovTeči. S tem namenom sem vključil v sestavek 90 mikroskopskih fotografij, tri strukturne risbe, od teh eno barvno, in 17 tabel s področja geokemičnega raz- iskovanja. V dolgi dobi od pričetka rudarjenja na Slovenskem so se pogledi na naša rudišča spreminjali. To ne velja le za njihov ekonomski pomen, temveč tudi za na.stanek. Spreminjali so se prvič že zato. kor .so so menjavalo biostratigrafske uvrstitve rudonosnih plasti in razlage tektonskih vplivov, dinjgič pa zato, ker so rudarski geologi dajali prednost zdaj eni, zdaj drugi teoriji o nastanku. Dolgo vrsto let so poudarjali magmatizem in z njim v zvezi hidrotermalni nastanek rudišč. Po prvotni zasnovi naj bi bil sestavek napisan v obliki razlage metalogenotsko karte SR Slovenije. Prvi poskusni odtis karte iz leta 1976 je razlago nujno potreboval, ker so bila rudišča na njem označena le s standardnimi znaki in zaporednimi številkami brez imen. Zato je bila karta čitljiva samo ob uporabi razlage. Na drugi strani je merilo 1 :200 000 tako veliko, da je karta uporabna razen za študij tudi kot stenska karta. V ta namen jo je bilo treba le nekoliko izpopolniti in v stranski legendi dodati zaporednim .itevilkam .še imena rudišč, da je postala čitljiva tudi brez razlage. S tem pa je tudi razlaga po.stala bolj samostojna in je vedno bolj dobivala obliko in vsebino študije o nastanku slovenskih rudišč. Čimbolj so je vsebinsko širila, temveč literature je bilo treba upo.števati. Število citiranih del je naraslo na 288, od toga 66 objavljenih pred letom 1945 in 222 novejših. Prebiranje tako obsežne literature in usklajevanje gledišč raznih avtorjev o istih geoloških vprašanjih je zahtevalo mnogo ča.sa. Zato so se podalj.ševali roki, postavljeni za natis karto in razlage, posebno še od takrat dalje, ko smo se odločili podati na.stanek rudišč kronološko, skladno z geološkim razvojem slovenskega ozemlja. Pregled literature o slovenskih rudiščih Prvi je pisal o naših rudiščih I. W. V al v a s o r . in sicer v svoji znameniti knjigi »Die Ehre des Horzogthums Krain«, ki jo je objavil leta 1689. Poleg Idrije je opisal predvsem rudišča železa in železarstvo, ki je tedaj cvetelo na Nastanek rudišč v SR Sloveniji 3 Slovenskem. Tudi B. Hacquet (1778) je omenil v svojih potopisih v glavnem le naše železove i-ude in železarstvo. I. V. Zepharovich je v treh knjigah (1859. 1873 in 1893) priobčil zelo natančen pregled nahajališč rud in mineralov za vso avstro-ogrsko monarhijo. Po letu 1850 so začeli objavljati v letopisih in v razpravah dunajskega geo- loškega zavoda ter v časopisu za rudarstvo in metalurgijo iz.sledke svojih raz- iskav F. Role, T. Zollikofer, Em. Riedl, A. Brunlechner in drugi. E. H a 11 e (1885) je povzel rude in minerale na Štajerskem sicer v glav- nem po I. V. Zepharovichu, vendar je dopolnil njegove podatke s kri- stalografskimi, mineraloškimi in kemičnimi analizami. Za Kranjsko je objavil pregled mineralov in rud W. Voss (1895). A. Aigner (1907) pa je dopolnil s kratkimi geološkimi opisi znane podatke o nahajališčih mineralov in rud na Štajerskem. Tudi z nadrobnim znanstvenim raziskovanjem naših rudišč so začeli že konec prej.injcga -Stoletja. Zivosrebrovo rudi.iče Idrija je s svojo zanimivo geološko zgradbo in rudno paragenezo pritegnilo pozorno.st številnih, tedaj zelo znanih geologov. A. Schrauf (1891) je objavil klasično študijo o idrijskem metacina- baritu in njegovi paragenezi. Se danes, skoraj 100 let pozneje, nas preseneča, kako jc A. Schrauf popisoval idrijsko rudo in kako natančno je sklepal. Ta članek bi moral prebrati v.4akdo. kdor .se ukvarja z našimi rudišči. Nato so se zvrstile Številne razprave o idrijskem rudišču, njegovi zgradbi in starosti ter izvoru hidrotermalnih raztopin. M. V. Lipoid (1874), D. S tur (1872), J. Kropač (1912), F. Kossmat (1911) in A. Pilz (1915) so obraxTîavali idrijsko rudišče z različnih stališč. Zato se tudi niihovi sklepi razlikujejo; nekateri so ga postavljali v zvezo s triadnim vulkanizmom. drugi pa s terciarnim magmatizmom. B. Granigg & J. H. Koritschoner (1914) sta imela mežiško ru- dLiče za apomagmatsko. A. Tornquist je obravnaval žilna svinčevo-cinkova rudišča v Posavskih gubah, predvsem Litijo in Knapovže (1929 a) ter svinčevo- cinkovo-bakrovo rudišče Rem.šnik (1929b). Vsa ta in druga slovenska rudišča naj bi bila hidrotermalna. Remšnik naj bi bil nastal v kredni periodi v zvezi s tonalitnim magmatizmom. Idrija, Litija. Šoštanj in Trojane so po A. Torn- quistu (1930) terciarne starosti; hidrotermalne raztopino naj bi bilo pri.ilo iz magmatskega ognjLšča, ki je dalo tudi andezit in dacit. Mežica pa naj bi bila nastala v pliocenu. Pozneje .so se pojavili tudi drugačni pogledi na nastanek naših rudišč. Tako je A. Bibolini (1933) dokazoval, da je bakrovo rudišče Škofje sedimentnega izvora; primerjal ga je z Mansfeldom. Po A. Zorcu (1955, 77) jo mežiško rudi.iče zelo verjetno triadne starosti in je nastalo singenetsko iz podmorskih hidrotermalnih raztopin. Kaže pa znake poznejše tektonike, metasomatoze in oksidacije. Svoje trditve jo A. Zore dokazoval z obsežnim faktografskim materialom. A. Cissarz (1965) je povzel po H. Schneiderhöhnu regeneracijsko teorijo ter pripisal vsem .slovenskim rudiščem. z izjemo Idrije, terciarno starost; kovine naj bi bile pri.ilc iz paleozoj.skih. morda tudi triadnih rudišč. Po J. Du- hovniku (1956 a) so nastali rudni minerali v na.ših rudi.ščih iz hidrotermalnih raztopin; žilna svinčevo-cinkova rudišča v Posavskih gubah je uvrstil v triadno periodo v zvezi z wengcnskim magmatizmom, medtem ko je Mežici, Remšniku 4 Matija Drovenik, Mario Pleničar & Franc Drovenik in Bohorju pripisal terciarno starost. Hidrotermalne raztopine naj bi bile izvirale iz magmatskega ognjišča, ki je dalo tudi pohorski tonalit. Bolj kot drugi raziskovalci je razvojno prikazal naša rudišča B. Berce (1963). Ločil je pmleozojsko, triadno in terciarno metalogeno dobo. V paleozoiku so po njegovem mišljenju nastala žilna svinčevo-cinkova in antimonova rudišča Posavskih gub ter npr. železova rudišča v okolici Jesenic in Vitanja. V mezo- zojski eri so bili orudeni skladi Mežice in Idrije, takrat naj bi bila nastala tudi svinčevo-cinkova rudišča v karbonatnih plasteh v vzhodnem delu Posavskih gub. Terciarni magmatizem pa po njegovem mišljenju nima za nastanek slovenskih rudišč takšnega pomena, kot je to trdil A. Tornquist. Poleg epigenetskih rudišč je ločil tudi singenetska. Pri vulkanogeno-sedimentnih procesih naj bi bila singenetsko nastala npr. nekatera svinčevo-cinkova rudi.šča v triadnih karbo- natnih kameninah. Precej drugače je sklepal S. Grafenauer (1958. 1963. 1964. 1965, 1966, 1969), ki je označil skoraj vsa slovenska rudi.iča kot hidrotermalna, večidel hi- drotermalno-mctasomatska, vezana na triadni in terciarni magmatizem. Triadno starost je pripisal npr. žilnim svinčevo-cinkovim in antimonovim rudiščem v Po- sav.skih gubah, svinčevf»-cinkovim rudiščem v .severnih Karavankah ter bakrovim rudiščem v srednjepermskih skladih osrednje Slovenije. V terciarni dobi pa naj bi bili nastali rudni pojavi in rudišča v metamorfnih kameninah Pohorja in Kozjaka. Sele v svojem zadnjem delu (S. Grafenauer, 1969) je prišel do sklepa, da so nastali rudni minerali v nekaterih svinčevo-cinkovih rudiščih tudi v zgodnji diagenezi in s tem delno sprejel koncepcijo A. Zorca , ki jo Je bil prej odklonil (S. Grafenauer, 1958). Večletne raziskave bakrovih rudišč v srednjepermskih skladih, predvsem v Skofjem, so pokazale, da gre za diagenetsko rudo (M. Drovenik, 1970; F. Drovenik in sod., 1972). V fazi nastajanja srednjepermskih rečnih usedlin je nastajalo tudi uranovo rudišče Zirovski vrh. Pri diagenezi anizičnega dolomita v Topli je nastalo cinkovo-svinčevo rudtšče (A. Zore, 1955; I. Struci, 1974), I. Mlakar in M. Drovenik (1971) pa sta razlikovala epigenetsko in singenetsko rudo v Idriji. v zadnjih letih je torej v literaturi vedno več podatkov, da so nastala naša rudišča na različne načine, v različnih dobah in v različnih okoljih. Na to sem opozoril že v članku, kjer som primerjal med seboj geokemične slike več naših svinčevo-cinkovih rudišč (M. Drovenik, 1972). Različne pogoje nastanka pa dokazuje tudi masnospektrometrična analiza žvepla v sulfidih slovenskih rudišč (M. Drovenik in sod., 1970; M. Drovenik in sod., 1976). GEOLOŠKI RAZVOJ IN NASTAJANJE RUDISC Starejši paleozoik Najstarejši skladi Slovenije so metamorfne kamenine na Pohorju in Koz- jaku, ki pripadata vzhodnemu delu Centralnih Alp. Na.stale so iz usedlin in pro- duktov inicialnega vulkanizma, ki so v starejšem paleozoiku zapolnili veliko geosinklinalo na območju današnjih Alp. Ob ugrezanju dna geosinklinale so se globlje ležeče kamenine nagubale in metamorfozirale. Progresivna regionalna metamorfoza se je končala z retrogradno metamorfozo. Nastanek rudiiC v SR Sloveniji S Na Pohorju je A. Hinterlechner-Ravnikova (1971, 1973) razli- kovala srednje in nizko metamorfozirane kamenine. Od srednje metamorfozira- nih pri visokem pritisku leži najgloblje muskovitno-biotitni gnajs z očesnim gnajsom. Slede biotitno-muskovitni blestnik, ki vsebuje veliko almandina ter stavrolit in disten. V blestniku so v posameznih nivojih leče amfibolita, mar- morja in eklogita. V krovnini nivoja z eklogitom sta razširjena diaftoritni al- mandinov blestnik in gnajs. V zgornjem delu metamorfnega zaporedja vsebu- jejo kamenine pravega zelenega skrilavca horizont metadiabaza. Končno sledi zaporedje filitnega blestnika in filitov. V njem so značilne kamenine metake- ratofir, njegov metatuf ter marmor s tufsko in filitno primesjo. Nizko metamorfozirane kamenine so filitni skrilavec s plastmi drobnozrna- tega pe.ičenjaka ter vložki albitiziranega diabaza, njegovega tufa in apnenca, znane pod imenom štalenskogorskih pla.sti. Podobno zaporedje metamorfnih kamenin je našel tudi P. Mioč (1977), ki je preučeval metamorfno podlago Dravske dolino in razlikoval v njej dve enoti: bolj metamorfozirano gnajsovo-ektinitno in manj metamorfozirano filitoidno enoto. Najbolj razširjene kamenine gnajsove enote so različne vrste gnajsa; pre- vladuje muskovitno-biotitni gnajs s predhodi v blestnik, manj je protastega, očesnega in pogmatitnega različka. V spodnjem dolu enote je na.šel med gnajsi amfibolit in marmor. Amfibolit je tudi v njenem zgornjem delu. Navadno ga prekriva blestnik, ki predstavlja že najnižji člen ektinitnega dela. Više sledi drobnozrnati biotitno-kloritni skrilavec, ki predstavlja verjetno isti nivo kot kloritno-amfibolov skrilavec z amfibolitom in uralitiziranim diabazom. Manj metamorfozirana filitoidna enota sestoji v spodnjem delu iz kremenovo-sericit- nega filita, v zgornjem pa iz štalenskogorskih plasti. V kremenovo-sericitnem filitu je našel vložke kalcitnega filita, leč? epimarmorja in vložke kremenovega metaporfirja. Sledi navadno filonit in nato štalenskogorske plasti. V njihovem spodnjem delu prevladuje temno sivi filitoidni skrilavec, pojavljajo pa se Se malo metamorfozirani kremenov peščenjak, drobnik. kisli tuf in tufit. Zgornji del štalenskogorskih plasti sestoji iz zelenkastega in vijoličastega filitoidnega skri- lavca z vložki spilitiziranega diabaza ter sideritnoga apnenca in marmorizira- nega apnenca. Najvi.še ležita peščeni skrilavec in skrilav drobnik. V zgornjem delu štalenskogorskih plasti sta našla P. Mioč in A. Ramovš (1973) ko- nodonte. značilne za spodnji devon. G. Riehl-Herwirsch (1970) je ločil na avstrijskem Koroškem tri nivoje, ki jih je razvrstil od karadoka do vcnloka. Upoštevajoč te podatke sta uvrstila P. Mioč in A. Ramovš (1973) štalen- skogorske plasti v obdobje srednji ordovicij-spodnji devon. v evgeosinklinalne delo staropaleozojskc geosinklinale je prodrla pcridotitna in eklogitna magma ob globokih labilnih conah, segajočih do zgornjega plašča. Pcridotitna magma se je vtisnila v začetnih fazah ugrezanja geosinklinale v njene različne nivoje. Pri nižji temperaturi in pri nižjem pritisku je bil peridotit serpen- tiniziran. Serpentinit je našla A. Hinterlechner-Ravnikova v raz- ličnih metamorfnih nivojih. Njegova največja golica .se razprostira na južnem obrobju Pohorja, kjer označuje izrazito prelomno cono v smeri E-W. Eklogit je precej razširjen v jugovzhodnem delu Pohorja v nivoju almandinovega biotitno- muskovitnega blestnika (Hinterlechner-Ravnik, 1971). P. Mioč (1977) ga je našel na severovzhodnem Pohorju v gnajsovi enoti. Matija Drovenik, Mario Pleničar & Franc Drovenik Vprašanje stratigrafije naših metamorfnih kamenin in starosti njihove me- tamorfoze še ni povsem rešeno. A. Hinterlechner-Ravnikova (1973) je primerjala metamorfno zaporedje na Pohorju z razvojem na Svinški planini (I. Neugebauer. 1970) in ga uvrstila v ordovicij-devon. Metamorfoza ka- menin, naj bi se bila končala z bretonsko ali sudetsko fazo variscične oroge- neze. P. Mioč (1977) pa je menil, da so metamorfne kamenine pod kremenovim sericitnim filitom predordovicijske, morda celo predkambrij.ske. Pri tem so je oprl na S. Borsija in njegove sodelavce (1973). ki so določili starost meta- morfnega zaporedja južno od turškega tektonskega okna v Centralnih Alpah po Rb-Sr metodi na 1500. 497. 300 in 65 (zaokrožene .številke) milijonov lot. Meta- morfno zaporedje v Dravski dolini je analogno turškemu. Metamorfoza naj bi se bila po P. M i o č u (1977) začela verjetno že v bajkalski in se nadaljevala v kale- donsko-variscični orogenezi. Okoli Jezerskega v Karavankah pripadajo spodnjedevonskim skladom gre- beni in čeri, ki se razpro.stirajo od Stegovnika prek Ruša, Robniških peči, V. Grin- tavca in Pristovškega Storžiča proti severovzhodu v Avstrijo. To je čmi in rdeči grebenski apnenec, povečini neskladovit, delno stromatoliten. Vsebuje krinoide, hidrozoje, brahiopode, trilobite in korale. Ponekod je razvit skladoviti apnenec, ki kaže na pelagični razvoj. V zgornjem delu spodnjedovon.skih skladov prevladu- je masivni grebenski apnenec. Zgornjedevonski skladi so ohranjeni v sorazmerno majhni debelini, ker so bili obenem z delom spodnjekarbonskih pla.sti denudirani (Л. Ramovš, 1971). Na Stegovniku je našel S. B u s e r kontakt med grebenskim devonskim ap- nencem in spodnjekarbonskimi plastmi. Na denudiranem površju grebenskega devonskega apnenca ležita apnena breča in drobnik s polami glinastega skri- lavca. Ta plast je debela sicer samo en meter, vendar govori za močne tektonske premike med devonom in karbonom. Tudi razvoj v devonu kaže na obkontinentalno polico. Poleg značilnih lito- ralnih usedlin so se na prehodih s police v globlje morje razvili tudi pelagični sedimenti. 2e v zgornjem silurju so je pokazal vpliv periadriatskega lineamenta, ki se razteza iz Italije prek Avstrije na območje Karavank. Po E. Faningerju in I. Struclu (1978) vstopa na naše ozemlje vzhodno (xl Železne Kaple in sega kot železnokapelska cona ob južnem robu karavanškega tonalitnega pasu skoraj do labotskega preloma. Od tod dalje ni jasno, katera geološka struktura bi mu u.strezala. Spodnjesilurski skladi so na obeh straneh periadriatskega lineamenta podob- no razviti. Zgornjesilurske in devonske kamenine pa v severnih Karavankah in Zilj.skih Alpah, torej severno od periadriatskega lineamenta, manjkajo, med- tem ko zavzemajo južno od njega majhne površine v južnih Karavankah in Kai-nijskih Alpah. Tudi v sedimentaciji spodnjekarbonskih in permskih skladov obstajajo razlike. Ta lineament je torej v času variscične orogeneze predstavljal mejo dveh različnih razvojev. Ločil je mladopaleozojski zunanji terestrični pro- stor od notranjega morskega prostora (H. W. Flügel, 1975). V luči teorije o tektoniki plošč bi utegnil biti lineament subdukcijska cona ko- nec starejšega paleozoika. Na prehodu iz krede v terciar in v pliocenu je pred- stavljal sistem desnih transkurentnih prelomov, v kredi, oligocenu in konec mio- Nastanek rudiSč v SR Sloveniji 7 cona pa izvorno območje narivov. Severno od lineamenta so bila narivanja proti severu, južno od njega pa proti jugu. V metamorfnih kameninah je na južnem vznožju Pohorja zanimivo naha- jalLSče svinčeve, cinkove in bakrove rude Oko.ika gora. na južnem pobočju Koz- jaka pa Remšnik s podobno rudo, ki vsebuje še srebro. Po podatkih A. Hinterlechner-Ravnikove (1971) sodim, da leži Okoška gora v kameninah almandinovo-amfibolitnega faciesa, in sicer v di- stenovem protastem gnajsu z almandinom in v amfibolitu z granatom. Orudene metamorfne kamenine imajo impregnacijsko in brečasto teksturo: rudni mine- rali so koncentrirani v zrnih, tankih žilicah in v vezivu breče. Mineralna se- stava je sorazmerno enostavna. S. Grafenauer (1969) in M. Drovenik -sta našla naslednje prvotne rudne minerale: pirit, halkopirit. sfalerit in galenit ter v sledovih linneit in wurtzit. Med jalovinskimi minerali prevladuje kremen, prisotni pa so še kalcit, siderit in barit. V kosih metamorfnih kamenin, ki so navadno okremeneli, je pirit najbolj pogosten mineral. Nahaja se povečini v idioblastih. in sicer v kockicah, ki dose- žejo velikost nekaj mm. Pirit vsebuje vključke jalovih mineralov, redkeje tudi sfalerita in galenita. Idioblastična sfaleritna zrna imajo bolj ali manj izrazito .šesterokotne preseke. Sfaleritna zrna vsebujejo pogosto zmca halkopirita s pre- meri nekaj mikronov. Poleg galenita v piritnih idoblastih obstaja Se mlajši ga- lenit, ki nadomešča pirit. Gre torej za dve generaciji galenita. V vezivu breče je nekaj več sulfidov kakor kremena: prevladuje halkopirit. Drugi rudni minerali, kot pirit. sfalerit in galenit, leže v halkopiritni osnovi. Posebno zanimivo jo medsebojno razmerje halkopirita in galenita; gre za idio- blaste galenita v halkopiritu. Galenit jo idiomorfen tudi proti sfaleritu (si. 1). Takšne strukture nisem našel v nobeni drugi svinčevo-cinkovi rudi. B. Berce (1963) in J. Duhovnik (1965a) sta pripisala Okoški gori terciarno starost. Po S. Grafenauerju (1966) so rudni minerali pod vpli- vom metamorfoze blastično kristalizirali. Kljub temu se je tudi on odločil za terciarno starost, in sicer v genetski zvezi s pohorskim tonalitom. Upoštevajoč geološko karto, ki jo je izdelala A. Hinterlechner-Rav- nikova, sem prišel do sklepa (M. Drovenik, 1972). da blastične kri- stalizacije ni mogla pov-zročiti tonalitna intruzija, temveč regionalna metamor- foza, torej proces, pri katerem so nastale metamorfne kamenine. Po E. C 1 a r u in sodelavcih (1963) so nastale vzhodnoalpske metamorfne kamenine najkasneje v bretonski ali sudetski fazi. Zato uvrščam orudenje Okoške gore v starejši paleozoik pred ti dve fazi. To pomeni, da je Okoška gora našo najstarejše Pb-Zn- Cu rudišče. Masnospektrometrična analiza (M. Drovenik in sod.. 1976) sulfidnega žvepla je pokazala, da se spreminja Л S** od + 0,87 %» do — 1.85 'S». Razpon znaša torej le 2,72 %п. srednja vrednost za .sedem vzorcev pa je 0,00 Vi. Ti podatki do- kazujejo juvenilno magmatsko žveplo v sulfidih Okoške gore. Morda so izvirale hidrotermalne raztopine, ki so povzročile orudenje tega rudišča, iz istega mag- matskega ognjišča kot keratofir, ki je bil kasneje tudi metamorfoziran. Rudni minerali kažejo, da je za Okoško goro značilna geokemična združba Pb-Zn-Cu. Tem trem prvinam se pridružuje kobalt (linneit). Spektralna kemična analiza je pokazala obogatitev sfalerita z Ag, Cd, Cu (izločnine halkopirita) in 8 Matija Drovenik, Mario Pleničar & Franc Drovenik Mn; eden izmed vzorcev sfalerita je vseboval tudi precej Mo in malo Cr, ki izvi- ra verjetno iz metamorfnih kamenin (tabela 1). Galenit ima povečano količino Ag in Cu, vsebuje pa tudi nekaj Sb. Medtem ko ima pirit le nepomembne koli- čine slednih prvin (tabela 2), je značilna za halkopirit prisotnost Ag in Sn (ta- bela 3). Zanimivo je, da je ruda obogatena s Cd, z Mn in Ag, čeprav vsebuje kvečjemu 15 treh glavnih sulfidov. Tabela 1. Spektralne kemične analize sfalerita. galenita In svinčevo-cinkove rude iz OkoSke gore (V ppm, fcoliicor ni drti- gače označeno. - Nedoločljivo, prazno Ni bilo merjeno) Table 1, Spectrochemical analyses of sphalerite, galena and lead-zinc ore from Okoška Gora (In ppm, unless otherwise tndicdfed. - f/ndeterminable, blank Not measured) 1 Najnižja določljiva vrednost v analizah it. 8, 6 in 7 (ana- litik Z. Maksimović) The lowest determinable value for analyses. No. 5, в and 7 (analyst Z. Maksimović) 2 Najnižja določljiva vrednost v analizi št. 4 (analitik J. Fegeš) The lowest determinable value for analysis No. 4 (analyst J. Fegei) 3-S Sfalerit Sphalerite 6 Galenit Galena 7 Svinčevo-cinkova ruda Lead-zinc ore NasUnek rudiič v SR Sloveniji J Ekononisko pomembnejše je polimetalno rudišće Remšnik (Pb, Zn, Cu, Ag), ki leži severozahodno od Breznega na južnem pobočju Kozjaka. Tu so odkopali skupno nekaj sto ton svinca, cinka in bakra. Rudišče je nadrobno opisal A. Tornquist (1929 b). Po njem povzemam, da .so odkopavali lečasta rudna te- lesa, ki so ležala ob stiku diaftoritno-kloritnega skrilavca in diaftoritno-.sljudnega skrilavca, pa tudi v sljudnem skrilavcu samem. Z mikroskopsko raziskavo je na- šla A. Hinterlechner-Ravnikova v talnini ene izmed rudnih leč dolomitno-kloritni metatufit in metatufit kisle vulkanske kamenine, dolomitni marmor in dolomitni filit, v njeni krovnini pa dolomitni filit s primesjo plagio- klazov, kremenov filit z muskovitom, dolomitni marmor in dolomitni filit. J. Tabela 2. Spektralne kemične analize pirita f V ppm, - Ne- določljivo, prazno Ni bilo merjeno) Table 2. Spectrochemical analyses of pyrite (In ppm, - Undeterminable, blank Not measured) ¡ Najnižja določljiva vrednoet v analizah št. 3, 5 in в (analitik J Fegeš) The lowest determinable value for analyses Nos. 3, 5 and 6 (analyst J. Fegeš) 2 Najnižja določljiva vrednost v analizi št. 8 (analitik Z. Maiislmović) The lowest determinable value for analysis Noe. 8 (analyst Z. Malcsimović) 3 Okoška gora 4 Utija 5-6 Škofje 7-8 Železno 10 Matija Drovenik, Mario Pleničar tt Franc Drovenik 1 Najnižja določljiva vrednost v analizah St. 3. 4 in 6 analitik Z. Maksimović) The lowest determinable value for analyses Noe. 3, 4 and 6 (analyst Z. Maksimović) 2 Najnižja določljiva vrednoet v analizah ät. 5 in 7 (ana- litik J. Fegeš) The lowest determinable value for analyses Nos. 5 and 7 (analyst J. Fegeš) 3-4 Okoška gora 5 Remšnik 6 Zlatenek 7 Škofje Duhovnik je nadalje doloiil v neposredni prikamenini rudne leče poleg dolomita tudi Številna drobna zrnca sadre, sfalerita in pinta. A. Tornquist je menil, da gre za hidrotermalno-metasomatsko rudiSče. Ločil je pet faz orudenja. V prvi naj bi bili nastali železovi karbfinali in pirit, v drugi sfalerit in kremen, v tretji halkopirit, s srebrom bogat galenit in ponov- no kremen, v četrti polibazit in v peti kot najmlajši dolomit. Poleg teh mine- ralov je našel S. Grafenauer (1966) v sledovih šc tetraedrit, boulangent in kalcit, pred kratkim pa sem določil tudi gersdorffit. Pod mikroskopom kaže ruda pogosto strukture nadomeščanja in metakristale kalcita in kremsna (si. 2) ter pirita (si. 3). Zaporedje kristalizacije je torej bolj zapleteno, kakor ga je določil A. Tornquist. Tabela 3. Spektralne kemične analize halkopirita (V ppm, koliicjr ni drugače označeno. - Nedoločljivo, prazno Nt bilo merjeno) Table 3. Spectrochemical analyses of chalcnpyrite (¡n ppm. unless otherwise indicated. - Undeterminable, blank Not measured) Nastanek rudiSč v SR Sloveniji 11 SI. 1 — Fig. 1 Окобка gora. Idioblast galeni- ta (sredina slike) v halkopiritu (belo) in sfaleritu (sivo). Od- sevna polariziarana svetlol>a, 105 X. OkoSka gora. Idioblast of ga- lena (center) in chalcopyrite (white) and sphalerite (gray). Reflected polarized light, 105 X. SI. 2 — Fig. 2 RennSnik. Galenit nadomeSòa sfalerit. V galenitu sta meta- kristala kalcita (zgoraj levo) in kremena (spodaj desno). Odsevna polarizirana svetloba. 105 X. Rem.4nik. Sphalerite replaced by galena. Note metacrysts of calcite (upper left) and quartz (lower right) in galena. Re- flected polarized light, 105 X. SI. 3 — Fig. 3 Rcm£nlk. Metakristal pirita v galenitu. Odsevna polarizira- na svetloba, 420 X. Remünik. Pyrite metacryst en- closed by galena. Reflected polarized light, 420 X. 12 Matija Drovenik, Mario Pleničar & Franc Drovenik V rovu pod kmetijo Dijak jo ugotovil A. Tornquist določeno zakonitost v razvrstitvi rudnih mineralov. V spodnjem delu leče so prevladovali sfalerit, hal- kopirit in pirit, malo je bilo galenita in polibazita. Srednji del leče je vseboval predvsem galenit, halkopirit in polibazit, proti krovnini pa je najprej sledil halkopirit s piritom, nato pa pirit. V leči je bil kremen najbolj pogosten. Analiza izotopske sestave žvepla je pokazala (M. Drovenik in s o d., 1976), da se giblje vrednost Ò S»< od — 0,39 %o do — 3,92 V. Tudi v tem primeru je razpon zelo ozek, saj znaSa komaj 3,5 %o. Srednja vrednost za osem vzorcev je — 2,40 %». Izotopska sestava žvepla v rudnih mineralih Remšnika je zelo podobna kot v sulfidih Okoške gore. Tudi žveplo Remšnika je juvenilnega izvora. Parageneza pove, da sta za remšniško rudo poleg Pb. Zn. Cu in Ag značilna tudi Sb in Ni. Dve Canavalovi (A. Tornquist, 1929 b) analizi rude sta pokazali 360, oziroma 400 g t Ag. Po spektralni analizi vsebuje sfalerit po- večani količini Cd in Cu (tabela 4); eden izmed analiziranih vzorcev je obogaten z Ag in Bi. Galenit je močno obogaten z Ag, Bi in Sb. Halkopirit vsebuje pove- čane vrednosti Ag, Bi in As (tabela 3). Vse analizirane vzorce sfalerita, galenita in halkopirita sem pregledal tudi pod rudnim mikroskopom. V nobenem nisem našel niti polibazita niti kakšnega drugega minerala, ki bi bil nosilec srebra, oziroma bizmuta. Tudi S. Grafenauer (1966) ni našel takšnih mineralov. Srebro in bizmut sta v galenitu in halkopiritu vezana verjetno v kristalni mreži. V enem izmed vzorcev sfalerita gre za kontaminacijo z galenitom, ki je vseboval Ag in Bi. Opozorili moram, da je A. Gogala visoko vrednost Ag v galenitu (vzorec št. 9) določila z atomsko absorbcijsko spoktrometrijo. Isto metodo je upo- rabila tudi v drugih primerih, ko je bil galenit bogat z Ag. Po glavnih in slednih prvinah se ruda Remšnika najbolj približuje rudi Okoške gore. Od drugih Pl>-Zn rudišč v karbonsko-permskih in triadnih skladih pa se jasno razlikuje po prisotnosti bakra ter po sorazmerno visokih vrednostih srebra in bizmuta. A. Tornquist (1929 b, 1930) je sklepal, da predstavlja Remšnik peri- magmatsko rudišče, ki je v genetski zvezi s pohorskim tonalitom. Po njegovem mišljenju se je vnedril tonalit v času med spodnjo in zgornjo kredo, zato je pripisal rudi zgornjekredno .starost. Tudi J. Duhovnik (1965 a), B. Berce (1960, 1963) in S. Grafenauer (1966) so menili, da je remšniška ruda v zvezi z magmatsko aktivnostjo, ki je dala tudi pohorski tonalit. Toda ker so novejše raziskave pokazale, da je skrepenel tonalit v terciaru, so pripisali tudi Remšniku terciarno starost. F. Hegemann (1960) je označil Remšnik kot ekstruzivno sedimentno rudišče, ki je verjetno nastalo na podoben način kakor piritna nahajališča v vzhodnoalpskih metamorfnih kameninah. Pri svoji razlagi se je skliceval na obliko rudnih teles in na dejstvo, da vsebuje galenit Remšnika isto sledne prvine kakor galenit v piritnih nahajališčih. Tudi A. Tornquistov (1929b) opis enega izmed rudnih teles ne govori za metasomatski nastanek. Mmeralna sestava tega rudnega telesa se spreminja od talnine proti krovnini. Prav to je eden izmed pomembnih dokazov za vulkanogeno-sedimentni nastanek rudišč. Ce upoštevamo še F. Hegemannove (1960) geokemične podatke, potem se mi zdi bolj verjetno, da je nastala remšniška ruda pri vulkanogeno-sedi- mentnih procesih. Hidrotermalna aktivnost bi mogla biti v tem primeru v zvezi z ordovicijsko, ali silursko vulkansko fazo, ko so nastali tufiti v talnini rudnega Nastanek rudiiž v SR Sloveniji _18 telesa. Po prisotnosti dolomita in sadre je možno nadalje sklepati, da so se izlile raztopine v plitek sedimentacijski bazen, morda v laguno. Možno je tudi, da je poznejša regionalna metamorfoza zabrisala prvotne sedimentne teksture in strukture v remšniški rudi. Nastanek toga rudišča je torej še vedno sporen. Toda Remšnik se po geo- kemični paragcmv.i razlikuje od svinčevo-cinkovih rudišč v karbonsko-permskih skladih in še bolj od rudišč v permskih in triadnih skladih. Zato ga po položaju in geokemičnih značilnostih prištevam med kaledonska rudišča, podobno kot Okoško goro. Na jugozahodnem vznožju Pohorja je v metamorfnih kameninah tudi svin- čevo-cinkovo rudišče Rakovec. Po A. Aignerju (1907) je tu edini prvotni rudni mineral galenit, medtem ko naj bi bila cerusit in piromorfit nastala po oksidaciji. Po kosu z odvala starih del sklepam, da so v Rakovcu slediU kreme- novo-galenitnc žile, ki so vsebovale tudi nekaj sfalerita. V metamorfnih kameninah Pohorja in Kozjaka so še druga, manj znana rudišča. A. Aigner (1907) je omenil halkopirit v Bistriškem jarku, E. H a 11 e (1885) i>a galenit in sfalerit pri Kunigundi in v Mislinjskem potoku ter sfalerit, galenit in tetraedrit na Cinžatu. Nadalje je E. Ha t le (1885) pisal 0 piritu pri Bresternici in pri Viltušu, I. Cešmiga (1959) pa o piritu pri Ogljenšaku. V štalenskogorskih plasteh so v dolini Velunje pojavi svinčevo-cinkove rude v diabazu pri kmetiji Pistotnik in v skrilavcu pri kmetiji Grabnar. Po E. H a t- 1 e j u (1885) naj bi bila svinčevo-cinkova ruda v skrilavcu vzporedna s plasto- vitostjo. A. Aigner (1907) je našel v skrilavcu gnezda in žilice z galenitom, sfaleritom in smithsonitom, S. Grafenauer (1965) pa v skrilavcu in diabazu predvsem kremenove in ki-emenovo-kalcitne žilice z rudnimi minerali. Ruda naj bi bila po njegovem nastala v dveh fazah; v prvo fazo je štel kremen, siderit, pirit, galenit in sfalerit, v drugo pa dolomit, kalcit, galenit, ponovno kremen in bournonit. Po rudnih mineralih v dolini Velunje sklepam, da sta glavni prvini Pb in Zn, ki ju spremljata Cu in Sb. Po en vzorec sfalerita in galenita jo spektralno- kemično raziskal že E. Schroll (1954); rezultati teh dveh analiz so v tabeli 5. V sfaleritu je določil sorazmerno precej Cd, izredno veliko Hg, nekaj Mn in malo Sb. Galenit je vseboval povečano količino Ag in Sb. Dva nadaljnja vzorca gale- nita sta dala precej Ag in Cu ter močno obogatitev z Sb (tabela 5). Ena analiza je pokazala sorazmerno precej Ni. Po mineralni sestavi in geokemični paragenezi se nahajališča v dolini Velunje Se najbolj približujejo žilnim svinčevo-cinkovim rudiščem v Posavskih gubah, ki leže v karbonsko-pi-rmskih plasteh. Poleg svinčevo-cinkove rude so raziskovali in celo odkopavali v štalensko- gorskih plasteh na Hamunovem vrhu, dva km severno od Mežice, tudi železovo rudo. Po A. Tornquistu (1929c) gre za dve nahajališči, v katerih so nastali rudni minerali pri različnih pogojih. Pri kmetiji Adam leže v .svetlo in temno sivem skrilavcu tri leče diabaza, ki vsebujejo magnetitna telesa različne debeline. Bogata ruda sestoji v glavnem iz magnetita; njegova zrna imajo pogosto idiomorfne preseke s premeri okrog 150 mikronov. Manj so razširjena idiomorfna in delno resorbirana piritna in plagioklazova zrna. V siromašni rudi prevladujejo silikatni minerali, magnetit 2 — CEX>LOOUA IS'1 14 Matija Drovenik, Mario Pleničar tt Franc Drovenik 1 Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 5 in в (analitik J. Fegeš) The lowest determinable value for analysis No. 8 (Analyst (analyst J. Fegeš) 2 Najnižja določljiva vrednoet v analizi št 8 (analitik J. Fegeš) The lowest determinable value for analysis No. 8 (Analyst J. FegeS) 3 Najnižja določljiva vrednost v analizi št. 9 (analitik A. Gogala) The lowest determinable value for analysis No. 9 (analyst A. Ciogala) 4-6 Sfalerit Sphalerite 7-9 Galenit Galena pa nastopa v spremenljivih koliänah. Po A. Tornquistu (1929c) je nastala ta ruda pri separaciji tekoče magme. Iz magme se je najprej izločil pirit in nato drobnozrnati magnetit. Sledil je avgit, bolj ali manj sočasno pa je kristaliziral magnetit. Sledila je glavna faza orudenja, ko je nastala največja količina magne- tita. V tej fazi je bil delno resorbiran pirit, izločati pa so se začeli plagioklazi. Večji del plagioklazov je nastal Sele nekoliko pozneje. Z metamorfozo je bila nato kamenina spremenjena v klorit. Tabela 4. Spektralne kemične analize sfalerita In Ralenita iz RemSnika fV ppm, kolikor ni drugače označeno. - Nedoločljivo, prazno Ni bilo merjeno) Table 4. Spectrochemical analyses of sphalerite and galena from Remšnik iln ppm, unless otherwise indicated. - Undeterminable, blank iVot measured) NMtanek nidiič v SR Sloveniji_ 15 Magnetitna loidišča spremljajo kremenove žile s hematitom in magnetitom, ki pri kmetiji Hamun soiojo filit. Nadrobneje .so raziskovali le eno žilo s .smerjo SSE—NNW. V njej je prevladoval kremen, ki je vseboval tudi karbonatne minerale. Žile naj bi bile nastale tako (A. Tornquist, 1929c), da se je V razpokah izločala koloidna kremenica, kristaliziral pa jc tudi hematit. Pri poznejših orogenetskih procesih je bil hematit spremenjen delno v magnetit. Zaradi tektonike so se žile zdrobile in premaknile. Nastala je breča; v njenem vezivu so kristalizirale mlajše kremenove generacije. Hamunov vrh je naše najstarejše železovo rudišče. I>evonski skladi s»vitanjska formacija železovih rud«. V zahodnem delu je našel sideritne leče v klastičnih kameninah, ki sestoje iz skrilavca in peščenega skrilavca z vložki kremeno\'ega peščenjaka in konglomerata. Manj pogostne so leče temnega trdnega apnenca z belimi kalcitnimi žilami. Apnenec vsebuje ponekod ostanke krinoidov, koral in brahiopodov. Na podlagi fosilov je pripisal F. Rolle tem skladom karbonsko .starost. Vzhodni del vitanj.skega pasu jo enako raz\'it kot zahodni (T. Zollikofer, 1859). Nadrobne raziskave so privedle F. Telerja (1889) do sklej>a, da so kamenine vitanjskega pasu, ki vsebujejo siderit, zgornjekarbonske starosti. A. Ramovš (1960) jih je po favni pridružil k javomiškim skladom. V zahodnem delu vitanjskega pasu so železovo rudo odkopavali pri Bricu, na Brdcih in pri Felicijanu, v vzhodnem pa v okolici Glos, Crešnjic in Kamne gorice. Siderit so v rudnih lečah spremljali galenit, sfalerit in pirit. Leče .so vsebovale vložke apnenca in klastičnih kamenin. Po B. Bercetu (1956) je nastala tudi železova ruda vitanjskega pasu pri metasomatskih procesih. Toda F. Rolle (1857 a) je našel v njej sferosiderit. To je kroglast konkrecijski agregat sidori- tovih kristalov, ki nastaja na ta način, da voda izlužuje železo iz vrhnjih talnih plasti in ga prenaša v redukcijsko cono sedimentaeij.skega bazena. Tudi nekateri detajli v Savskih jamah govore v prid takšnega sedimentnega nastanka (M. Iskra, 1965). Sideritna rudna telesa so na obeh območjih — oddaljenih v zračni črti več kakor 80 km — omejena na določene plasti, in sicer leže v zgor- njekarbonskih javorniških skladih. To bolj kaže na sedimentni nastanek siderita konec karbona kakor na epigenetsko karbonsko ali mlajšo magmatsko aktivnost. Zato naj ostane vprašanje nastanka naših železovih rudišč v zgornjekarbonskih skladih zaenkrat odprto. Vredno pa je omeniti I. Jurkovičevo (1961) raz- Nastanek rudlSč v SR Sloventji_^_19 lago o sedimentnem nastanku ljubijskega rudišča, ki leži prav tako v zgornje- karbonskih plasteh. V bližini železovega rudLiča Savske jame je tudi naSe edino nahajališče arzena. Kremenov konglomerat javorniških skladov je oruden z rcalgarjem, ki ga spremlja avripigment. Karbonsko-permske plasti Na geološki karti avstro-ogrske monarhije je F. Hauer (1867—1873) uvrstil v karbonsko periodo zaporedje temno sivega glinastega skrilavca, svetlo sivega drobnozrnatega kremenovega peščenjaka in kremenovega konglomerata na Ljubljanskem gradu in Šišenskem hribu. Enako starost je pripisal podobnim skladom v jedrih Posav.skih gub. F. Kossmat (1906) je uvrstil iste sklade prav tako v karbon.sko periodo. Na geolo.ški karti 1 :350 000. priloženi njegovi razpravi iz leta 1913, je del karbonskih plasti združil s pt-rm.skimi in jih označil kot »karbon in permo- karbon« verjetno zato, ker bi bilo ozke zgornjepermske pasove tehnično težko omejiti na karti tako majhnega merila. Na geoloških kartah listov Celje—Radeče, Rogatec—Kozje in Ljubljana so uvrstili te sklade v karbonsko periodo, in sicer med »hochwipfel.ske sklade«. Takt) jih je razporedil tudi 1. Rakovec (1955) na svoji geološki karti Ijub- Ijan.skega prostora. V karbonsko periodo so šteli te sklade na podlagi dveh kriterijev: 1. V glinastem skrilavcu so našli na Ljubljanskem gradu praprot Neuropterin tenuifoUa Ettingshausen, v peščenem skrilavcu pa drevesasto preslico Calamites sp. Tudi del stebla iglavca Cordaites sp. izvira iz skladov Ljubljanskega gradu. Ob cesti iz Ljubljane na Rudnik so določili novo vrsto praproti Neoggerathia sp. Ettingshausen. Ostanke sigilarij in kalamitov pa so našli v lečah antracita med polami črnega glinastega skrilavca in sivkasto modre peščene gline pri Litiji. Pri Idriji so v enakih plasteh zasledili ostanke Colamifes *wcfcou'ti Brong- niarl, Dictyopteris brongniarti Gutb. in Sagenaria sp. (I. Rakovec. 1955). Toda A. Ramovš je podvomil (1966) v določitve teh ra-stlinskih vrst, češ da so slabo ohranjene. 2. Primerjali so litološki razvoj »hochwipfelskih« plasti Posav.skih gub z ustreznimi plastmi v Karnijskih Alpah, kjer je bila karbonska starost dokazana s fosili (tournai in sp. namur). A. Ramovš je tudi temu oporekal (1966) z razlago, da se kamenine obeh območij ločijo med seboj. Ko je A. Ramovš (1965a) našel pri Ortneku v litolo.Sko podobnih plasteh, kot so »hochwipfelski- skladi v Posavskih gubah, na Kočevskem in v Kara- vankah, leče apnenca z značilno trogkofelsko favno, je začel iskati analogne pla.sti tudi v Posavskih gubah in drugod v Sloveniji. Pri Škofljici je našel v -hochwipfelskih- .skladih vložek apnenca s slabo ohranjenimi foraminiferami in brahiopodi ter z debelimi krinoidi, ki po njegovem mišljenju kažejo na perm. Pozneje je našel trogkofelske sklade v klastičnem razvoju z bogato permsko favno v Karavankah (A. Ramovš in V. Kochansky-Devidé, 1965). Na trogkofekko starost klastičnega raz\'oja plasti v Posavskih gubah in Loških hribih je sklepal tudi po konkoi-danci med grödenskimi in »hochwipfelskimi 20 Matija Drovenik, Mario Pleničar St Franc Drovenik skladi". Pri tem se je skliceval na F. Kossmata (1910) in takole sklepal: »Ze Kossmat (1910, 23) piše, da ležijo grödenski skladi na ozemlju specialke Skofja Loka in Idrija navidezno konkordantno na karbonskih ( »hochwipfel- skih-) plasteh. O navidezni konkordanci med -hochwipfel.skimi- in grödenskimi skladi .še večkat beremo v geološki literaturi. Konkordanca med -hochwipfel- skimi« in grödenskimi skladi jc vidna .še marsikje drugje v Ljubljanski okolici in v Loških hribih.- Poglejmo Se, kaj je pUal F. Kossmat (1910, 23—24) o medsebojni legi karbon.skih in grödenskih plasti: »Permski peščenjaki in konglomerati, ki jih je lahko spoznati po njihovih facialnih značilnostih, slede navidezno konkordantno na karbonskih plasteh, toda iz raznih okolLščin sledi, da obstaja sedimentacijska vrzel med obema kompleksoma. Južno od Julijskih Alp manjkajo s fosili bogate fuzulinske plasti in permokarbonski apnenci Kara- vank. Nadalje opazujemo marsikje, npr. v okolici Ljubljane tj. vzhodno od lista Skofja Loka, da leže permski peščenjaki ponekod na karbonskih .skrilavcih, drugod na karbonskih peščenjakih in konglomeratih, ki sicer slede neposredno karbonskim skrilavcem. Poleg tega najdemo v klastičnih permskih kameninah pogostne fragmente črnih karbonskih skrilavcev-. Podobno je opozoril B. Berce (1958) na delce karbonskih skrilavcev v grödenskih sedimentnih kameninah v neposredni okolici Idrije, vendar se ni skliceval na F. Koss- mata. Iz konteksta A. Ramovševega pisanja sledi, da je hotel uporabiti F. Kossmata za dokaz svoje interpretacije konkordantne lege gröden.skih plasti na karbonskih. Toda F. Kossmat je pisal o navidezni konkordanci in sedimentacijski vi-zeli. A. Ramovš je v dveh stavkih atribut o navidez- nosti še uporabil, v tretjem pa ga je izpustil, ne da bi navedel kakršenkoli dokaz za pravo konkordanco. Končno jo posplošil trogkofelske sklade na vse "•hochwipfelske- sklade v Sloveniji, torej ne le v Posavskih gubah, ampak tudi na Kočevskem in celo na sosednjem Hrvaškem (A. Ramovš, 1965 b). Z Ramovševo uvrstitvijo -hochwipfelskih- skladov v trogkofelsko stopnjo se niso .strinjali vsi geologi, češ da za to ni pravih dokazov, razen na Ortneku in v Karavankah. Zato so bodisi uvrstili kla.stično .serijo v permokarbon s sim- bolom C, P (U. Premru, 1974a, 1974b, 1975a) ali zadržali karbonsko starost (L Mlakar in M. Drovenik, 1971). Drugi so uporabili bolj splošno ime »mlajši paleozoik- (L. Placer, 1973). Na metalogenetski karti so označene te plasti kot »karbon in perm-, v tej študiji pa s priredno zloženko »karbonsko- permske- plasti, kar pomeni isto kot karbonske in permske plasti. V širši okolici Ljubljane so v karbonsko-permskih plasteh kopali in predelo- vali bakrovo, železovo in svinčevo rudo že v predzgodovinski dobi. V novem veku je bila Litija rudarsko središče z enim izmed največjih rudnih bogastev v Vzhodnih Alpah, kot je pisal A. Tornquist (1929a, str. 13). Svinčeva in cinkova ruda je vsebovala ponekod v ekonomski količini tudi cinabarit, barit in halkopirit. Koncentrirana je bila v žilah, ali v konkordantnih rudnih telesih. Med Hrastnico na zahodu in Pecljem pri Sevnici na vzhodu je raztresenih na dolžini 80 km prek 40 nahajališč, povečini v litijski antiklinali Po.sav.skih gub, posamezna pa v trojan.ski antiklinali in na .škofjeloško-polhograjskem območju. Po mineralni sestavi razlikujemo v karbonsko-permskih plasteh Posavskih gub naslednje skupine rudi.šč: Nastanek rudiK v SR Sloveniji 21 SI. 4 — Fig. 4 Stegovnik. Kremenovi meta- kristali v apnencu. Odsevna polarizirana svetloba, 100 X. Stegovnik. Quartz metacrysts enclosed by nmestone. Reflec- ted polarized light, 100 л. S1.5 —Fig.9 Stegovnik. Galenit nadomeSća tetraedrit. Kalcitovi metakri- stali vsebujejo vključke gale- nita. Odsevna polarizirana svetloba, 100 X. Stegovnik. Tetrahedrite re- placed by galena. Note the ga- lena inclusions in calcite me- tacrysts. Reflected polarized bght, 100 X. SI. 6 — Fig. 6 Cešnjice. V razpokah sfalerita sta kristalizirala siderit in kremen. Odsevna polarizirana svetloba. 160 X. Cešnjice. Siderite and quartz veinlets cutting sphalerite Re- flected iKjlarized light, 160 X. 22 Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenilc 1. rudišča s sfaleritom kot glavnim rudnim mineralom 2. rudišča s svinčevo-cinkovo rudo, v kateri prevladuje galenit, 3. rudišča, ki vsebujejo poleg galenita in sfalerita So cinabarit, 4. rudišča s cinabaritom kot glavnim rudnim mineralom, 5. rudišča z antimonitom kot glavnim rudnim mineralom. Za prvo skupino so značilne diskordantne rudne žile v generalni smeri W—E, delno NW—SE in le redko N—S. V trojanski antiklinali .so tovrstne žile pri Cešnjicah (Zn. Pb. Cu) in v Zlatenku (Zn, Pb, Cu), v litijski severno od Save pa pri Cirkušah (Zn. Pb. Cu). Agati (Zn), Verneku (Zn, Pb), Tolstem vrhu (Zn, Pb, Cu) in v Ponovičah (Zn, Pb). Nadrobno sem raziskal vzorce z od valov v Cešnjicah, Zlatenku in Ponovičah. Ruda iz CeSnjic ima najbolj enostavno mineralno sestavo. Rudne žile in žilico síxejo drobnozrnati in srednjezrnati peščenjak, tu in tam tudi glinasti skrilavec. V razpokah je najprej kristaliziral kremen, ki je v rudi najpogostejši mineral. V geodah z lepo razvitimi kremenovimi kristalčki se je izločal nato rjavi, temno rjavi ali rdečkasto rjavi sfalerit, ki ga spremlja tu in tam halkopirit. Sfalerit je najstarejši rudni mineral. Pri tektonskih premikih je bil zdrobljen, v razpokah pa sta kristalizirala kremen in siderit (si. 6) ter nekoliko pozneje pirit in marka- zit. Nato so se iz prihajajočih raztopin izločali halkopirit, tetraedrit in galenit, zadnja dva v zelo majhnih količinah. Halkopirit najdemo v nepravilnih zrnih in tankih žilicah v sfaleritu in kremenu. V paragenezi je najmlajši prvotni rudni mineral galenit, ki nadomešča starejše sulfide in siderit. Po W. Vossu (1895) vsebuje češnjiška ruda tudi antimonit. vendar ga sedaj nLsem našel. Pri oksida- ciji so na.stali v rudi le železovi hidroksidi. Med orudenjem so hidrotermalne raztopine prenikale v peščenjak. Iz njih se je izločal zlasti kremen, ki je ob žilah skoraj povsem nadomestil osnovo peščenjaka, pri tem pa so rastla njegova detritična zrnca (si. 7 in 8). Tako spre- menjena kamenina vsebuje Se vedno zmca prvotnih mineralov, ki jih raztopine niso utegnile nadomestiti (si. 7). Glavna prvina v Ce.šnjicah je Zn, ki se mu pridružujeta Cu in Pb ter nekaj Sb. Spektralna kemična analiza treh vzorcev sfalerita je pokazala več slednih prvin (tabela 6), toda nekoliko višjo vrednosti imajo le Cd, Co, Cu in Ga ter v nekaterih vzorcih In in Ni. Л. Gogala je železo v sfaleritu (vzorec -št. 5) določila -spektrofotometrično po rodanidni metodi. Tudi v vseh drugih primerih je določila železo v sfaleritu na ta način. Po masnospektrometrični analizi je sestava žvepla v sfaleritu in halkopiritu zelo enotna (M. Drovenik in sod-, 1976). rahlo povečana pa je vrednost AS**, ki se spreminja od +3,72%> do + 1.21 "üo; srednja vrednost za 9 vzorcev je +2,59 4«. Tudi v zlatenških žilah je kremen najstarejši mineral. Nato se je izločal sfalerit, ki močno prevladuje med rudnimi minerali. Zapolnil je številne geode v kremenovih žilah, pri tem so raztopine, iz katerih je kristaliziral, pogosto korodirale prvotne idiomorfne kremenove kristale. Iz hidrotermalnih raztopin so .se po slabši tektonski fazi. ki je zdrobila kremen in sfalerit, izločali siderit, mlajša generacija kremena in verjetno tudi barit. Sledila je faza s halkopiritom, tetraedritom in argentopiritom (?). Slednji tvori v starejših rudnih mineralih, predvsem v sfaleritu. zelo tanke žilice in nepravilna majhna polja s premerom pod 30 mikronov. Najmlajši prvotni rudni minei-al je galenit. Sekundarni mine- rali so železovi hidroksidi in covellin. Nastanek rudiiC v SR Sloveniji 23 Tabela 6. Spektralne kemične analize sfalerita iV ppm, ilcolifcor ni drugače ozna- čeno. - Nedoločljivo, prazno JVi biio nterjeno) Tablee. Spectrochemical analyses of sphalerite (¡n ppm, unies» otherwise indi- cated. - Undeterminable, blank Not measured) 1 Najnižja določljiva vrednost v analizah ât. 3, 4, 7 in 9 (anaUtik J. Fegeš) The lowest determinable value for analyses Noe. 3, 4, 7 and 9 (analyst J. FegeS) 2 Najnižja določljiva vrednoet v analizah št. 5 in 8 (analitik A. <3ogala) The lowest determinable value for analyses Nos. 5 and 8 (analyst A Gogala) 3-5 Cešnjice 6-8 Ponoviče 9 Zlatenek Tudi v zlatenški rudi je glavna prvina Zn. Precej manj je Cu in Pb in le v zelo majhnih količinah je prisoten Sb. Sfalerit (tabela 6) vsebuje i.ste sledne prvino in tudi v podobnih koncentracijah kakor češnji.Ski sfalerit. Razlika je le v tem, da vsebuje zlatenški različek tudi nekaj Mo. Izmed analiziranih vzorcev halkopirita jc prav vzorec iz Zlatenka najboga- tejši s slednimi prvinami (tabela 3). Značilna je visoka vsebnost As ter obogatitev z Mo, Ni, Sb in predvsem s Sn. V Ponovičah sem našel na odvalu kose sfaleritno-kremenovih žil, sfaleritnih žil. pa tudi kose sive drobnozrnate klastične kamenine, impregnirane s sfale- ritom. Nabral sem še nekaj kosov barita, ki niso v.sobovali rudnih mineralov. O tej rudi je pisal W. Voss (1895), mikroskopsko pa sta jo raziskala S. Gra- fenauer in M. Drovenik. Našla sta, da je rjavi, večidel debelozrnati sfalerit pi4x:ej čist. V porah in razpokah kremenovo-sfaloritnih in sfaleritnih žil so kristalizirali siderit, dolomit in mlaj.ša generacija kremena. Halkopirit in gale- nit ter zelo redko pirit so sledili razkolnosti sfalerita, stikom njegovih zrn in zdrobljenim conam. Le v sledovih vsebuje ponoviška ruda tudi tetraedrit. 24 MatUa Drovenik, Mario Plmifnr & Frnnc Drovenik ki jc starejši od galenita. Mineralna sestava govori za mezoiermalni nastanek tega rudišča. Cinku se pridružujeta Cu in Pb. Analize treh vzorcev sfalerita povedo, da vsebuje ta mineral sicer številne sledne prvine, toda v večjih količinah lo Cd, Co, Cu in Ga. Ena izmed analiz je pokazala tudi nekaj Mo. Sulfidno žveplo v Ponovičah ima z«'lo homogeno sestavo, v primerjavi s sulfidnim žveplom v Cešnjicah pa je rahlo obogateno z S". Vrednost iS'* se spreminja od —3,55 %• do —4,60 %», srednja vrednost za 5 vzorcev je —4 %t. V drugo skupino spada največ žilnih rudišč. Leže povečini v litijski anti- klinali južno od Save in v njenem podalj.šku proti vzhodu do Sevnice. V to skupino štejemo svinčevo-cinkova rudišča Andrejevec, Brezno, Jazbine, Laški potok, Lenart, Log pri Budni vasi. Log pri Litiji, Lokavec, Maljek, Padež. Para- dišče, Pasjek, Pecelj, Podgorica, Podgorje, Podlipoglav, imenovan tudi Javorje, Podkraj. Pusti mlin, Razbor. Radež, Stanga, Stangarske Poljane, Strus, Trebe- Ijevo, Vajnof, Zagorica in Zavrstnik. V večini toh rudišč so le s posameznimi rovi sledili rudne žile. Na odvalih skoraj ni več mogoče dobiti vzorcev za mikroskopske in druge raziskave. Eh-ugod, npr. v Lokavcu, Maljeku, Podlipoglavu, Zavrstniku in Zagorici, so rudo tudi odkopavali, vendar je bila proizvodnja majhna. Največ so pridobivali svinec. Nepravilne rudne žile v skrilavcu, peščenjaku in bolj redko v konglomeratu so imele smer W—E in NW—SE ter so se po smeri in vpadu izklinjale. Značilni predstavniki te skupine so mezotermalna rudLica Zavrstnik, Maljok in Zagorica. Kvalitativna mineralna sestava in zaporedje kristalizacije rudnih in jalovinskih mineralov se ne razlikujeta bistveno od prve skupine. Rudni mine- rali so kristalizirali v zaporedju sfalerit-halkopirit-tetraedrit-galenit. Verjetno vsebuje ruda tudi dve generaciji pirita: prva jo starej.ia od galenita, morda tudi od sfalerita, druga pa je zanesljivo mlajša od galenita. Mlajša generacija pirita tvori namreč v galenitu metakri.stale, ki vsebujejo pogosto vključke galenita. Nekateri jalovinski minerali so starejši, drugi pa mlajši od rudnih. Zastopani .so s kremenom, baritom, sidoritom in kalcitom. Od prve .skupine se razlikujejo ta rudi.šča po kvantitativni mineralni sestavi. Najpogostejši rudni mineral je tu galenit, kar velja skoraj za vsa rudišča drugo skupine. V rudi ZavTstnika, Maljeka in Zagorice je sorazmerno manj sfalerita in pirita tor zelo malo halko- pirita in tetraedrita. 2ile so vsebovale tudi precej manj kremena, zato pa več barita, ki je v nekaterih žilah glavni jalovinski mineral. Sfalerit iz Zavrstnika. Maljeka in Zagorice (tabela 7) vsebuje iste sledne prvine v bolj ali manj enakih količinah; obogaten jo s Cd, Cu, redko z Ga, v.se- buje pa tudi nekaj Co in Sb. Galenit iz Zavrstnika. Maljeka, Zagorice, Podlipo- glava, Lokavca in Loga (tabela 8) pa je neenakomerno bogat z Ag in Sb, le en vzorec iz Maljeka je bil močno obogaten tudi z As. Vrednost ííS" sulfidnega žvepla se spreminja v devetih vzorcih iz Zavrstnika od —5.03%o do —8,8211» v štirih vzoreih iz Maljeka od —4,36%« do —7.41%. in v štirih vzorcih iz Zagorice od —l,47%o do —8.45%o. V vseh treh rudiščih je razmerje med S** in S** skoraj enako, kar dokazujejo tudi srednjo VTednosti, ki zna.šajo v Zavrstniku —6,17%«, Maljeku —6%e ter v Zagorici —5,2%« (M. Drovenik in .sod.. 1976). Ekonomsko najpomembnejša je bila tretja skupina rudišč. Zanjo so značilne rudne žile, ki so vsebovale fxileg galenita in sfalerita tudi različne količino NasUnek rudiSć v SR Sloveniji 23 Tabela7. Spektralne kemične analize sfalerita fV ppm, kolikor ni druifače огпа- ieno. - Nedoločljivo, prazno Ni biJo merjeno) Table?. Spectrochemical analyses of sphalerite {in ppm, unless otherwise indi- cated. - Undeterminable, blank Not measured) 1 Najnižja določljiva vrednost v analizah St. 3, 4 in 7 (analitik A. Gogala) The lowest determinable value for analyses Nos. 3, 4 and 7 (analyst A. Gogala) 2 Najnižja določljiva vrednoet v analizah 5 in 6 (analitik J. Fegeš) The lowest determinable value for analyses Nos. 5 and в (analyst J. FegeS) 3-5 Zavrstnik 6 Maljek 7 Zagorica cinabarita ter ponekod v ekonomski količini barit. Rudo so kopali največ v Litiji (Pb, Zn, H«, Cu, Ba), Knapovžah (Pb, Zn, Hg) in Plešah (Pb, Zn. Ba, Hg); raziskovali pa so jo tudi pri Budni vasi (Pb, Zn, Hg), Hrastnici (Pb, Zn, Hg) in v Sredniku (Pb, Zn, Hg). Največje rudne zaloge je imela Litija, kjer so pridobili približno 50 000 t Pb, 1000 kg Ag, 42,5 t Hg in 30 000 t barita. Rudišče sta na kratko opisala Л. Brun- lechner (1885) in Em. Riedl (1886), nadrobno ga je preučil A. Torn- quist (1929a). Ukvarjali so se z njim tudi S. Zebre (1955), S. Grafe- na uer (1963, 1965) in M. Fabjančič (1966). V rudišču so prevladovale konkordantne rudne žile, diskordantnih je bilo manj. Vseh so našteli blizu 40. Glavna je bila dvojna rudna žila Zora in Nada. Druge pomembnejše žile so bile Alma, Antonija in Dana (S. Zebre, 1955). Povečini so imelo smer NW—SE in vpad pod kotom 40* proti NE. Večje žile so odkopavali po smeri več 100 m, po vpadu pa 100 m do 150 m. Njihova debelina se je spreminjala navadno od 0,5 m do 1 m, redko je presegla 2 m. Porudna tekto- 26 Matija Drovenik, Mario Pleničar & Franc Drovenik nika je razkosala rudne žile po smeri in po vpadu, kar je oteževalo raziskovanje in odkopavanje (S, Zebre, 1955). Prikamenina rudnih žil je peščenjak, ki vsebuje tu in tam leče konglomerata. Peščenjak sestoji (S. Graienauer, 1963) iz zrn kremena in muskovita, redkeje biotita, klorita, kalcita, pirita in bituminoznih snovi, pa tudi iz odlomkov kvarcita in bituminoznega glinastega skrilavca. Prevladujejo kremenova zrna, ki merijo okrog 0,3 do 0,5 mm. Drobnozrnato vezivo vsebuje poleg mineialov glin tudi sericit, organsko snov in akcesorne sestavine. V konglomeratu se poveča količina kvarcita na račun kremena in muskovita, mimo tega pa vsebuje tudi zmca roženca. Zmca konglomerata so velika 3 do 5 mm, le nekatera presežejo en centimeter. Temno sivi glinasti skrilavec sestoji predvsem iz kremena, seri- cita, bituminoznih snovi in illita. Vezivo peščenjaka vsebuje v bližini rude tudi kalcit, dolomit in siderit, kar kaže, da so ti trije minerali kristalizirali iz hidro- termalnih raztopin. Meja med rudo in prikamenino je v talnini navadno ostra. Tabela 8. Spektralne kemične analize galenita fV ppm, - Wedolocl/ieo, prazno Ni bilo merjeno) Table 8. Spectrochemical analyses of galena (In ppm, - Undeterminable, blank Not measured) 1 Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 3, 4, 6, 8, 9 in 10 (analitik J. Fegeš) The lowest determinable value for analyses Nos. 3, 4, 6, 8, O and 10 (analyst J. Fegeš) 2 Najnižja določljiva vrednost v analizah S, 7, 11, 12 in 13 (analitik A. Gogala) The lowest determinable value for analyses 5, 7, 11, 12 and 13 (analyst A. Gogala) 3-S Zavrstnik 6-7 Zagorica 8-9 Maljek 10 Podlipoglav Í1-I2 Lokavec n Log (Radeče) NasUnek rudiíí v SR Sloveniji 27 ker je bil peščenjak spremenjen v hidrotermalno glino (S. Graienauer, 1963). Litija ima prav gotovo med vsemi svinčevo-cinkovimi rudišči v karbonsko- permskih plasteh Posavskih gub najbolj kompleksno mineralno paragenezo. A. Tornquist (1929a) je razlikoval v njenem razvoju štiri faze. Njegov seznam mineralov je dopolnil S. G r a f e n a u e r (1963). V prvi fazi so od jalovinskih mineralov nastaU kremen, dolomit, kalcit in siderit, od rudnih pa le pirit. Za drugo fazo je značilen sfalerit, iz raztopin pa sta se izločala še kalcit in siderit. V tretji fazi je nastala pestra mineralna združba galenita, tetraedrita, bournonita, halkopirita ter pirita in kremena. Največ mineralov se je izločilo v četrti fazi. V žilah so nastali barit, dolomit, kremen, siderit, sfalerit, metacina- barit, cinabarit, tetraedrit, galenit, kremen in kot najmlajši realgar. S. Grafe- n a u e r (1963) je med hipogenimi minerali omenil sicer tudi markazit, tennantit in avripigment, vendar jih v kristalizacijsko shemo ni uvrstil. Rudni in jalo- vinski minerali v Litiji, kakor tudi v drugih rudiščih te skupino so kristalizirali v glavnem pri mezotermalnih pogojih, toda mlajši minerali .so nastali iz nizko- temperaturnih raztopin. Makroskopske in mikroskopske slike litijske rude sta objavila A. Tornquist (1929a) in S. Graienauer (1963). Rudne žile so imele pogosto simetrično zgradbo; ob bokih so bili višje- temperaturni, v sredini pa nižjetemperaturni mineraU. Po M. Fabjančiču (1966) so biU rudni in jalovinski minerali po višini conamo razvrščeni. V zgornjih delih rudnih žil jc prevladoval barit, ki jc vseboval galenit in pogosto tudi cina- barit. Niže se je najprej zmanjšala količina barita, nato pa tudi galenita. Isto- časno se je začel pojavljati sfalerit. Njegova količina se je z globino večala, tako da je postal glavni rudni mineral; spremljal ga je kremen. 2ile so se končale z jalovimi kremenovimi koreni. Drugo rudišče, Pleše, leži v najzahodnejšem delu rudnega f>asu, ki se raz- prostira od Litije do Škofljice (S. Zebre, 1955). Bogastvo tega rudišča sta predstavljala galenit in barit. V manjših količinah so ju spremljali sfalerit, halkopirit, pirit, markazit, bakrova medlica in cinabarit (J. Sedlar, 1950). Rudni in jalovinski minerali so se v Plešah koncentrirali predvsem v lečastih meU.somatskih rudnih telesih, manj pa v žilah. Leče in žile, ki jih je prizadela porudna tektonika, vpadajo pod kotom 40" proti NW. V zgornjem dolu rudišča je bila ruda na stiku triadnih karbonatnih kamenin in karbonsko-permskega skrilavca, sicer pa je menil S. Zebre (1955), da je vezana ruda predvsem na neprepustno plast skrilavca. Večji del rude je bil v nižjih legah v peščenjaku. Vsekakor je zanimivo, da je vseboval triadni dolomit tudi zrna in žile barita, debele celo do enega metra. Pleše so edini primer svint4?vo-cinkovega rudišča v karbonsko-permskih plasteh Posavskih gub, kjer so orudeni tudi krovninski triadni skladi. Rudo so kopali tudi v Knapovžah pri Medvodah. Karbonsko-permski sljud- nati peščenjak, kremenov konglomerat in glinasti skrilavec je presekal sistem prelomov, v katerih so nato kristalizirali rudni in jalovinski minerali. Tako so nastale žilo v smeri NNW—SSE in NW—SE. Vpadale so pod kotom 60 do 70» proti severovzhodu. RudLšče sta poznala že M. V. Lipoid (1857) in W. Voss (1895), pozneje ga je omenil K. Hinterlechner (1918), medtem ko sla rudo nadrobneje raziskala A. Tornquist (1929a) in S. Grafenauer (1965). 28 Matija Drovenik, Mario Plenićar & Franc Drovenik Tabela 9. Spektralne kenučne analize sfalerita (V ppm, icoliJcor ni drugače oznafeno. - Nedoločljivo, prazno Ni bilo merjenoj Table 9. Spectrochemical analyses of sphalerite (fn ppm. unless otherwise indicated. - Undeterminable, blank Not measured) 1 Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 6 in 9 (analitik A. Gogala) The lowest determinable value for analyses Nos. в and 9 (analyst A. Gogala) 2 Najnižja določljiva vrednoet v anaUzi St 7 (analitik Z. Maksimović) The lowest determinable value for analysis No. 7 (analyst Z. Maksi- mović) 3 Najnižja določljiva vrednost v analizi št. 8 (analitik J. Fegeš) The lowest determinable value for analysis No. 8 (analyst J. Fegei) 4-6 Litija (E. Schroll, 1954; M. Drovenik, 1972) 7-9 PleSe Poleg srebronosnega galenita vsebuje mod hipogenimi minerali Se sfalerit, cina- barit, samorfKino živo srebro, pirit, halkopirit, tetraedrit, barit, dolomit, siderit, kremen in kalcit. Rudni in jalovin.ski minerali so nastaU po S. Grafe- nauerju v treh fazah in so v žilah neenakomerno razvrSćeni; to velja pred- vsem za cinabarit in samorodno živo srebro. Vzorci sfalerita iz Litije in Pleš v.sebujejo iste sledne prvine in tudi v pri- bližno enakih količinah (tabela 9). Povečane so vrednosti Cd, Co in Cu, poleg tega .so prisotni Ga, Mn in Sb. En litijski vzorec jo vseboval vi.soko vi-ednost Hg, drugi pa precej In. Galenit iz IJtije, Pleš in Knapovž je sicer obogaten z Ag, Cu in tudi s Sb, vendar so količine teh prvin različne (tabela 10). Analiza dveh vzorcev cinabarita iz Litije je tudi dala precej različne vrednosti slednih prvin. Neskladnost je posledica različne sestave in strukture obeh vzorcev. V prvem primeru (tabela 11, št. 3) gre za cinabarit, ki ga spremljata pirit in galenit; vsi Tabela 10. Spektralne kemične analize galenita (V ppm, - Ne- določljivo, prazno Ni bilo merjeno) Table 10. Spectrochemical analyses of galena f/n ppm, - Unde- terminable, blank Not measured) J Najnižja določljiva vrednost v analizah St. 5, в, 8, 10, 15 in 16 (analitik A. Gogala) The lowest determinable value for analyses Noe. 5, 6, 8, 10, 15 and 16 (analyst A. Gogala) 2 Najnižja določljiva vrednost v analizah St. 9, 13 in 17 (analitik J. Fegeš) The lowest determinable value for analyses Nos. 9. 13 and 17 (analyst J. Fegeš) 3 Najnižja določljiva vrednoet v analizah št. 11 in 14 (ana- litik Z. Maksimović) The lowest determinable value for analyses Nos. 11 and 14 (analyst Z. Maksimović) 4-8 UUja 0-H Pleše 12-14 Knapovže 15-17 Marija Reka 3 - GEOLOGIJA Ml so Matija Drovenik, Mario Pleničar & Franc Drovenik Tabela 11. Spektralne kemične analize cinabarita in metacinabarita (V ppm, - Nedoločljivo, prazno Ni bilo merjeno) Table 11. Spectrochemical analyses of cinnabar and metacinnabar (¡n ppm. - Undeterminable, blank Noi meoiured) 1 Najnižja določljiva vrednost v analizi St. 3 (anaUtik Z. Maksi- movič) The lowest determinable value for analysis No. 3 (analyst Z. Maksimović) 2 Najnižja določljiva vrednost v analizah St. 4, в, 7, 8, 9, 10, 11 in 12 (analitik A. Gogala) The lowest determinable value for analyses Nos. 4, в, 7, 8, 9, 10, 11 and 12 (analyst A. Gogala) 3-4 Litija S Idrija (S. Grafenauer, 1989) 6-8 Idrija, jeklenka iz plasti skonca Idrija, Steel ore from Skonca beds 7 Idrija, jeklenka iz zgomjepermskega dolomita Idrija, steel ore from Upper Permian dolomite 9 Idrija, kristali cinabarita iz dolomitne plošče Idrija, Cinnabar crystals from dolomitic sheet 10 Idrija, metacinabaritni agregat iz razpoke v zgornjeskitskem dolomitu Idrija, metacinnabar aggregate from a fracture in Upper Scy- thian dolomite 11-12 Podljubelj trije rudni minerali so zelo drobnozrnati in zato vzorec cinabarita za spektralno analizo ni bil povsem cist. Zanimivo pa je, da vsebuje precej As. Drugi vzorec (tabela 11, št. 4) izvira iz žile debelozrnatega cinabarita in je s slednimi prvinami zelo siromašen. Nastanek rudii£ v SR Sloveniji 31 Izotopski sestavi sulfidnega žvepla v Liliji in Plešah sta si zelo podobni (M. Drovenik in sod., 1976). Vrednost Л5", določena za litijsko žveplo, znaša —3,18 %o do —10,42^, medtem ko je srednja vrednost za 15 vzorcev —6,02 %». Vrednosti za sulfide iz Pleš pa leže med —5,45 %» in —9,82 %u; srednja vrednost je za štiri vzorce —8 %». Nasprotno je sulfatno žveplo močno obogateno z Л8»*. Vrednosti ¿S" za barit iz Litije in Pleš leže med +16,52%. in +19,28%«. Sulfidno žveplo iz Knapovž je komaj opazno obogateno z lahkim izotopom; vrednosti Ò S" leže neposredno ob 0,00 %o. V četrti skupini je le Marija Reka. To je edino rudišče s cinabaritom kot glavnim mineralom v karbonsko-permskih plasteh. Tod so rudo nekaj časa tudi odkopavali, toda proizvodnja je bila majhna. V razpokah s smerjo W—E v svetlo sivem sljudnatem kremenovem peščenjaku so kristalizirali najprej halkopirit, pirit in bravoit(?), nato galenit in tetraedrit. Cinabarit je nastal šele v zadnji fazi skupaj z baritom in kremenom. Sulfidi tvorijo v peščenjaku tudi manjše leče in zrna. Poleg cinabarita je galenit najbolj pogosten rudni mineral. Vsi dmgi so zastopani z manjšimi količinami. Ruda je nastala v glavnem pri epitermalnih pogojih. V Mariji Reki se živemu srebru pridružujejo Pb, Cu, Sb in Ni (?). Galenit je obogaten (tabela 10) z Ag, Cu in Sb, vendar je količina teh prvin v posameznih vzorcih različna. Po masnospektrometrični analizi se sulfidno žveplo iz Marije Reke (N. A. Ozerò va in sod., 1973, M. Drovenik in sod., 1976) po se- stavi razlikuje od drugih žilnih rudiSč v Posavskih gubah; d S"* se spreminja v večjem razponu, od +7,3 %e do —3,4%o, medtem ko je srednja vrednost + 2,7 %o. Z nastankom litijskega rudišča se je ukvarjal že A. Brunlechner (1885). Menil je, da so nastala konkordantna rudna telesa, ki slede plastovitosti klastič- nih usedlin, sočasno z njimi, diskordantne žile pa s poznej.šo mobilizacijo. Drugi raziskovalci Litije in podobnih žilnih rudišč v karbonsko-permskih plasteh so dokazovali epigenetsko hidrotermalni nastanek. A. Tornquist (1929a, 1930) je imel Litijo za apomagmatsko metasomatsko rudišče, ki naj bi bilo mlajše od prelomov alpsko in dinarske smeri. Nastalo naj bi bilo med spodnjemiocensko in sarmatsko stopnjo v zvezi z andezitno-dacitnim vulkanizmom. Po njegovem mišljenju je rudišče potektonsko, ker ruda ne kaže sledov orogenetskih premikov. A. Cissarz (1956) je uvrstil Litijo, Knapovže, Marijo Reko in druga žilna rudišča Posavskih gub med regenerirana rudi.šča alpskega orogena. Kovine naj bi bile prišle iz paleozojskih, morda tudi iz triadnih rudišč. Odklonil je zvezo teh rudišč s terciarnim andezitno-dacitnim vulkanizmom in z magmatsko aktivnostjo, ki je dala pohorski tonalit. J. Duhovnik (1956a) je nastanek litijskega rudišča vezal na triadni magmatizem. Po B. Bercetu (1963) so Pb-Zn rudi.šča v Posavskih gub>ah starejša od zadnje tektonsko faze, kajti rudna telesa so tektonsko deformirana. Prikamenini, tj. peščenjaku in skrilavcu, je pripisal spodnjekarbonsko starost, oiTidcnje pa je vezal z domnevnim zgornjekarbon.skim magmatizmom, ki je dal tudi siderit med Jesenicami in TržiČ4?m ter pri Vitanju. S. Graienauer (1969) je sklepal, da so Litija in druga sorodna rudišča v Posavskih gubah v tesni zvezi s triadnimi pu-dorninami. To naj bi dokazovala predvsem skladnost sled- nih prvin v triadnih kameninah in v galenitu. 32 Matija Drovenik, Mario Plenićar Sc Franc Drovenik Rudišče Litija vsekakor ni tako mlado, da ne bi bilo prizadeto s porudno tektoniko, kot je bil mt-nil A. Tornquist. S. Zebre (1955) je namreč poudaril, da so rudna telesa raztrgana in razkosana s prelomi po vpadu in po smeri. Deformirane žile so celo oteževale rudarska dela. Tudi struktura »svinče- vega repa- litijske rude govori za porudno tektoniko. Po slednih prvinah v alkalnem kremenovem ptjrfirju in kremenovem porfiritu iz Cerknega, v kremenovem keratofirju na Lipniški in Mošenjski planini ter v Ulijskem galenitu ni mogoče zagovarjati genetske zveze žilnih rudišč v Po- savskih gubah z wengensko magmatsko aktivnostjo, kot je to storil S. Grafe- na uer (1969). Količine slednih prvin, ki bi govorile za takšno zvezo, so v cerk- niških in lipniško-mošenjskih predorninah premajhne, ali pa sploh niso bile določene (M. Drovenik, 1972). Dosedanje raziskave torej niso dale odgvora na vprašanje glede starosti žilnih rudišč v karbonsko-permskih plasteh. Litijsko rudišče je res tektonsko deformirano, toda ustrezna tektonska faza še ni identificirana. Morda gre za terciarne prelome, vendar tudi starejši niso izključeni. Prav zato porudna tektonika sama ne pomaga bistveno pri določanju starosti rudišča. Po izotopski sestavi svinca je sklepal S. Grafenauer (1963), da je nastala Litija v triadni periodi. Toda 1. Struci (1965a) je po istih podatkih pri.šel do .sklepa, da je Litija mlajšepaleozojske starosti. Pri določanju starosti teh hidrotermalnih rudišč moramo upoštevati predvsem njihov položaj v geološki zgradbi. Ne gre prezreti dejstva, da leže ta rudišča le v karbonsko-permskih plasteh. Niti v enem primeru niso bile najdene tovrstne rudne žile v srednjepermskih grödenskih skladih. Prav tako jih ni v triadnih skladih — z edino izjemo Pleš, kjer so orudene z baritom triadne karbonatne kamenine, toda le ob stiku z orudenimi karbonsko-permskimi plastmi; morda gre v tem primeru za mobilizacijo barita. Rudišča s podobno mineralno sestavo in geokemično združbo kot v kar- bonsko-permskih plasteh so znana v štalenskogorskih skladih. Rudne žile v karbonsko-permskih plasteh Posavskih gub so verjetno nastale pred .sedimen- tacijo grödenskih skladov. Njihov nastanek bi mogel biti v zvezi z magmatizmom. ki je dal v Vzhodnih Alpah kremenov porfir in keratofir ter rudo okrog Bolzana in Ti-enta v severni Italiji. Po A. Tornquistu (1929a) so žilna rudišča v ožji in širši okolici Litije nastala v zvezi z isto magmatsko aktivnostjo pri zelo podobnih pogojih. To velja za v.sa rudišča v karbonsko-perm.skih plasteh. Razlika med njimi je le v tem, da so ponekod zastopani le minerali posameznih faz, drugod pa gre za dvofazno in večfazno orudenje. Toda v določeni fazi so nastali v glavnem isti rudni in jalo- vinski minerali. Značilno je dalje, da vsebuje sfalerit povsod iste sledne prvine, predvsem Cd, Co. Cu in Ga, v bolj ali manj enaki koncentraciji. Isto velja za galenit, ki je obogaten z Ag, Cu in Sb. Izotopska sestava žvepla v sulfidih različnih rudišč je dokaj podobna. Zna- čilno je, da se gibljejo vrednosti Л S*« v sorazmerno ozkih razponih, in to v bližini 0,0 %•, kar dokazuje njegov juvenilni izvor. Vendar pa izotopska sestava žvepla v vseh rudiščih le ni enaka. Sulfidno žveplo je zelo homogeno v Cešnjicah, kjer je rahlo obogateno z S". Za žveplo sfalerita, ki je najstarejši rudni mineral, znaša vrednost Л S'* + 3,72%« do -H 1,21 %o. Češnjiška ruda ima zelo enostavno sestavo in v njej ni barita. Po tem sklepam, da ima sulfidno žveplo Cešnjic takšno Nastanek rudiSč v SR Sloveniji____33 sestavo, kakršno je imelo v prihajajočih hidrotermalnih raztopinah. V vseh drugih rudiSč, z izjemo Marije Reke, je sulfidno žveplo nekoliko obogateno z S"*, kar je posledica frakcionacije izotopov žvepla pri njihovem uravnoteženju med H.jS in SO,: S'* si^ je obogatil v H,S. ki je sodeloval pri nastanku sulfidov. S'* pa v SO.. Zveplov dioksid se je oksidiral v SO,*~, nakar je nastal barit. Л5** za sulfide se giblje povečini v mejah 0.0 %o do —10 %o, za sulfate pa od +17%» do + 23%«. Omeniti moram še, da jc pirit tu in tam občutno obogaten z S**. Gre za pirit v prikamenini ali neposredno ob rudnih žilah. Domnevam, da ta pirit ni nastal sočasno z Pb-Zn rudo, temveč je bil že prej v karbon.çko-permskih klastičnih usedlinah. Vrednosti ЛВ** za sulfidno ž\'eplo marijareške rude se gibljejo okrog 11%«, srednja vrednost pa znaša — 2,7 Ker vsebuje ruda precej barita, bi priča- kovali obogatitev sulfidov z S'*. Verjetno so se hidrotermalne raztopine obogatile s težkim izotopom S** pri prodiranju skozi litosfero. K. Grad je na.šel v karbonsko-permskih plasteh zahodní'ga dela Posav- skih gub, pri Vancarjevem mlinu (okolica Zadnje Smoleve), tudi piritno žilo z nekoliko povečano radioaktivnostjo. Poleg svinčeve, cinkove, živosrebrove in baritne rude so v karbonsko-perm- skih plasteh Posavskih gub odkopavali tudi antimonovo rudo. Orudene plasti prihajajo na povrSje v trojanski antiklinali med Trojanami in Znojilami v pa.su, dolgem okrog 9 km in širokem okrog 2 km. Pomembnejša rudarska dela so bila v Kraljevem ro\ai, v rovu Zinka, pri Perhavcu in pri Znojilah. Antimonova ru- dišča pete skupine je poznal že B. H a c q u e t (1778), nadrobno pa jih je popisal K. Hinterlechner (1918). V širši okolici Trojan so v celoti pridobili pri- bližno 4000 ton antimona (V. S i m i č, 1951). Med klastičnimi usedlinami, ki predstavljajo prikamenino antimonovih rud- nih teles, prevladuje temno sivi in črni glinasti skrilavec, redkejša sta peščenjak in konglomerat. Karbonsko-permske plasti so močno nagubane v .smeri E-W in strmo vpadajo proti jugu in severu. Iz Hinterlechnerjevega (1918) opisa sledi, da je bila antimonova ruda kon- centrirana v glavnem v konkordantnih lečah, ki so nastale tako. da so rudni in jalovinski minerali kristalizirali v medpla.stovnih razpokah in votlinah. Nekaj rude jc bilo tudi v nepravilnih diskordantnih žilah, debelih do pet cm, ter v po- rušenih rudnih gmotah ob prelomih. K. Hinterlechner je določil mine- rale, ki jih je bilo mogoče prepoznati na oko. Mikroskopska raziskava S. G r a - fenauerja (1964) je pokazala, da je mineralna parageneza sorazmerno pe- stra. Rudni minerali so nastali v treh fazah. V prvi fazi so kristalizirah kremen I, pirit I, dolomit I, kalcit I in siderit I. Nato se je v drugi fazi iz raztopin najprej izločil linneit, ki so mu sledili bra- voit, pirit II. arzenopirit, gudmundit, kalcit II. pirotin, galenit in siderit II. Za tretjo, glavno fazo orudenja je značilen antimonit. Poleg njega so nastali še kre- men П, berthierit, kremen III, dolomit II in siderit III. K. Hinterlechner (1918) je pi.sal tudi o halkopiritu, ki pa ga S.Grafenauer (1964) ni našel. Minerali prve in druge faze .so kristalizirali iz mezotermalnih raztopin. Glavni rudni mineral, antimonit, pa je nastal iz nizkotemperaturnih raztopin. V rudi prevladujeta antimonit in kremen. Manj pogostna sta arzenopirit in siderit, medtem ko so ostali minerali prisotni le v majhnih količinah. Antimo- 34 Matija Drovenik, Mario Pleničar & Franc Drovenik SI. 7 — Fl«. 7 Cešnjice. Kremen je nadome- stil vezivo peščenjaka (motno polje), кл Äe vsebuje posamez- na zmca prvotnih mineralov. Prcsevna polarizirana svetlo- ba, 33 X. CeSnjice. The sandstone ma- trix replaced by quartz. Note some primary mineral grain.s. Transmitted polarized light, 33 X. SI. 8 — Fig. 8 CeSnjice. Sllka 7 pri navzkriž- nih nikolih. Lepo se vidijo ne- pravilna kremenova zrna, na- stala pri rasti manj&ih detri- tičnih zrn. Cešnjice. The same as fig. 7, crossed nlc»)ls. Clearly recog- nizable anhedral quartz grains, originated by growth of smal- ler detritic grains. SI. 9 — Fig. 9 Znojile. K.senomorfna polja antimonita In posamezna zrna pirita v kremenovi žili. Odsev- na polarizirana svetloba, 37 X. Znojile. Irregular stibnite pat- ches and some pyrite grains In a quartz vein. Reflected po- larized light, 37 X. NasUnek rudiU v SR Sloveniji 35 SI. 10 — Fig. 10 Perhavec. Lečasto antimonito- vo 7ХПО v skrilavcu. Odsevna polarizirana svetloba, 37 X. Perhavec. A lenticular stibnite grain within shale. Reflected polarized light, 37 X. SI. 11 — Fig. U Znojile. Antimonit je rekrlsta lizlral na meji s prikamenin> > (spodnji del slike). Odsevna polarizirana svetloba, 29 X. Znojile. Stibnite recrystallizebujejo te žile tudi sulfide. Zaradi večkratne mobili- zacije jalovinskih in rudnih mineralov ločimo v rudnih plasteh več generacij sulfidov, kremena, karbonatov in glinencev. Z genezo tega rudišča so se ukvarjali A. Bibolini (1933), I. Gantar (1952), S. Grafenaucr (1966) in M. Drovenik (1968, 1970). A. Bibo- lini je primerjal Škofje z Mansfeldom. I. Gantar in S. Grafenauer pa sta sklepala, da .so prinesle baker v permske plasti hidrotermalne raztopine, ki so po I. Gantarju prišle iz neznane terciarne intruzije, po S. Grafe- nauerju pa jih je prinesel wengenski magmatizem. Za magmatogeno hidro- termalni nastanek naj bi po S. Grafenauerju govorili prelomi, zaporedje SI. 21. Zirovski vrh, obzorje 430 m. a) Uranova smola in minerali Jalovine obdajajo piritne »orudene bakterije«. Odsevna polarizirana svetloba, 190 X. b) »Orudene bakterije« nadomeščene s halkopiritom. Odsevna polarizirana svetloba, 370 X. Fig. 21. Zirovski vrh, 430 m level, a) "Mineralized bacteria" enveloped by pitch- blende and gangue. Reflected polarized light, 190 X. b) "Mineralized bacteria" replaced by chalcopyrite. Reflected polarized light, 370 X. 48 Matija Drovenik, Mario Plenitar & Franc Drovenik kristalizacije rudnih mineralov, hidrotermalne spremembe peSćenjaka in struk- ture nadomeščanja v rudi. Tudi žilice, ki sečejo rudne plasti, naj bi bile po S. Grafenauerju hidrotermalnega nastanka. Vendar rudišče ne kaže pomembnej.še odvisnosti nastanka od tektoniko. V njem prav tako ni hidrotermalnih spremimb niti v orudenem niti v jalovem peščenjaku. Rudne teksture in strukture pa kažejo na diagenetski nastanek ter na epigenetske in retrogradne spremembe (M. Drovenik, 1970). Rudonosni horizont leži zaradi porudne tektonike inverzno. Debel je popn-čno 15 m in se razprostira v smeri WSW—ENE na površini okrog 250 X 800 m. Lečasta rudna telesa leže v sivem in temno sivem peščenjaku, ponekod sta orudena tudi sivi in zeleni meljevec ter glinasti skrilavec. Mineralna sestava rdečega, sivega in orudenega sivega peščenjaka je zelo podobna. V vseh treh različkih prevladujejo kremenova zrna. ki izvirajo večidel iz metamorfnih kamenin. Precej manj je zrn kvarcita in različnih skrilavcev, karbonatnih pelitov ter zrn tufa in kristaliziranega vulkanskega stekla. Nekaj odstotkov pripada glinenccm, ki so dokaj enakomerno razvrščeni: zrna plagio- klazov so pogostejša kakor zrna ortoklaza. V majhnih količinah sem našel SI. 22 — Fig. 22 /.irovski vrh, obzorje 480 m. liiiomorfna arzenopiritova zrna halkopiritu. Odsevna polari- zirana .svetloba, 105 X. Žirovski vrh, 480 m level. Kuhedral arsenopyrite grains Iti chalcopyrite. Reflected Ught, 105 X. SI. 23 — Fig. 23 Zirovski vrh, obzorje 430 m. V pori krcmenove žile jc najprej Ivristaliziral pirit. nato urano- va smola, ki vsebuje drobna /.rnca galenita. V sredini je araldit (a). Odsevna polarizi- rana svetloba, 105 X. Žirovski vrh, 430 m level. In- terstitial pyrite crystallized íirst in the quartz vein. Pitch- hlendc impregnated by tiny Kalcna grains was developed later. Note araldlte (a). Reflec- ted polarized Ught, 105 X. Nastanek rudlSč v SR Sloveniji 49 v peščenjakih še zrna kalcedona, rutila, magnetita, hematita, apatita, turmalina in cirkona. Razmerje med zrni in vezivom se spreminja od 3 : 1 do 1 :2. Vezivo vsebuje kremen in glinence. pa tudi karbonate, minerale glin. muskovit in sericit. Vezivo rdečih različkov vsebuje tudi zmca hematita, zelenih in sivih pa klorit in pirit. Krc-menova zrna imajo avtigene robove ali le njihove ostanke; ponekod se z mikrostilolitskimi šivi intenzivno zraščajo. Plagioklazi so zastopani z albitom, oligoklazom in andezinom. Predvsem v orudenem peščenjaku jih pogosto obra.šča avtigeni albitni rob. Prav v teh plasteh so .sorazmerno pogostna tudi avtigena albitna zrna. Gre za enostavne sveže dvojčke po albitovem zakonu, ki imajo izometrične preseke in so bolj ali manj pravilno razviti. Ta zrna so povsem sveža tudi če leže med sulfidnimi minerali. Rdeči peščenjak vsebuje okrog 70 *.'n SiO. in poprečno 22 •/o karbonatov; sivi različek pa pri sicer enaki količini kremenice le okrog 13" « karbonatov, zato pa sorazmerno več glinice in alkalij. Najbogatejši z rudo je temno sivi jedri srednjezrnati peščenjak; razmerje med zrni in vezivom jc približno 2 :1. Po mineralni sestavi sem ločil bornitno- halkopiritno, bornitno-halkozinovo in halkopiritno-piritno rudo. Prevladuje bomitno-halkopiritna ruda, ki vsebuje manj.šo količino pirita, halkozina in ten- nantita, v sledovih pa sfalerit in linneit. Bornitno-halkozinova ruda vsebuje poleg obeh glavnih rudnih mineralov še malo tennantita in galenita ter zelo malo sfalerita. V rudnih plasteh, kjer prevladujeta halkopirit in pirit, sem določil Se manjše količine bomita in v sledovih linneit. SI. 24. Zirovski vrh, obzorje 480 m. a) Kalcitna žila s progasto teksturo seče antracit in vsebuje mlajšo generacijo halkopirita. Odsevna polarizirana svetloba, 125 X. b) Ista slika pri navzkrižnih nikolih. Lepo je vidna progasta tekstura. Fig. 24. Zirovski vrh, 480 m level, a) Anthracite traversed by a calcite vein showing striped structure and a younger generation of chalcopyrite. Reflected polarized light, 125 X. b) The same figure, crossed niçois. Note the striped structure. 50 Matija Drovenik, Mario Pleničar & Franc Drovenik SI. 25 — Fig. 25 Zirovski vrh, obzorje 480 m. Plrltno- kaldtna žilica. V kalcitnih zrnih in na njih je pirit. Odsevna polarizirana svet- loba, 45 :<. Zirovski vrh, 480 m level. Pyrite-calcite veinlet showing an alternation of cry- stallized calcite and pyrite. Reflected polarized light, 45 X. SL 26. Zirovski vrh, obzorje 460 m. Detajl slike 25 kaže piri- tove vključke v kalcitnih zrnih. Odsevna polarizirana svet- loba, 125 X. Fig. 26. Zirovski \Th, 480 m level. Detail of the figure 25 showing the pyrite inclusions in calcite grains. Reflected polarized light, 125 X. Nastanek ruđiSč v SR Sloveniji 51 SI. 27 — Kig. 27 Škofje, rov Planina. Orudeni drobnozrnati peSčenjak. Pre- sevna polarizirana svetloba, navzkrižni nikoli, 25 X. Škofje, Planina adit. Minera- lized fine-Brained sandstone. Transmitted polarized light, crossed niçois, 25 X. SI. 28 — Fig. 28 Škofje, rov Planina. Isto kot slika 27, vendar brez analiza- torja. Lepo so vidna nepravil- na, dokaj enakomerno razvr- ščena sulfidna zmca. Škofje, Planina adit. The same as in fig 27 without analyser. Anhedral sulfide grains distri- buted throughout the quartz sandstone. SI. 29 — Fig. 29 Škofje, rov Planina. Halkopi- ritna in tmrnitna zrnca ter večje halkopiritnobornitno po- lje v orudenem peščenjaku. Odsevna polarizirana svetloba, 47 X. Škofje, Planina adit. Chalco- pyrite and bornite grains and a larger chalcopyrite-bomite patch in the mineralized quartz sandstone. Reflected poUrized light, 47 X. 52 Matija Drovenik, Mario Plenifar & Franc Drovenik Rudni minorali tvorijo v vezivu peščenjaka drobna zmca s premeri 20 X 60 do 30 X 120 mikronov. Zmca imajo nepravilne preseke in so v drobnozmatem peščenjaku dokaj enakomemo razvrščena (si. 27 in si. 28). V srednjezrnatem, predvsem pa v debelozrnatem peščenjaku so razlike v njihovih velikostih večje. Tu so poleg drobnih zrnc monomineralna in polimineralna sulfidna polja bfilj ali manj vzporedna s plastovitostjo (si. 29). V teh primerih so kristalizirali rudni minerali verjetno v nekoliko večjih porah peščenjaka. Pomembno je, da rudni minerali v polimineralnih sulfidnih pf)ljih niso kristalizirali v dolo- čenem stalnem zaporedju. V istem obrusku je pimekod halkopirit starejši od bornita, drugod pa obratno. Bomit in halkozin se večkrat mirmekitsko zraščata, kar dokazuje soča.sno kristalizacijo obeh sulfidov, ali pa zbirno krista- lizacijo (si. 30 a). Tu in tam vsebujeta peščenjak in meljevec konkordantne sulfidne pole in leče z lepimi psevdomorfozami pirita in bakrovih mineralov, predvsem bomita in tennantita po rastlinskih ostankih (si. 30 b). N. Pantić (pismeno sporočilo) je določil v nekaterih primerih ostanke iglavcev ali lepido- fitov, v drugih pa ostanke praprotnic. Rudne plasti pogosto sečejo konkordantne in diskordantne kremenove. kremenovo-karbonatne in karbonatno žilice, ki vsebujejo iste mdno minerale kot obdajajoča mdna plast. V kremenovih in kremonovo-karbonatnih žilicah sem našel tudi idiomorfne dvojčke albita. Čeprav jih obdajajo sulfidna polja, niso spremenjena (si. 31). Značilno je. da te žilice ne sečejo krovminskcga in talninskega glinastega .skrilavca, temveč se ob stiku z njim končajo, kot bi jih odrezal z nožem. To dokazuje, da pri epigenetskih in retrogradno epigenetskih procesih v rudne pla.sti niso prihajale raztopine iz okolnih kamenin, temveč .so krožile v zaprtih sistemih; skoraj vsaka rudna plast je bila takšen zaprt sistem. Porne raztopine so v določenem delu plasti topilo jalovinske in rudno minerale in jih dmgod odlagale. Pri tem so nastale v omdenem pe.ščenjaku pogosto značilne metasomatske strukture. Halkopirit in bornit sta delno nadomestila piritna zma in pri tem celo odkrila njihovo conarno zgradbo (si. 32). Pri moč- nejših procesih .so preostali v bornitnih in halkopiritnih poljih le še močno korodirani piritni vključki. Tu in tam sem našel tudi popolne psevdomorfoze bomita ali halkopirita po piritu. Rudni minerali so nadome.ščali tudi minerale jalovine. Tako sledi predvsem bomit marsikje stikom med karbonatnimi zrni in njihovi razkolnosti (si. 33). Nekatere strukture so na videz tako podobno tistim, ki nastanejo pri epigenetskih magmatogenih hidrotermalnih procesih, da so jih nekateri raziskovalci navajali kot »dokaz- za hidrotermalni nastanek rudišča Škofje. Pri kartiranju stare jame je našel 1. Gantar (1952) bakrovo minerale tudi v zRomjepermskem dolomitu, vendar le na neposrednem stiku z orudenim gröden.skim peščenjakom. Karbonatni in klastični skladi so bili na stiku nekoliko zdrobljeni. Rudni minerali in kremen so .se premeščali v dolomit največ 1,5 do 2 m. Z oddaljevanjem od grödenskih plasti .se je njihova količina postopno zmanjševala. V tem primeru gre za epigenetsko mobilizacijo rudnih mineralov in kremena iz orudenega peščenjaka v zgornjepermski dolomit. Poleg bakra in železa vsebuje ruda Skofjega še malo As in Pb ter Zn. Geokemična parageneza je torej v določeni meri podobna paragenezi rude na Žirovskem vrhu. Bistvena razlika pa je v tem, da v rudi Skofjega ni urana. Nutanek rudilè v SR Sloveniji 53 SI. 30 a — Fig. 30 a Škofje, rov Planina. Mirmekitsko zraičanje bornita in hal- kozina. Od.sevna pf)lHrizirana svetloba, 130 X. Škofje, Planina adit. Myrmekitic intergrowth of tx>rnite and chalcocite. Reflected polarized light, 130 X. SI. 30 b — Fig. 30 b Škofje, rov Planina. Tennantit (belo) in covellin (temno sivo) sta delno nadomestila bt)rnit (.svetlo sivo) in odkrila celično strukturo. Odsevna polarizirana svetloba, 560 X. Škofje, Planina adit. Celi texture revealed by replacement oí bornite (light gray) by tennantite (white) and covellite (dark gray). Reflected polarized light, 560 X. 54 Matija Drovenik, Mario PleniCar & Frane Drovenik Idiomorfni piritovi kristalčki, nabrani v zelenem grödenskem meljevcu v neposredni bližini stika z zgornjepermskimi plastmi, so zelo siromašni s sled- nimi prvinami; vsebujejo le nekoliko povečani količini As in Pb (tabela 2). Drugi vzorec pirita je bil vzel iz kremenove žile, ki je vsebovala tudi idiomorfne kristale pirita in halkopirita, v sledovih pa še galenit. Ta žila spada v rudišču med najmlajše in je nastala v rudni plasti zelo verjetno šele pri retrogradni epigenezi. Tudi pirit in halkopirit iz te žile .sta zelo siromašna s slednimi prvinami (tabeli 2 in 3). Vsebujeta le povečano količino Pb, vezanega v glavnem na primes galenita. Analiza rude pa je pokazala 58 do 250 ppm Ag, ki je vezano na bornit in halkozin (M. Drovenik, 1979). Povečana vsebina Ag v teh dveh mineralih je značilna za bakrova rudišča tipa »red beds-. Po masnospektrometrični analizi (M. Drovenik in sod., 1970) se spre- minja VTednost AS** v območju približno 29 "m. in sicer od —8,79 %• do —37,93 %», srednja vrednost za 12 vzorcev pa znaša —19.40 %в. Pri kartiranju sta našla I. Mlakar in K. Ciglar pojave bakrove rude tudi v grödenskem peSč«njaku pri Sebreljah, kjer gre za tri golice s sul- fidnimi in eno golico z oksidnimi bakrovimi minerali. Plasti so tektonsko tako porušene, da ni bilo mogoče določiti, ali gre za en sam ali več rudonosnih horizontov. Orudeni peščenjak je v.seboval neenakomerno razvrščena sulfidna zrna in manjše leče ter tanke diskordantne žilice; rudni minerali so bili najbolj pogostni ob antracitnem vložku. Prevladoval je bornit. ki sta ga spremljala tennantit in pirit; precej manj je bilo halkozina in galenita. Zelo redka so bila zmca « domeykita. V orudenem peščenjaku sem našel tudi lepe psevdomorfoze pirila po rastlinskih ostankih, ki dokazujejo njegov zgodnjediagenetski nastanek. Po tangencialnem (si. 34a) in radialnem (si. 34b) rezu je določil N. Pantić (pismeno sporočilo), da gre za piritizirani ostanek lesa primitivnega iglavca SI. 31. Škofje, rov Planina. Albitna dvojčka, obdana s sulfidi v kremenovo- karbonatni žilici, a) Presevna polarizirana svetloba, b) Navzkrižni nikoli, 110 X. FiR. 31. Škofje, Planina adit. Quartz-carbonate veinlet including two albite twins enclosed by sulfides, a) Transmitted polarized light, b) Crossed niçois, 110 X. Nastanek rudiSč v SR Sloveniji 55 araukaroidnega tipa, in sicer Araucarioxylon Kraus. Tudi bakrovi minerali, predvsem bornit, so zapolnili lumene celic. Njihove stene sestoje iz semifuzinita. Pri oksidaciji in cementaciji se je bornit spremenil v malahit in halkozin (si. 35). Žveplo bornita je гагккто obogateno z lahkim izotopom, kar dokazujeta vred- nosti Л5'*, ki so gibljeta okrog —11 V. Piritova p.scvdomorfoza po ra.stlinskih ostankih je izmed vseh do sedaj analiziranih sulfidov v naših rudah najboga- tej.ia z S", vrednost ЛЗ'* doseže namreč —39,88 \e. Ruda iz Masor vsebuje lepe psevdomorfoze bornita, tennantita in galenita po rastlinskih ostankih (si. 36). Bornit in tennantit sta rahlo obogatena z S". Sicer pa je mineralna sestava enaka kot v orudenem peščenjaku iz Sebrelj (M. Drovenik in sod., 1976). V Sovodnju jc sivi grödenski peščenjak z majhnimi antracitnimi lečami na drobno impregniran s halkopiritom in z bornitom, manj jo pirita, tennantita in sfalerita. M. Ristič in C. Markov (1971) .sta v treh sulfidnih vzorcih določila vrednost AS,»* od r2,50%.. do —10,2%o. MasnospTite is revealed. Reflected polarized light, 100 X. SI. 33 — Fig. 33 Škofje, vrtina ät. 10. Dolomit nadome.ííen z bornitom po ro- bovih zrn in vzdolž razkolnih razpok. Odsevna polarizirana svetloba, 67 X. Škofje, borehole No. 10. Do- lomite replaced by bornite along the grain boundaries and cleavage cracks. Reflected polarized Ught. 67 X. 56 Matija Drovenik. Mario Pleničar & Franc Drovenik do —39,88%*; srednja vrednost za 20 vzorcev znaša —16,7 %•. Obogatitev z lahkim izotopom in velik razpon vrednosti ЛЗ'* dokazujeta biogeni izvor žvepla v sulfidih bakrovih rudišč v grödenskih plasteh. V Hrastnem pri Mokronogu so od časa do časa odkopavali hematitno železovo rudo. Zaradi premajhnih zalog se rudnik ni mogel prav razviti. Tudi raziskave leta 1952 niso dale bolj.šega rezultata. Ruda se nahaja v rdečem skrilavcu in pe- ščenjaku, ki ga je B. Berce (1954) uvrstil v skitsko stopnjo, dopu.stil pa je tudi zgornji del perma. Pozneje se je odločil za skitsko stopnjo (B. Berce, 1956). M. Pleničar in U. Premru (1977) pa sta uvrstila rudonosne plasti v srednji perm po litoloških značilnostih in po primerjavi s sosednjimi ozemlji. Po B. Bercetu (1954) vsebuje železova ruda tudi malo mangana. Rudo- nosni horizont je nastal pri pogojih aridne klime. V deževnih obdobjih je železo preperelih mineralov prešlo v raztopino in se nato izločilo kot hidrogel v plitkih kadunjah in lagunah. Pozneje je nastal hematit. Porudna tektonika je raztrgala rudonosni horizont, V zgornjepermskih plasteh ni bakrovih, uranovih in železovih rudišč, pač pa .so v njih tu in tam manjše koncentracije svinčevih in cinkovih rud. Od 17. stoletja do prve svetovne vojne so na območju Skoma na obeh bregovih Pake raziskovali in odkopavali sulfidno ter karbonatno cinkovo in svin- čevo rudo v površinskih kopih in plitkih jamah. V celoti so pridobili okrog SI. 34. Sebrelje. Piritna psevdomortoza po rastlinskem ostanku, a) Tangencialni presek, b) Prečni presek. Odsevna polarizirana svetloba, 45 X. Fig. 34. Sebrelje. Pyrite pseudomorphs after plant remains, a) Tangential sec- tion, b) Transverse section. Reflected polarized light, 45 X. NMtondt rudiiž v SR Sloveniji 57 500 ton Zn in 100 ton Pb. Leta 1954 so dober kilometer zaliodno od Šoštanja na pobočju za Puharjevo hišo obnovili Jožefov rov in imenovali to rudišče Puharje. Po letu 1963 so izvrtali več vrtin in izkopali nov rov približno 200 m južneje, na višini Jožefovega rova prav tako na levem bregu Pake. Rudne pojave so našli tudi pri Pirečniku in pri Hudi luknji. Po J. Alzlu (F. Rolle, 18.57a), ki je bil nekaj časa lastnik rudnika, naj bi vsebovale karbonatne kamenine v Puharju več vzporednih rudnih ležišč ob prelomih. Tunner (E. Ciar, (1929) je menil, da gre za pla.stovno žilo. M. Kraus (1913) pa je rudo označil kot neenakomerne impregnacije, nastale metasomatsko v drobnozrnatem dolomitu. Ponekod se impregnacije združujejo v nepravilna rudna telesa. Rudne minerale naj bi bile prinesle ascendentne raztopine iz terciarnih predornin. E. Ciar (1929) je opisal rudonosno cono s smerjo severozahod—jugovzhod in z vpadom 50 do 70» proti severovzhodu. Ločil je štiri generacije dolomita. Prvo predstavlja drobnozinati dolomit. Druga in tretja geni-racija vezeta kose zdrobljene kamenine, najmlajša pa je v žilah. Rudni minerali tvorijo predvsem vezivo breče. Večji del sfalerita je nastal pred drugo generacijo dolomita, isto- časno z njo in po njej. V manjši meri se je izločal tudi s tretjo generacijo dolomita in celo po njej. Del galenita je verjetno nastal pred sfaleritom; v tem primeru bi bil v paragenezi najstarejši. Kristaliziral pa naj bi bil tudi po drugi generaciji dolomita ter skupaj s tretjo in po njej. Najmlajši galenit je nastal bolj ali manj istočasno kot bournonit. Pri določevanju posameznih generacij rudnih mineralov je imel E. Ciar težave. Zaradi prekristalizacije dolomita in rudnih mineralov ni mogel ostro ločiti posameznih faz orudenja. Na odvalu je našel tudi kose s plastovito razvrščenimi sulfidi, torej rudo s plastovito teksturo. Toda ta naj bi bila nastala pri epigenetski metasomatozi določenih delov karbonatnih plasti. Rudonosne hidrotermalne raztopine je vezal E. Ciar na spodnjemiocenske predomine; pri tem je imel v mislih smrekovški andezit. A. Tornquist (1930) je uvrstil Puharje med apomagmatska rudišča starej.šega miocena, izvor hidrotermalnih raztopin pa je poiskal v andezitno- dacitni magmi. A. Cissarz (1956) je Puharje, podobno kot številna druga slovenska svinčevo-cinkova rudišča. uvTStil med terciarna regenerirana rudišča alpskega orogena. Tudi M. Iskra (1969) je zagovarjal epigenetsko-hidro- termalni nastanek Puharja, vendar ga zaradi preskromnih podatkov ni vezal niti na triadni keratofir, ki so ga sicer našli v vrtini na ožjem območju rudišča, niti na oligocenski smrekovški andezitni vulkanizem. Pomembna je njegova ugotovitev, da mlajši terciarni prelomi ne vsebujejo niti sledov sulfidne rude. Nasprotno pa se je B. Berce (1963) odločil za singenetski nastanek rudnih mineialov v Puharju. Takšen nastanek naj bi dokazovale strukture izredno drobnozrnate rude. Puharje je primerjal s svinčevo-cinkovim rudiščem Borovica v Bosni, kar pomeni, da mu je pripisal vulkanogeno-sedimentni nastanek. F. Teller (1892) je določil karbonatnim kameninam na območju Puharja anizično in ladinsko starost, V apnencu s površja v Skomu in iz vrtin pa je našla L. Sribarjeva (M. Iskra, 1969) ostanke mikrof avne in mikrof lore, ki dokazujejo njegovo zgornjepermsko starost. Ker prehaja apnenec postopno v orudeni dolomit, je uvrstil M. Iskra tudi dolomit med zgornjepermske sklade. 58 Matija Drovenik, Mario Pleničar St Franc Drovenik Zgornjepermski skladi so debeli nad 400 m. Njihov spodnji del sestoji po M. Iskri (19в9) iz sivega in svetlo sivega apnenca, debelega okrog 45 m. Prekriva ga sivi in temno sivi dolomit, debel okrog 280 m, s ksinotopično in hipidiotopično strukturo. Ponekod je dolomit nekohko apnen. Kamenina vsebuje številne dolomitne žilice, debele en milimeter do deset milimetrov, ki se vejasto razraščajo in preraščajo. Ze na oko se ločita dve generaciji teh žilic. O brečasti strukturi dolomita jo menil B. Ogorelec, da gre delno za disolucijsko brečo. Dolomitne plasti sì- končajo s črnim bituminoznim drobnozrnatim različkom hipidiotopične strukture. Med dolomitnimi plastmi .so pole in vložki skrilavega čmega bituminoznega zelo drobnozrnatega dolomita, ki vsebuje tudi večjo koli- čino mineralov glin. V v.seh dolomitnih različkih sem našel detritična zmca kremena, kalcedona in sericita ter drobna piritna zrnca, ki so nastala v diagenezi. Med apnencem in dolomitom je ponekod vložek hidrotermalno spremenjenega keratofirja. Navzgor prehaja dolomit v sivi, temno sivi in črni apnenec s skrila- vimi vložki; njegova debelina je nad 100 m. V njem so z raziskovalnim rovom našli diskordantne kalcitne žilice, ki so se končale ob skrilavih vložkih. Položaj keratofirja v geološki zgradbi rudišča ni jasen; ne ve se, ali je njegova lega v zgornjep<'rmskih skladih primarna, ali pa je bil premaknjen v sedanji položaj tektonsko. Karbonatne kamenine ob stiku s keratofirjem niso hidrotermalno spremenjene in tudi ne vsebujejo rudnih mineralov. Mineralna sestava rude je zelo enostavna. V njej prevladuje sfalerit, ki ga spremlja galenit. Manj je pirita in markazita, medtem ko so bournonit (E. Ciar, 1929), boulangerit (J. Vesel, 1970) in freieslebenit le v sledovih. Od sekundarnih mineralov sem določil smithsonit, cerusit. hidrocinkit in železove hidrokside, <к1 jalovinskih pa le dolomit, kalcit in zelo redek kremen, torej enake minerale, kot v prikamenini. Oruden je zgomji del dolomitnih skladov. Rudne minerale vsebuje torej sivi in temno sivi dolomit ter njegov črni bituminozni različik. Talninski in krovninski apnenec sta povsem sterilna. V novem rovu so našli več majhnih nepravilnih rudnih teles brez kakršnekoli pravilnosti v njihovi medsebojni legi. Rudni minerali tvorijo v njih različno velika nepravilna zrna, razvejano žilice, vezivo dolomitnih in rudnih kosov ter ponekod tudi manjše masivne leče. Sfale- ritova in galenitova zrna merijo povečini 50 u do več milimetrov. Sedimentnih struktur, ki bi kazale na singenetski nastanek, v rudnih telesih ni niti v Jože- fovem rovu niti v novem raziskovalnem rovu; teksture in strukture so povsod epigenetske. Proti periferiji rudnih teles se najprej zmanjša število žilic in nato tudi zm, tako da je prehod v prikamenino navadno postopen. Rudnih mineralov na oko v prikamenini ni videti, kemična analiza pa je pokazala v njej sledove cinka in svinca. Kljub enostavni mineralni sestavi je zaporedje kristalizacije sfalerita in gale- nita dokaj zapleteno. V črnem drobnozrnatem bituminoznem različku dolomita v novem rovu, ki leži v krovnini orudenega sivega in temno sivega dolomita, so sfaleritna in piritna zrna razvrščena v nizih (si. 37), v črnem drobnozrnatem dolomitu pa so enakomerno raztresena, idiomorfna in enako velika kot dolo- mitna zma (sL 38). Bolj redka so nepravilna galenitna zma in idiomorfna piritna zrnca. Sfalerit in galenit tvorita mdne pole, ki so sicer nekoliko deformirane, vendar leže navadno vzporedno s plastovitostjo. V srednjezrnatem črnem bitumi- Nastanek rudiU v SR Sloveniji SI. 35 — Fig. 35 Sebrelje. Malahit in halkozin v celicah .semifuzinita. Odsev- na polarizirana svetloba, 150 X. Sebrelje. Malachite and chal- cocite in the cells of semlfu- slnlte. Reflected polarized light. 105 X. SI. 36 — Fig. 36 Masore. Tennantit Jn galenit sta zapolnila celice v rastlin- skem ostanku. Nadomešča ju bornit. Odsevna polarizirana svetloba, 105 X. Masore. Cells of the plant fragment are filled with ten- nantite and galena, which are partly replaced by bornite. Reflected polarized light, 105 X. Ss 37 — Pig. 37 Puharje, raziskovalni rov. Niz piritnih in sfaleritnih zrnc v črnem zelo drobnozrnatem bi- tuminoznem dolomitu. Odsev- na polarizirana svetloba, 160 X. Puharje, exploration adit String of the pyrite and spha- lerite grains in black very fine-grained bituminous dolo- mite. Reflected polarized light, 160 X. 60 Matija Drovenik, Mario Plenlćar & Franc Drovenik SI. 38 — Fig. 38 Puharje. raziskovalni rov. Enakomerno razvrščena kseno- morfna in idiomorfna sfalerit- na zrna v črnem bituminoznem drobnozrnatem dolomitu. Od- sevna polarizirana svetloba, 57 X. Puharje. exploration adit. An- hedral and euhedral sphalerite grains distributed throughout the black finc-giained bitumi- nous dolomite. Reflected po- larized light, 57 X. SI. 39 — Fig. 39 Puharje, raziskovalni rov. Ne- pravilna sfaleritna polja med dolomitnimi zrni vsebujejo ko- rodirane karbonatne vključke. Odsevna polarizirana svetloba, 160 X. Puharje, exploration adit. Ir- iL-iiular sphalerite patches fol- luw dolomite grain boundaries and show corroded carbonate inclusions. Reflected polarized light, 160 X. SI. 40 — Fig. 40 Puhaijc, raziskovalni rov. Idiomorfni galenit obraščen s sfaleritom. Odsevna polarizi- rana svetloba. 160 X. Puharje, exploration adit. Eu- hedral galena enclased by sphalerite. Reflected polarized light, 160 X. Naitimek nidUC v SR Sloveniji 61 SI. 41 — Fig. 41 Puharje, raziskovalni rov. Kse- nomorfna in idiomorfna zrna sfalerita v dolomitu. Odsevna polarizirana svetloba, 146 X. Puharje, exploration adit. An- hedral and euhedral spha- lerite grains in dolomite. Ref- lected polarized light, 146 X. SI. 42 — Fig. 42 Puharje, raziskovalni rov. Ko- rodirana zrnca sfalerita in do- lomita v galenitu. Odsevna polarizirana svetloba, 146 X. Puharje, exploration adit. Cor- roded sphalerite and dolomite- grains in galena. Reflected po- Urized light, 146 X. SI. 43 —Fig. 43 Lepa njiva, rov 41. 4. Meta- kristali antimonita v okreme- neli kamenini. Odsevna pola- rizirana svetloba, 37 X. Lepa njiva, adit No. 4. Stib- nite metacrysts in a silicified rock. Reflected polarized light, 37 X. » — OEOLOOUA 23.1 62 Matija Drovenik. Mario Pleničar & Franc Drovenik nožnem dolomitu je sfalerit neenakomerno razvrščen, tvori nepravilna polja, ki se vraščajo med dolomitna zrna (si. 39), in vsebujejo pogosto korodirane karbonatne vključke. Galenit je v nekaterih piimcrih starejši od sfalerita, ki ga obrašča (si. 40), povečini pa je mlajši in nadomešča sfalerit. Gre torej za dve generaciji galenita. Toda če najdemo le njegovo monomineralno zrno, ni mogoče določiti, kateri generaciji pripada. Sivi in temno sivi dolomit vsebuje poleg pirita in organske .snovi .še sfale- ritna zrna s ksenomorfnimi in idiomorfnimi preseki (si. 41), ksenomorfna gale- nitna zrna ter nepravilna sfaleritna, galenitna in sfaleritno-galenitna polja z vključki dolomita. Galenit je v paragenezi najmlajši ter nadomešča sfalerit in dolomit (si. 42). Oba rudna minerala tvorita tudi nepravilne splete žilic, v katerih je sfalerit praviloma starejši. Nadalje vezeta v brečo kose orudenega in jalovega dolomita ali jih pa samo obraščata, medtem ko ostale dele por zapolnjuje beli dolomit. Na ta način je nastala kokardna tekstura. Sulfidi puharskega rudi.šča so na.stali verjetno v diagenezi bolj ali manj bitu- minozne karbonatne kamenine. To dokazujejo predv.sem oblike zrn in strukture v črnem bituminoznem dolomitu. Ohranile so se zato, ker je bila orudena plast izolirana s polami .skrilavega drobnozrnatega bituminoznega dolomita, ki je vseboval tudi precej mineralov glin. Nobena rudna niti dolomitna žilica ne .seče teh pol. V pozni diagenezi ali v epigenezi so se rudni minerali na novo razvrstili med prckristalizacijo. Izrazite epigenetske teksture so nastale predvsem v sivem in temno sivem dolomitu, ki ni vseboval skrilavih bituminoznih vložkov; zato je podtalnica zlahka prenikala skozenj. Pri drobljenju rude in prikamenine so nastale nove razpoke in pore. Zato so se rudni minerali in dolomit večkrat mobilizirah in je na ta način nastalo več generacij rudnih in jalovinskih mine- ralov. Proti hidrotermalnemu nastanku rude govori dejstvo, da v rudišču ni pravih rudnih žil; poleg tega krovnin.ski in talninski apnenec, ki bi s hidrotermami laže reagirala, sploh nista orudena. In končno dolomit ne kaže nobenih hidroter- malnih sprememb. Za Puharje je značilna zelo enostavna geokemična združba. Poleg sfalerita in galenita vsebuje ruda bournonit, boulangerit in freieslebenit, kar pomeni, da so v njej poleg Zn in Pb tudi sledovi Sb. Spektralna kemična analiza sfalerita je pokazala Cd ter sk4Íove Ag in Cu (tabela 13). Tudi galenit je v splošnem siromašen s slednimi prvinami. Nekateri vzorci pa so vsebovali v primerjavi z drugimi zelo veliko As (tabela 13). Žveplo sfalerita in galenita je različno obogateno s težkim izotopom; rtS" se spreminja od +8,30%o do +13,03 %e, medtem ko je srednja vrednost za 10 vzorcev +11 %о. To predstavlja izjemen primer, kajti sulfidno žveplo drugih slovenskih svinčevo-cinkovih rudišč je zvečine obogateno z S**, le redko vsebuje nekoliko večjo količino S*'. Takšna izotopska sestava žvepla ne govori za njegov maßmatski izvor. Verjetno je nastalo žveplo pri bakterijski redukciji večkrat reduciranih sulfatov, ki so jih prinesle v rudišče podzemeljske vode. Podoben izvor žvepla imajo po K. Gehlenu in H. Nielsenu (1969) rudni minerali v šlezijskih svinčevo-cinkovih rudi.ščih, ki leže prav tako v karbonatnih kameninah. W. Voss (1895) je omenil pojav galenita v sivem zgornjepermskem apnencu na Rošci v Karavankah. Nastanek rudiSč v SR Sloveniji 63 1 Najnižja določljiva vrednoet v anaUzah St. 4, 9, 7, 8 in 9 (analitik Z. Maksimović) The lowest determinable value for analyses No*. 4, 5, 7, 8 and 9 (analyst Z. Maksimović) 2 Najnižja določljiva vrednoet v analizi St. 5 (analitik J. FegeS) The lowest determinable value for analysis No. в (analyst J. FegeS) 3 Najnižja določljiva vrednost v analizi St. 10 (analitik A. Gogala) The lowest determinable value for analysis No. 10 (analyst A. Go- gala) 4-5 Sfalerit Sphalerite 6-JO Galenit Galena Nekaj kilometerov zahodno od Puharja je v zgornjepermskih skladih antimo- novo rudišče Lepa njiva. Njegov gospodarski pomen je bil mnogo manjši kakor pomen antimonovih rudiSč v karbonsko-permskih skladih Posavskih gub. Pri- dobili so le nekaj 10 ton Sb med raziskovalnimi deli. Antimonit so našli na golicah zelo močno okremenelega apnenca in peščenjaka; vsebina SiOj znaša v kameninah 86 do 96 • ». Okremeneli in orudeni kamenini tvorita nepravilna telesa, ki se po odpornosti ločijo žencem, ki .se nadaljujejo v ladinsko stopnjo. Tu in tam .so naSli apneni konglomerat in bročo. Značilni sta foraminiferi Aieandrosptra dinarica Kochan- sky-Devidé et Pantić in Glomospira densa (Pantió). Spremljajo ju poleg dru- gih foraminifer še ostrakodi, školjke, ehinodermi in cefalopodi. Med algami je omeniti vrste Physoporella pauciforata (Giimbel), Physoporella minutoidea Herak in Macroporelia alpina, med konodonti pa obliko Paragondolella excelsa Mosher. V vzhodnih Karavankah je pod Peco določil L. Z 1 e b n i k (1955) ostan- ke cefalopodov iz rodov Cerafites, Stnria in Ptychites. V rdečka.stem plošča- stem apnencu severovzhodno od Novega mesta pa sta našla O. Kühn in A. Ramovš (1965) cefalopode iz rodu Pli/chtteji, Proarcestes, SUiria, Parapina- coceras, Gymnites in Actites. Ti fosili dokazujejo pelsonsko in ilirsko pod- stopnjo. Anizični skladi so ponekod povsem erodirani, drugod pa dosežejo različne debeline. V Posavskih gubah je ocenil U. Premru (1974 a) debelino spodnje- ga, dolomitnega dela na 50 do 100 m. Na Dolenjskem, med Čatežem in Primsko- vim morijo le 15 do 30 m, v Sodražici pa do 300 m (S. B u s e r , 1974 a). Na območju Idrije anizični dolomit ne preseže 60 m (I. Mlakar in M. Drove- nik, 1971), v rudišču Topli pa ga je okrog .440 m (I. Struci, 1974). Debeline zgornjega, pelagičnega dela anizične stopnje ni določena, ker se je sedimentacija kontinuirano nadaljevala v ladinsko stopnjo. V severnih Karavankah leži v anizičnih karbonatnih kameninah na južnem vznožju Pece cinkovo-svinčevo rudišče Topla. Čeprav je oddaljeno v zračni črti okrog sedem kilometrov od Mežice, se navadno prišteva k mežiškim revirjem. A. Zore (1955) je našel v anizičnih karbonatnih kameninah razpršeni prvi- ni Zn in Pb, v rudi pa sedimentne teksture. To je imel za dokaz sin.sedimentnega nastanka. Po S. Grafenauerju (1958. 1965) pa naj bi bila Topla nastala hidrotermalno v zvezi s triadno magmatsko aktivnostjo. Proti eksternemu sedi- 72 Matija Drovenik, Mario Pleničar & Franc Drovenik mentacijskemu natìnu naj bi govorili močni fizikalno kemični dokazi. Pozneje je s. Grafenauer (1969) uvrstil tudi Toplo med tista svinčevo-cinkova rudi- šča, v katerih so rudni minerali delno nastajali v zgodnji diagenetski fazi, zelo verjetno na morskem dnu. Tudi B. Berce (1960) se ni strinjal z A. Zorcem. Po slikah in skicah, ki jih jc bil objavil A. Zore, ter po lastnih raziskavah je pri- šel do sklepa, da je možen samo hidrotermalni nastanek. Svinčevo-cinkovo ru- dišče Mežica, ki je p« tedanjih razlagah obsegalo tudi Toplo, naj bi bilo po B. Bercetu v zvezi z intruzijo triadnega granitita. Pozneje (B. Berce, 1963) je spremenil svoje mišljenje in Toplo uvrstil med singenetska svinčevo- cinkova rudišča, ki so nastala podobno kot Borovica v Bosni, torej pri vulkano- geno-sedimentnih procesih. Tudi variscična .starost karavan.ških globočnin kaže, da svinčevo-cinkova rudišča v vzhodnih Karavankah ne morejo imeti zveze z granitno intruzijo. Nadrobna študija I. Strucla (1974) jo potrdila Zorčevo razlago o sedi- mentnem nastanku rudišča Topla. Prav s to .študijo je I. Struci med prvimi dokazal sedimentni nastanek enega izmed cinkovo-svinčenih rudišč v karbo- natnih kameninah Vzhodnih Alp. V Topli in njeni okolici je raziskoval tri hori- zonte anizičnih karbonatnih kamenin; spodnji in zgornji sestojita iz apnenca, srednji pa iz dolomita. V spodnjem horizontu, ki meri približno 190 m, prevla- duje temno svi in čmi mikritni apnenec z manjšo ali večjo količino fosilov, fo- silnih drobcev, poletov ter intraklastov. Prisotna sta tudi poletni in detritični apnenec s sparitnim cementom ter pasovitl dolomikrit. Mikritni apnenec je nastal v sorazmemo mimem globjem morju; zanj je značilen nizek energijski indeks. Poletni in detritični apnenec s precej visokim energijskim indeksom pa je nastal v plitki vodi in dolosparit v zelo plitki močno slani morski vodi. Kamenine spodnjega horizonta so nekoliko obogatene s Zn; njegova koli- čina se giblje od 10 do 150 ppm; svinec je zastopan z nekaj ppm, toda v neka- terih plasteh doseže 50 ppm. Kamenino spodnjega horizonta vsebujejo nadalje 46 do 2080 ppm Sr in ржргоспо 0,27 • « Fe. Srednji horizont meri okrog 100 m. Sestoji iz različnih vrst dolomita. Najbolj pogosten je laminami dolomit z ritmiti dolomikrita in dolosparita. Za ta dolomit so značilne strukture ptičjih oči. V kamenini so namreč številne majhne pore zapolnjene v spodnjem delu z drobnozrnatim dolomitom, v zgornjem pa s sred- njezrnatim cementacijskim dolomitom. Manj je pasovitoga ali zebrastega dolo- mita, ki je nastal v pozni diagenezi. morda celo pozneje. Srednji horizont vse- buje še masivni dolomikrit in masivni dolosparit ter drobnozmati intraklastični dolomikrit in dolomitno brečo. Vse kamenine srednjega horizonta vsebujejo precej organskega detritusa. Nastale so bile v nadplimskem, plimskem in pod- plimskem pasu v zmerni in močno aridni klimi. Ta horizont vsebuje tudi rudne plasti, ki pa nimajo večjih razsežnosti. Sestoje iz laminamega dolomi- krita, drobnozrnatega dolosparita, intraklastičnega dolomikrita ter intrafor- macijske breče. Vsebina cinka je v kameninah drugega horizonta nekoliko nižja, toda rudnonosni dolomit ga vsebuje do 2700 ppm in 450 ppm Pb. Jalovi dolo- mitni različki vsebujejo poprečno 63 ppm Sr, rudonosni dolomit pa komaj 30 ppm. S stratigrafskega vidika je pomemben zgornji horizont, ker so v njem našli fosile, ki dokazujejo ilirsko podstopnjo. Njegova debelina znaša okrog 120 m. V spodnjem in srednjem delu tega horizonta prevladuje biomikritni apnenec, Nastanek rudiSč v SR Sloveniji 73 zgornji pa sestoji iz dolomitiziranega radiolaritnega apnenca z rožencem. Ti karl>onatni skladi so nastali v mirnem globokem morju. Prav kamenine zgornje- ga horizonta vsebujejo najmanj cinka, saj se giblje njegova vrednost pod 20 ppm. Svinca pa tu praktično ni. V srednjem horizontu anizičnega zaporedja imajo interstratificirana bogata rudna telesa zelo nepravilne cevaste oblike. Zanje je značilno, da je cinkova ruda koncentrirana v talninskem delu, svinčeva, oziroma svinčevo-cinkova pa v krovninskem delu. Obdajajoče dolomitne plasti vsebujejo na večjih površinah siromašne koncentracije obeh kovin (0,5 do 1 "•). Te plasti zapolnjujejo podol- govate in lijakaste kotanje v talnini. Orudenje ni bilo v zvezi s tektoniko, pač pa so prelomi pozneje razkosali in premaknili rudna telesa (I. Struci, 1974). Rudni minerali leže v laminarnem dolomikritu, drobnozmatem dolosparitu, Intraklastičnem dolomitu in v intraformacijski breči, I. Struci je ločil pla- stovito rudo z ohranjenimi sedimentnimi teksturami in strukturami, impreg- nacijsko rud-sedimentnih procesih. SI. 5в — Fig. 56 Podljubelj, detajl slike 55. Pri navzkriž- nih nikolih se vidi radialna trakasta struktura. Odsevna polarizirana svetlo- ba, 125 X. Podljubelj, detail from the figure 55. Under crossed niçois the radial fibrous texture Is seen. Reflected pR) in odklonil njegovo razlago. Zapisal je; — V Mežici ni rude .sedimentnega porekla. — Ruda, ki naj bi bila po A. Zorcu sedimentnega porekla, je povečini v bližini skrilavca. Glavni vzrok za zaviranje rudnih raztopin naj bi bilo »tek- tonsko ponašanje na meji skrilavca in apnenca«. Rudne raztopine so se širile tudi po plastovitosti, kjer so bile napetosti najmanjše. S. Grafenauer je zagovarjal epigonotsko-hidrotermalni nastanek rude. Zanj naj bi govorile predvsem rudne koncentracije ob skoraj vertikalnih dinar- skih razpokah (npr. v zahodnem delu revirja Naveršnik). Epigenetski nastanek naj bi dokazovale tudi zapolnitve in metasomatske teksture in strukture ter Nastanek rudi» v SR Sloveniji 83 prisotnost arzenopirita. Razpoke naj bi bile usmerjale rudne raztopine iz enega centra na jugu navzgor proti severu. Glede izvora rudnih raztopin je S. G r a - fena uer najprej zanikal zvezo s triadnim inicialnim magmatizmom. ker ni verjel, da bi ta magmatizem naenkrat dajal tako velike količine .svinca in cinka pa nič bakra. Zato je po H. Schneiderhöhnu in Л. Cissarzu tudi sam uvrstil Mežico med ri-generirana rudišča. Pozneje je dopuščal zvezo s triad- nim porfiritom in možnost regeneracije. Končno je vezal mežiško rudišče na wengen.ski magmatizem in kot dokaz navedel podobno geokemično paragenezo halkofilnih prvin v galenitu iz Mežice ter v wengenskih predorninah na območju Cerknega in Jelovice (S. G r a f e n a u e r , 1958, 1965. 1969). B. Ber Ce (1960) se tudi ni strinjal z Zorčevo razlago. Sedimentni nastanek rudnih mineralov je sku.šal ovreči z geokemičnimi in fizikalno-kemičnimi uteme- ljitvami. Po Zorče\ah in lastnih raziskavah je prišel do sklepa, da ima mežLška ruda lahko samo hidrotermalni izvor v zvozi z intruzijo granitita. Л. Zore je v .svoji razpravi priložil številne preseke rudišča, skice rudnih teles in rude ter mikroskopske slike. Kritiki njegovega dela pa so zagovarjaU svoja stališča brez podobnega faktografskoga gradiva. I. Struci (1970 b) je v rudLšču Graben polog epigenetskih tekstur in struk- tur našel tudi značilne sedimentne teksture in strukture rude. Sklepal je, da je graben.ska ruda primarno nastala singenet.sko-.sedimentno. Pr\'otno obliko je spremenilo to rudi.šče v fazi diageneze in po njej. Podobne sedimentno teksture je našel I. Struci (1971) tudi v revirjih Union in Moreing. Vzorce s sediment- nimi teksturami iz revirjev Graben in Union sem pregledal pod mikro.skopom ter, podobno kot A. Zore in I. Struci, ugotovil, da je težko zagovarjati hidrotermalno-metasomatski nastanek rude. Vedno več dokazov je torej, da gre v mežiškem rudišču resnično za rudo, ki jo nastala sočasno s sedimenti. In če kaže del rude v določenem rudnem telesu sedimentne teksture, potem je malo verjetno, da bi preostali del z enako para- genezo, toda z metasomatskimi teksturami, nastal pozneje z delovanjem hidro- termalnih raztopin, prispelih iz triadnega ali celo terciarnega magmatskega ognjišča. Bolj verjetno gre v teh primerih za preoblikovanje prvotnih .sediment- nih tekstur pod vplivom poznodiagenetskih ali epigenetskih raztopin, ki so krožile v karbonatnih kameninah. Sulfidi seveda niso precipitirali na morskem dnu sočasno z usedanjem karbo- natnega mulja. Nastah pa so lahko v zgodnji diagenezi, če je vseboval mulj H.ß in ustrezne kovinske spojine. Po I. Struclu (1974) je nastala ladin.ska ruda v lagunskih alginih tratah, kjor so živele, kot kažejo raziskave apnenca, tudi številno druge rastlinske in živalsko vi-ste. Z odmrlimi organizmi so se hranile anaerobne bakterije, ki so reducirale sulfate. Pri tem je nastajal H.¿S. V ladinskih skladih Mežice razhkujejo naslednje vrste rudnih teles; — plastovna rudna telesa, — diskordantna rudna telesa ob po.sttriadnih prelomih. — nepravilna rudna telesa brez določenega reda v rudišču, — rudna telesa v grebenih. Posebno skupino tvorijo plastovna rudna telesa v več horizontih zgornjega dela ladinskih plasti, ki .so od prvega rabeljskega skrilavca oddaljeno 10 do 15, 20 do 25, 50 do 60, 90 in 130 do 150 m. Najdemo jih predvsem v revirju Naveršnik, Triurno rudišče, Staro Igerčevo, Fridrih in Peca. Zelo pogostna so rudna telesa 84 MMUa Drowdk, Mario Pleničar & Franc Drovenik ob prelomih posttriadne starosti; značilna so za unionski prelomni sistem N—S in NNE—SSE. Diskordantna rudna telesa so tudi drugod, npr. v Mučevem, kjer imajo smer NW—SE. Rudna telesa tretje skupine so ponekod v zgornjem delu, drugod v spodnjem delu ladin.skih plasti, npr. Stari Fridrih. Na grebene pa .so vezana rudna telesa v Grabnu. Mineralna sestava mežiške rude, predvsem kar zadeva prvotne komponente, je zelo enostavna. Po B, Graniggu in J. H. Koritschonerju (1914) so prvotni minerali na.stali v naslednjem zaporedju; kalcit I + dolomit — kre- men (?) — barit 1 — sfalerit + galenit + pirit + markazit — fluorit — barit 11 — kalcit II. Drugotni minerali so zastopani s smithsonitom. sadro, hidrocinkitom, anglezitom, cerusitom, limonitom, molibditom, wulfenitom, kalcitom, hemimor- fitom, samorodnim žveplom in greenockitom. Ločila sta rumeni, rjavkasti in sivkasti sfalerit, ki je pogosto conaren, ter skorjasti sfalerit. Ugotovila sta, da je večji del tega minerala starejši od galenita, vendar jc tu in tam starostno razmerje obratno. Po A. Zorcu (1955) je količinsko razmerje med sfaleritom in njegovim skorjastim različkom približno 26 :1. Arzenopirit (H. L. J i cha, 1951), molibdenit (J. Duhovnik, 1954) in wurzit (A. Zore, 1955) so sicer prvotni, toda redki minerali. Wulfenit so uvrstih vsi raziskovalci Mežice med drugotne minerale, le B. Berce (1960) je menil, da gre za prvotno rudnino. Njen nastanek je razložil s pomanjkanjem žvepla v hidrotermalnih raztopinah. Toda ker se pridružuje wulfenit povsod močno oksidiranemu galenitu in sta prvotna sulfida ZnS in FeS.. v bližini wulfenitnih odkopov povečini do kraja oksidirana (A. Zore, 1955), ni verjetno, da bi bil kristaliziral ta mineral iz hidrotermalnih raztopin. V plastovnih rudnih telesih in tudi v grebenih najdemo rudo z ohranjenimi sedimentnimi teksturami. Značilna je ritmična tekstura; v rudi se menjavajo pole drobnozrnatega in srednjezrnatega rudnega minerala ter kalcitne in dolo- mitne pole s polami rudnega minerala. Kolikor gre za galenitni ritmit, so njegova zrna v drobnozrnatih polah večidel ksenomorfna in merijo navadno okrog 50 mikronov, v srednjezrnatih polah pa bolj ali manj idiomorfna s pre- meri 150 do 400 mikronov (si. 57). Galenitna zma predstavljajo metakristale. ki so pri diagenetskih procesih (J. Duhovnik, 1967) zra.stli v karbonatni kamenini. Metasomatsko rast dokazujejo poleg vraščanja galenita med karbo- natna zma korodirani vključki teh zrn v PbS (si. 58). Podobno zgradbo imajo tudi sfaleritni ritmiti. J. Duhovnik (1967) je bil mnenja, da je velikost sulfidnih zm odvisna od odstotka primesi v karbonatni kamenini. Večja zrna so v tistih delih kamenine, ki ne vsebujejo tujih primesi, manjša pa tam, kjer .so tudi illit, montmorillonit in kremen. V mdnih ritmitih so pogostne diskor- dantne žilico. V galenitovih ritmitih gre za galenitne, galenitno-kalcitne in gale- nitno-dolomitne žilice, v sfaleritnih ritmitih pa za sfaleritne, sfaleritno-kalcitne in sfaleritno-dolomitne žiUce. Te žilice so nastale v pozni diagenezi ali v epi- genezi. V plastovnih rudnih telesih, v mdnih telesih zelo nepravilne oblike in brez določenih zakonitosti glede položaja v mdišču ter v mdnih telesih v grebenskem apnencu prevladujejo metasomatske in zapolnitvene teksturo. Oba mdna mine- rala sla pogosto nadomestila apnenec ali dolomit; galenit je navadno srednje- zrnat in debelozmat. sfalerit pa srednjezrnat. Tu in tam najdemo tudi skorjasti različek sfalerita (si. 59). V njem se menjavajo svetlo rumene skorje s svetlo Nastanek rudiSĆ v SR Slovaiiijl 85 SI. 57 — Flg. 57 Mežica, Graben, 12. obzorje. Spodaj: drobnozrnata dolomit- na pola z majhnimi metakri- stali galenita. Zgoraj: srednje- zrnata dolomitna pola z večji- mi, idiomorfnimi galenitovimi metakristali. Odsevna polari- zirana svetloba, 37 X. Mežica, Graben, 12th level. Small galena metacrysts in fine-grained dolomite (below). Larger euhedral galena meta- crysts in medium-grained d(y- lomite (above). Reflected po- larized light, 37 X. SI. 58 — Fig. 58 Mežica, Graben, 12. ozborje. Korodirani vključki dolomit- nih zm v metakristalih gale- nita. Odsevna polarizirana svetloba, 105 X. Mežica, Graben, 12th level. Corroded dolomite grains in galena metacrvsts. Reflected polarized light, 105 X. SI. 59 — Fig. 59 Mežica, Moreing, 8. obzorje. Skorjasti sfalerit. Odsevna po- larizirana svetloba, navzkrižni nikoh, 37 X. Mežica, Moreing, 8th level. Botryoidal sphalerite. Reflec- ted polarized bght, crossed ni- coU, 37 X. M Matija Drovenik, Mario Pleničar & Franc Drovenik rjavimi in temno rjavimi. Ob teh rudnih telesih najdemo tudi impregnacijsko in žilno rudo. Vse te teksture so verjetno nastale v pozni diagenezi ah v epi- genezi. Za diskordantna rudna telesa, Se posebej za rudna telesa unionskega pre- lomnega sLstema, je značilna breča.sta ruda. Vezivo tvorijo rudni minerali in kalcit. Kosi pa sestoje iz apnenca, dolomita, belega kalcita in orudenih karbo- natnih kamenin. V nekaterih .so zrna rudnih mineralov enakomemo razviščena, v drugih neenakomerno. Breča vsebuje tudi kose apnenca z rudnimi ritmiti. Kamenine, ki so dale material za brečo. so bile orudene pred njenim nastankom. Kose obrobljata najprej boli kalcit in sfalerit aU samo sfalerit. nato sledi galenitni rob in temu ponovno kalcit (si. 60). Pogostna je tudi kokardna tekstura. V mdi imionskega sistema je našel M. Berhane (1976) več generacij mdnih in jalovinskih mineralov. Kosi orudenega apnenca kažejo ritmično rudno teksturo: menjavajo se jalovi ritmi z rudnimi, ki vsebujejo zrna sfalerita, fluorita in posamezna zrna galenita (si. 61). Ti omdeni kosi vsebujejo tudi žilice z istimi minerali, obdane z belim kalcitom z mdnimi impregnacijami; galenit tvori tudi izrazite metakristale (.si. 62). Zdrobljeno brečo veže drobnozmati kalcit z avtigenimi zrni sfalerita, fluorita in galenita (.si. 63). Rudni ritmiti so nastali v diagenezi; zato jo bolj verjetno, da so bilo isto komponento večkrat mobilizi- rano, kakor da bi bili iz hidrotermalnih raztopin v zvezi s triadnim ali terciarnim magmatiznriom kri.stalizirali v vezivu breče isti mdni in jalovinski minerali, kakršne vsebujejo diagenetski ritmiti. Geokemično .se mežiška ruda jasno razUkujo od dmgih svinčevo-cinkovih md Slovenije. Za mineralno paragenezo so značilne predvsem tri prvine: Pb, Zn in Mo. V wettersteinskem apnencu, ki je vseboval po A. Zorcu (1955) okrog 80 vseh mdnih zalog, je razmerje med svincem in cinkom v poprečju 2 :1. V zgornjih obzorjih je manj cinka, v spodnjih pa ga je sorazmemo več. Po A. Zorcu je razmerje med svincem in cinkom na 6. in 7. obzorju Unionskega prelomnega si.stema in v revirjih Moreing-Srednja cona približno 3 : 1, na 15. ob- zorju revirjev Moreing in Naveršnik pa 1,64 :1. Ta razmerja naj bi bila delno posledica primamo razvrstitve prvin, delno pa naj bi bile povzročile diferencia- cijo obeh prvin po višini terme na prehodu mezozojske ere v kenozojsko, v glavnem pa oksidacija, ki je omogočila prenašanje cinka v globlje dele rudišča. Ves molibden je praktično v vvulfenitu. ki je bil najbolj razširjen v zgornjem delu rudišča; njegova količina jc z globino naglo padala. V rudi, ki so jo odko- pali v letih 1878 do 1955, je bilo po A. Zorcu (1955) razmerje med molibdenom in svincem približno 1 :420. Spektralne analize mdnih mineralov iz Mežice kažejo, da je sfalerit siromašen s slednimi prvinami (M. Drovenik, 1972). Edina prvina, ki jo vsebujejo vsi vzorci v večji količini, je Cd. Prisoten je sicer tudi Ge, vendar v manjših količinah. Nizke so tudi vrednosti Fe in Mn. V skorjastem sfaleritu pa je soraz- memo precej As in TI. Galenit vsebuje le malo slednih prvin in .še te v majhnih količinah. Izjema je As. ki ga je v nekaterih vzorcih veliko, v drugih pa tako malo, da ga s spek- tralno analizo ni bilo mogoče določiti. Za mežiški galenit sta značilni izredno majhna vsebina Ag in rahla obogatitev z Sb. Oba glavna rudna minerala sta prisotna v mdnih telesih, ki so verjetno nastala pri različnih pogojih, kar bi se moralo odražati tudi v njuni sestavi. Nastanek rudlSČ v SR Sloveniji 87 SI. 60. Mežica, Union, 8. obzorje. Kos apnenca (desno) obrob- ljen s kalcitom, sfaleritom in galenitom (sredina) ter ponovno s kalcitom (levo). Odsevna polarizirana svetloba, 45 X. Fig. 60. Mežica. Union. 8th level. A limestone fragment (right) enclosed by calcite, sphalerite and galena (middle part), and again bv calcite (left). Reflected polarized light, 45 X. SI. 61 — Fig. 61 Mežica. Igerčevo, 4. obzorje. Apnenec vsebuje rudni ritmit sfalerita, fluorita in galenita. Odsevna polarizirana svet- loba, 45 X. Mežica. Igerčevo, 4th level. Limestone including an rhythmite of sphalerite, fluorite and galena. Reflected polarized light, 45 X. 88 Matija Drovenik, Mario Pleničar & Franc Drovenik Raziskani vzorci galenita izvirajo iz plastovnih rudnih teles revirjev NaverSnik (tabela 16, št. 4—8), Moreing (tabela 16, št. 9) in Graben (tabela 16, št. 10), meta- somatskih rudnih teles revirja Graben (tabela 16, št. 16—18) ter diskordantnih rudnih teles revirjev Union (tabela 16, št. 11—15) in Mučevo (tabela 16, št. 19—20). V sestavi galenita iz plastovnih in metasomatskih teles ni skoraj nobene razlike. Vsi vzorci vsebujejo zelo majhne, vendar še določljive vrednosti Ag in Cu. Nekoliko obogaten je galenit le z Sb. Količina te prvine znaša v vzorcih iz plastovnih teles, kjer ruda kaže sedimentne teksture, 37 do 260 ppm, v vzorcih iz metasomatskih rudnih teles pa 50 do 150 ppm. Za razliko vsebujejo vzorci galenita iz diskordantnih rudnih teles tako malo Ag, da ga z analizo ni bilo mogoče določiti, in kar je posebno zanimivo, tudi Sb je bil pod mejo občutlji- vosti, z izjemo enega vzorca iz Mučeva. Le Cu so vsebovali ti vzorci toliko kakor galenit iz plastovnih in metasomatskih rudnih teles. Galenit v diskordantnih rudnih telesih vsebuje še manj slednih prvin kakor v plastovnih in metasomatskih. Zato sklepam, da diskordantne strukture ver- jetno niso kanali, po katerih naj bi bile v rudišče pritekale magmatogene hidrotermalne raztopine. Ce bi bile namreč vzdolž zdrobljenih con, npr. union- skega prelomnega sistema, prihajale rudne raztopine, bi vseboval galenit na- stalih rudnih teles verjetno več slednih prvin in tudi v večjih količinah kakor v plastovnih rudnih telesih, kamor naj bi bile prenikale hidrotermalne raztopino skozi porozno karbonatno kamenino. Pri takšnem prenikanju pride namreč do geokemične diferenciacijo in galenit v plastovnih rudnih telesih bi bil siro- mašnejši s slednimi prvinami kakor galenit v rudnih telesih ob dovodnih kanalih. Analize pa kažejo, da je bila pot raztopin verjetno obratna: rudne komponente so bile iz plastovnih rudnih teles mobilizirane v diskordantna. AS** se v vzorcih galenita in sfalerita iz konkordantnih in diskordantnih rudnin teles giblje od —1,70 Se do—20,93 %o. Povečana vsebina S'- in velik raz- pon vrednosti AS** dokazujeta biogeni izvor žvepla. Toda AS** se v sulfidih kon- kordantnih rudnih teles spreminja od —6,72 S« do —20,93 medtem ko je srednja vrednost približno —12%». Sestava žvepla v sulfidih iz diskordantnih rudnih teles je bolj homogena; AS** se .spreminja od —6,85%« do —7,89 srednja vrednost pa je približno —7,5 (M. Drovenik in sod.. 1970.) Ker vsebujejo sulfidi plastovnih rudnih teles biogeno žveplo, jo zanje značilen velik razpon AS**. Pri poznejšem premeščanju prvin v di.skordantna rudna telesa se je žveplo homogeniziralo; zato se giblje ^S" sulfidnega žvepla v ozkem ob- segu. Za potrditev te razlage je treba napraviti seveda dodatne spektralne in masnospektrometrične analize sulfidov iz različnih rudnih teles. Vsekakor pa govore dosedanje geokemične analize mežiških sulfidov v prid takšne razlage nastanka diskordantnih rudnih teles, kakršno so zagovarjali A. Zore (1955), A. Maucher (1965), I. S t r u c 1 (1971) in M. Berhane (1976). Se vedno pa ni rešeno vprašanje izvora kationov. A. Zore (1955) je sklepal, da so svinec in cink prinašale v sedimentacijski bazen rudonosne terme, ki naj bi bile v zvezi s triadnim vulkanizmom. Novih detajlnih genetskih raz- iskav, ki bi zajele celotno mežiško rudišče. Se nimamo. Toda L Struci (1970b) se je v primeru revirja Graben odločil za primarni singenetsko sedimentni na- stanek, pri razlagi Tople (1. Struci, 1974) pa za supergeno poreklo. S tem je nakazal bistveno različen izvor svinca in cinka. Nadaljnje raziskave bodo pokazale, odkod sta prišli obe kovini v druge revirje mežiškega rudišča. Tabela 16. Spektralne kemične analize galenltovega koncentrata in galenita iz Mežice (V ppm, fcoJifcor ni drugaie označeno. - Ne- določljivo, prazno Ni bilo merjeno) Table 16. Spectrochemical anal.vses of the galena concentrate and galena from Mežica (¡n ppm, unless otheru-ise indicated. - Unde- terminable, blank Not measured) 1 Najnižja določljiva vrednost v analizah St. 4, 5, 6, 7, 9, II, 12, 13, 14, 15, 16, 19 in 20 (analitik 2. Maksimović) The lowest determinable value for analyses Noe. 4, 5, 6, 7, 9, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 19 in 20 (analyst Z. Maksimović) 2 Najnižja določljiva vrednoet v analizah St. 8. 17 In 18 (ana- Utik A. Gogala) The lowest determinable value for analyses Noe. 8, 17 and 18 (analyst A. Gogala) 3 Najnižja določljiva vrednost v analizi št 10 (analitik J. FegeS) The lowest determinable value for analysis No. 10 (analyst J. FegeS) 4-9 Galenitov koncentrat Galena concentrate JO Galenit Galena IJ-20 Galenitov koncentrat Galena concentrate M Uatija Drovenik, Mario Pleničar & Franc Drovenik Pred leti so raziskovali tudi galenit v ladinskem dolomitu v dolini Dobrinj- skega potoka na zahodnem pobočju Rudnice (M. Hamrla, 1955). Debelo- kristalni galenit nastopa tu »v grčah«, velikih kot pest. Verjetno sta v enakih plasteh tudi svinčevo-cinkova pojava Log pri Pilštanju in Sopota pri Podčetrtku. K. Grad (1967) pa je našel v ladinskem apnencu pri Podsredi sledove malahita. V ladinskih karbonatnih kameninah so našli galenit na Oljševiku (vas Možjanca) .severovzhodno od Kranja, galenit in cerusit v Planici pri Ratečah ter svinčevo-cinkovo rudo z baritom v Sancetovi rudi na jugozahodnem pobočju Mangarta. Oba zadnja primera bi mogla imeti zvezo s cinkovim rudLščem v Rablju. V zahodnem delu Posavskih gub je v triadnih kameninah majhno Pb-Zn rudišče Knape v Selški dolini. Tu sta orudena temno sivi drobnozrnati dolomit in temno sivi apnenec, ki sta po M. Iskri ladinske starosti. S. Grafe- nauer (1965) je določil plastovito teksturo rude, na.stale epigenetsko v raz- pokah zdrobljenih kamenin. Poleg sfalerita. galenita, pirita in halkopirita je našel še kremen, dolomit in kalcit. Ruda naj bi bila nastala v treh fazah. V vsaki fazi je kristaliziral sfalerit, pirit je nastal le v prvi, galenit in halkopirit pa v drugi fazi. Nadrobna raziskava kosov z odvala in iz vrtine S-3 ne kaže na epigenetski na.stanek rude s pla.stovito teksturo. Rudni minerali namreč ne zapolnjujejo diskordantnih razpok, temveč leže v kameninah vzporedno s plastovitostjo; pole z rudnimi minerali se menjavajo s polami, ki vsebujejo poleg sulfidov tudi jalovinske minerale. V nekaterih primerih sem opazil teksture, ki bi utegnile nastati pri gnetenju rude, tu in tam pa tudi impregnacijsko teksturo. Pirit je najbolj pogosten rudni mineral. Radialno trakasta in koncentrična piritna polja vsebujejo drobne piritne -orudene bakterije«, ki so nastale verjetno v zgodnji diagenezi. Imele so vlogo klic, ob katerih se je nato usedal pirit Mlajša generacija FeS^ tvori bolj ali manj idiomorfna zma, ki obdajajo tudi prej omenjena piritna polja. Za knapovsko rudo je nadalje značilno, da vsebuje pirit drobne sfaleritne kroglice, velike navadno 20 do 30 mikronov (si. 64), ki so tudi nastale v zgodnji diagenezi. Pozneje jih je obdal pirit in jih na ta način zavaroval. Tudi v gale- nitovih polah se najdejo zelo drobna neenakomerno razvrščena zmca sfalerita. Njegova drobnozrnata stmktura (si. 65) je lahko nastala pri zbirni kristalizaciji PbS—ZnS gela. Sfalerit, ki ni bil ujet v piritu, in galenit sta bila pozneje pri poznodiagenetskih in epigenetskih procesih mobilizirana; oba nadomeščata piritna zmca, vezeta kataklastična piritna polja in nadomeščata karbonatni kamenini (si. 66). Mlajši dolomit, kalcit in kremen tvorijo metakristale in majhne nepravilne leče, predvsem pa diskordantne žilice. Po mineralni sestavi in po plastoviti teksturi mde se Knape jasno ločijo od drugih Pb-Zn rudišč v Posavskih gubah, predvsem od žilnih rudišč v kar- bonsko-permskih plasteh, kot so Litija, Zavrstnik in Knapovže. Podobne pa so TopU. Zahodno od Knap so pri Cešnjicah raziskovah pirit. Železov sulfid z nekaj bakra je tvoril v ladinskem skrilavcu zrna različne gostote. V spodnjetriadnih in srednjetriadnih plasteh je tudi glavni del živosrebro- vega mdišča Idrije, ki so ga našli leta 1492. Z najmanj 144 000 tonami (I. Mla- kar, 1974) pridobljenega živega srebra in zalogami, ki jih še v.sebuje, spada MartaiMk rodile v SR Sloveniji 91 SI. 62 — Flg. 62 Mežica, Union, 8. obzorje. Me- takristal galenita v kalcitu. Odsevna polarizirana svetloba, 37 X. Mežica, Union, 8th level. Ga- lena metacryst in calcite. Re- flected polarized light, 37 X. SI. 63 — Fig. 63 Mežica, Igerčevo, 4. obzorje. Drobnozmati kalcit, sfalerit, galenit in fluorit v vezivu bre- če. Odsevna polarizirana svet- loba, 105 X. Mežica, Igerčevo, 4th level. Fine-grained calcite, sphale- rite, galena, and flourite in the matrix of breccia. Reflec- ted polarized light, 105 X. SI. 64 — Fig. 64 Knape, vrlina S-3. Drobne sfa- leritne kroglice v piritu. Od- sevna polarizirana svetloba, 105 X. Knape, l>orehole S-3. Tiny sphalerite globules in pyrite. Reflected polarized light, 105 X. 92 Matija Drovenik, Mario Pleničar it Franc Drovenik Idrija med najpomembnejša rudišča živega srebra na svetu. Znana pa je Idrija po svoji posebni paragenezi, zelo čistem živem srebru in po tem, da je tektonika močno pi4>oblikovala njeno prvotno geoloSko zgradbo. Skoraj celo stoletje jo prevladovalo mišljenje, da je idrijsko rudišče v celoti nastalo epigenetsko. Pri določevanju njegove starosti so se raziskovalci opirali predvsem na geološko zgradbo in na rudne teksturo. A. Schrauf (1891), J. Kropač (1912), B. Berce (1958) in I. Mlakar (1967, 1969) so zagovar- jali triadno starost, D. Stur (1872), F. Kossmat (1911), A. Tornquist (1930) ter D. Colbertaldo in S. Slavikova (1961) pa terciarno. B. Berce je pri utemeljevanju triadne starosti poudaril, da nastopa živo- srebrova ruda v Sloveniji le v permskih in triadnih kameninah, in sicer povsod le v bližini triadnih predornin, medtem ko v okolici mlajših magmatskih kame- nin ni cinabarita. I. Mlakar in M. Drovenik (1971) sta končno dokazala, da idrijsko rudišče genetsko ni enotno; poleg epigenetskih rudnih teles obsta- jajo tudi singenetska. Nastanek obojih sta postavila v langobardsko dobo. Idrija leži v zahodnem delu Posavskih gub. Gt4jlogi .so že kmalu spoznali, da je velik del plasti v ožji in širši okolici Idrije alohton. Pisali so o prevrnjeni gubi (J. Kropač, 1912), in o luskanju (F. Kossmat, 1913 in B. Berce, 1958). 1. Mlakar (1969) in L. Placer (1973) sta alohtono zgradbo razde- lila na štiri pokrove. Rudišče leži v četrtem, žirovsko-trnovskem pokrovu. Z njim je potovalo med narivanjem od NNE proti SSW 25 do 30 km daleč. Prvotna je bilo torej nekje na širšem območju Jelovice. Najstarejše kamenine v rudišču so karbonsko-permske. Prevladuje čmi glinasti skrilavec z lečami drobnozmatega peščenjaka in meljevca. Skrilavec vsebuje drobce antracita in marsikje tudi pirit v obliki drobnih »orudenih bakterij« ter lepo razvitih kristalčkov, gomoljev in leč. Gre za dve vrsti piritnih gomoljev in leč. V prvih je pilit nadomestil rastlinske ostanke; spremlja ga markazit. V drugih imajo piritna zrna idiomorfne in ksenomorfne preseke. Ol» sulfida sta nastala med diagenezo v redukcijskem okolju. V litološkem zaporedju slede srednjepermske plasti. Nepošteno na črnem glinastem skrilavcu leži sivi drobnozrnati grödenski peščenjak s tankimi polami in lečami meljevca. Plasti peščenjaka so debele komaj 30 m. Zgornjepermski dolomit kaže dva različka, ki merita skupno le okrog 60 m. Na talninski pešče- njak meji sivi zelo drobnozrnati plastoviti dolomit s k.scnotopično strukturo in skrilavimi vložki. Spodnji različek prehaja v črni, nekoliko bituminozni, sicer pa prav tako zelo drobnozrnati dolomit v plasteh 5 do 30 cm, ki sestoji iz sub- hedralnih in anhedralnih zrn ter ima zato ksenotopično in hipidiotopično struk- turo. Oba dolomitna različka vsebujeta še kalcit in zmca diagenetskega pirita. Ponekod so našli v zgornjepermskem dolomitu do en meter debele leče sadre. Triadni skladi se začno s skitslcimi usedlinami, ki so pestro razvite. To doka- zuje dokaj nemirno sedimentacijo v začetku alpske orogeneze. Najstarejše plasti pripadajo sivemu drobnozrnatemu dolomitu s hipidiotopično strukturo. Pod mikroskopom so vidni v njem kalcit, zmca detritičnega kremena in diagenetski pirit. Pogosto ga sečejo bele dolomitne žilice, ki vsebujejo tudi organsko snov. Više slede peščenosljudnate plasti, ki sestoje iz dolomita, kn-mena, kalcedona, turmalina, sericita in mineralov glin. Ponekod je sericita toliko, da gre že za sljudnati skrilavec. Spodnjeskitski dolomit predstavlja v idrijskem mdišču najdebelejše plasti; meri okrog 170 m. Na spremembo sedimentacijskega okolja Nastanek rudiSč v SR Sloveniji 93 kaže naglo menjavanje skrilavca in meljevca, ki vsebujeta skupno najmanj Šest horizontov s polarni in lečami oolitnega apnenca, debelimi en meter do deset metrov in dolgimi več 10 do nekaj 100 metrov. Skupna debelina teh kamenin, ki vsebujejo ponekod leče sadre, je okrog 120 m. Stratigrafsko zaporedje .se nadaljuje s sivim plošča.stim drobnozmatim zgor- njeskitskim dolomitom, ki sestoji iz euhedralnih, subhedralnih, anhedralnih zrn. V manjši meri vsebuje kamenina še kalcit, detritični kremen in diagenetski pirit. Dolomit prehaja v skrilavo laporastc plasti, v temno sivi laporasti apnenec in apnenec. V idrijskem rudišču zgornjeskitskc plasti nikjer ne dose?.ejo debe- line 100 m. Konkordantno jih prekriva anizični dolomit, debel blizu 60 m. Nato je sedimentacijo prekinila srednjetriadna tektonska faza. Radialni pre- lomi s smerjo W—E in N—S so razkosali ozemlje rudišča na bloke (I. Mla- kar, 1967). Premiki ob teh prelomih so bili subvertikalni, zato .so plasti v glavnem zadržale horizontalni položaj. Srednjetriadno geološko zgradbo idrij- skega rudišča sta rekonstruirala L. Placer in J. Car (1975). Ločila sta južno in severno sedimentacijsko območje, med njima pa južni in severni prag, ki sta omejevala okrog en kilometer širok idrijski tektonski jarek (sL 67). SI. 65 — P4g. «5 Knape, odval. Sfaleritna zrnca raztresena v galenitu. Odsev- na polarizirana svetloba, 105 X. Knape. dump. Tiny sphalerite grains disseminated through- out galena. Reflected polarized light, 105 X. SI. ee — Fig. 66 Knape, odval. Sfalerit nado- mešča dolomit in vsebuje ko- rodirane karbonatne vključke. Bela zrnca pripadajo piritu, Odsevna polarizirana svetloba, 105 X. Knape, dump. Dolomite repla- ced by sphalerite showing cor- roded carbonate inclusions. Note white grains of pyrite. Reflected polarized light, 105 X. 7 - GDOIXXJIJA »3 1 94 Matija Drovenik, Mario Pleničar & Franc Drovenik Ta jarek bi mogel biti zahodni podaljšek srednjetriadnega miogcasinklinalnega jarka, ki se je raztezal tudi vzhodno od Ljubljane. Ob subvertikalnih prelomih, ki so obUkovali idrijski tektonski jarek, so hidro- termalne raztopine prinašale prvine, iz katerih je pri epitermalnih pogojih nastala idrijska ruda. Raztopine so sledile prelomom v mlajS«'paleozojskih, skit- skih in anizičnih skladih, kjer je nastala različno beščenjaka. Odsevna polarizi- rana svetloba, 105 X. Idrija, Ziljska. 1st level. Irre- gular cinnabar patches in the matrix of Carboniferous-Per- miam sandstone. Reflected po- larized light. 105 X. SI. 69 — Fig. 69 Idrija, Logar, 4. obzorje. Ci- nabarit tvori nepravilna polja in najeda kremenova zrna v grödenskem peačenjaku. Od- sevna polarizirana svetloba, 37 X. Idrija, Logar, 4th level. Irre- gular patches of cinnatjar re- placing quartz grains of Val Gardena sandstone. Reflected polarized Ught, 37 X. SI. 70 — Fig. 70 Idrija, Kiessel, 10. obzorje. Ci- nabarit veže drobce zgomje- permskega dolomita. Odsevna polarizirana svetloba, 37 X. Idrija. Kiessel, lOth level. Fragments of Upper Permian dolomite cemented by cinna- bar. Reflected polarized Ught, 37 X. Naitanek rudlSC v SR Sloveniji 97 SI. 71 — Fig. 71 Idrija-Ljubevč. Malo korodi rana dolomitna zma v cinaba- ritu. Odsevna polarizirana sve- tloba. 105 X. Idrija-Ljubevč. Slightly corro- ded dolomite grains embedded in cinnabar. Reflected pola- rized light, 105 X. SI. 72 — Fig. 72 Idrija. Kreda. 7. obzorje. Ci- nabarit med zrni zgornjeskit- skega dolomita. Odsevna pola- rizirana svetloba, 105 X. Idrija, Kreda, 7th level. Cinna- bar follows the grain boun- daries of Upper Scythian do- lomite. Reflected polarized hght, 105 X. SI. 73 — Fig. 73 Idrija, Zore, 9. obzorje. Meta- kristali dnabaríta z vključki dolomita v spodnjeskitskem oolitskem apnencu. Odsevna polarizirana svetloba, 105 X. Idrija, Zore, 9th level. Cinna- bar metacr>'sts with dolomite inclusions in Lower Scythian oolitic limestone. Reflected po- larized light. 105 X. 98 Matija Drovenik, Mario Pleničar it Franc Drovenik L. Placer, 1976). Karbonatne plasti so namreč bolj orudene kakor laporaste in peščene. Ploščata rudna telesa leže ob stiku prepustne in neprepustne ali slabo prepustne kamenine, posebno tam. kjer so stik presekali triadni prelomi. Takšni primeri so npr. ob kontaktu spodnjeskitskega dolomita z njegovim peščenim različkom in s sljudnatim skrilavcem ter ob stiku zgornjt^kitskega dolomita s krovnin.skim laporastim apnencem. Neposredno ob stiku je ruda najbogatejša. Cinabarit tvori navadno nepravilen splet žilic in nadomešča karbonatno kame- nino, npr. dolomit ob mejah med posameznimi zrni (si. 72), pogostna pa so tudi nepravilna cinabaritna zmca. Z oddaljevanjem od stika se najprej zmanjša število žilic, nato pa tudi zrnc; na ta način ruda postopno prehaja v okremenelo prikamenino. Najbogatejšo zivosrebrovo rudo so našli v lečah nekoliko dolomiti- ziranega oolitnega apnenca. Tu je nastal večji del cinabarita pri metasomatskih procesih. Pogosto tvori metakristale. ki vsebujejo zmca jalovinskih mineralov, predvsem dolomita (si. 73). Ponekod vsebujejo te plasti tudi jeklenko, ki sestoji iz cinabaritnih zrn ksenomorfnih in idiomorfnih presekov, nastalih v U^ah oolit- nega apnenca zaradi izredno močnih mcta.somatskih procesov. Jeklenka v žilah pa sestoji iz cinabaritnih polj z okroglimi in eliptičnimi preseki ter skorjasto zgradbo (si. 74); zrnca so tu radialno-trakasto ali pahljačasto razvrščena. Oblika polj in njihova stmktura dokazujeta, da je prccipitiral cinabarit iz koloidnih raztopin in je kristaliziral pozneje. Razpoke in lasnice v bogati rudi vsebujejo ponekod kapljice samorodnega živega srebra. Na stenah razpok omdenega oolit- nega apnenca in zgornjeskitskega dolomita se najdejo ponekod polkroglasti in ledvičasti skupki metacinabarita. Jamske raziskave so pokazale, da je spodnje- skitski dolomit oruden tudi v Ljubevču. Nadrobna strukturna in sedimentoloSka preučevanja kažejo, da je bilo ozemlje mdišča v začetku langobardske dobe grudasto razkosano. Posamezne gmde so se dvignile in prešle v območje erozije, ki je zajela anizične, skitske in karbonsko-perm.ske plasti. Druge grude so se ugrezale in nastali so plitki sedimentacijski prostori, kjer se je akumuliral denudirani material z dvignjenih gmd. V tem času se je ugrezal tudi idrijski tektonski jarek. V zvezi s to srednjetriadno tektoniko se je pojavila tudi magmatska aktiv- nost. Iz tega časa izvirajo felzitni porfir. porfir, kremenov keratofir in diabaz na Cerkljanskem. Izvržen je bil tudi piroklastični material; v rudišču je prav tuf v krovnini anizičnih in skitskih plasti prvi dokaz za srednjetriadni vulkanizem. Zaradi močvirnega okolja je piroklastični material v sedimentacijskih bazenih skoraj povsem razpadel. Nastale so kaolinitne usedline, za katere je značilna pšenasta struktura (M. Drovenik in sod., 1975). Dmgod, kjer ni bilo v ba- zenih dovolj huminskih kislin, so se plagioklazi ohranili in prav v teh plasteh so rudna telesa bolj ali manj konkordantna. Plagioklazi so bili orudeni, še pre- den so bili preneseni. To pa pomeni, da je bil tuf omden na prvotnem kraju. Poz- neje je razpadel in mdna zrnca so bila prenesena v sedimentacijski prostor, kjer so nastala singenetska rudna telesa. Epigenetska ruda v karbonsko-permskih, skitskih in anizičnih plasteh ter singenetska mda v bazalnih langobardskih ka- meninah sta nastali v prvi fazi orudenja. Močna erozija je prinašala s severnega praga v idrijski tektonski jarek prodnike in bloke anizičnega in zgomjeskitskega dolomita, zgornjeskitskega apnenca ter piroklastični material, ki se je in »itu spremenil v kaolinit in kremen. Iz denudiranega materiala je nastal langobardski konglomerat, ki doseže debelino Nastanek nidUB v SB Sloveniji__________M 70 m; njegovo vezivo sta pogosto kaolinit in kremen. Pomembno je, da vsebuje konglomerat tudi orudene prodnike zgornjoskitskega dolomita. Ta karlwnatna kamenina je bila orudena. še preden jo je zajela srednjetriadna erozija. To pa je še en dokaz za prvo fazo orudenja. Sedimentadja v tektonskem jarku so je nadaljevala s pestrim litološkim zaporedjem v langobardski podstopnji. Menjavajo so črni bituminozni glinasti skrilavec, črni bituminozni peščenjak, bituminozni radiolarit, tufski vložki, leče in pole antracita in sapropelita ter tanke pole pirita. Iz teh usedlin se.stoji horizont -skonca, debel 45 m. Številni znaki kažejo, da so pritekale v rudi.ičo prav v času na.stajanja teh usedlin ponovno rudonosne hidrotermalne raztopine. Začela se je druga faza orudenja. V karbonsko-permskih, skitskih in anizičnih plasteh jo ponovno kristaliziral cinabarit, vendar se ta. mlajša generacija ne loči od starejše. Številne žilice in zrnca cinabarita so na.stala tudi v langobardskem konglomeratu, ki .spada med najbolj enakomerno orudene litološko člene idrij- skega rudišča z visokim koeficientom rudonosnosti. Rudonosne raztopino so se nato občasno izlivale na dno sedimentacijskega bazena. Nastala so singenetska rudna telesa, ki so tako na gosto razvrščena, da imajo plasti skonca izmed vseh skladov idrijskega rudišča najvišji koeficient rudonosno.sti. Zaradi različne sestave prihajajočih raztopin in spremenljivega okolja v scdimontacijskem bazenu je nastala ruda različne vrste. Najbogatejša je jeklenka v zelo drobnozrnatih rudnih plasteh in lečah. Nastala je tako. da se je iz koloidnih raztopin izločal cinabarit in se usedal v sapropelski mulj (si. 75). Njegova zmca so enakomerno razvrščena v organski snovi, ali v tankih polah, ki so zaradi poznejših premikov deformirane in raztrgane. Poleg tega pripadajo cinabaritu okrogla, eliptična in nepravilna polja s koncentrično zgradbo zrn (si, 76). V jeklenki so pogostne piritne >K)rudeno bakterije«, ponekod obrobljeno z mlajšim piritom, ki ima nekoliko manjšo od.sevno sposobnost in je tudi meh- kejši (si. 77). Bolj redka so cinabaritna zrna z okroglimi preseki, nastala verjetno med diagonezo (.si. 77). Opekovka je nastala pri dezintegraciji opalno-cinabaritnega sedimenta. Opal je bil pozneje spremenjen v kalcedon. V opckasto rdeči rudi so pod mikroskopom vidna številna kalcedonova zma z drobnimi nepravilnimi cinabaritnimi zmi (si. 78). Za koralno rudo so značilne lupine brahiopoda Diecina, ki sestoje iz kolofana. Najbolj pogostna bogata ruda je jetrenka; nastala je tako, da .so bila opalno-cinabaritna zma prinesena v bituminozno glinasto usedlino. Pri epige- netskih procesih se je ruda drobila in luščila, posamezni kosi in koščki pa so drseli drug ob drugem. Drsne ploskve so prekrile nato opne organske snovi in cinabarita, ki dajejo tej vrsti rude značilno jetrno barvo. Bituminozne plasti skonca so zanimive tudi po svoji radioaktivnosti, ki zna- Sa 50 do 320//R/h; tj. pet do desetkrat več kot druge idrijske plasti; na 10. ob- zorju so našli v plasteh skonca celo uranovo smolo ter izmerili 10.000 /snici pa vsebuje nekoliko več S"; srednja vrednost ^S*^ za NasUnek rudi« v SR Sloveniji 101 SI. 74 — FlR. 74 Idrija, Smit, 2. obzorje. 2ilica jeklenke v anizičnem dolo- mitu sestoji iz skorjastega ci- nabariU. Odsevna polarizirana svetloba, 37 X. Idrija, Smit, 2nd level. Anlsian dolomite cut by the "steel" ore veinlet consisting of botry- oidal cinnabar. Reflected po- larized light, 37 X. SI. 75 — Fig. 75 Idrija, Inzaghi, 9. obzorje Zrna cinatwrita z okroglimi in nepravilnimi preseki v sa- propelitu. Odsevna polarizira- na svetlol», 37 X. Idrija, Inzaghi, 9th level. Ro- unded and irregular cinnabar grains in sapropelite. Reflected polarized light, 37 X. SI. 76 — Fig. 76 Idrija. Inzaghi, 9. obzorje. De- Ujl slike 75. Posamezna cina- baritna zrna kažejo koncen- trično zgradbo. Odsevna pola- rizirana svetloba, 105 X. Idrija, Inzaghi, 9th level. De- Uil from the fig. 75. Some cinnabar grains show concen- tric texture. Reflected polari- zed light, 105 X. 102 Matija Drovenik, Mario Pleničar & Franc Drovenik 24 vzorcev je — 3,75 'S». Zanimivo je, da leži ta vrednost prav v območju, zna- čilnem za juvenilno žveplo. Zato je možno, da je tudi ta prvina magmatskega izvora. Njegova sestava se je utegnila spreminjati zaradi spreminjajočih se fi- zikalno-kemičnih pogojev pri nastanku rude. Vsekakor so možne tudi drugačne razlage (M. Drovenik in sod., 1976); vpraSanje izvora žvepla v Idriji torej Se ni rešeno. Seveda se moramo vprašati, odkod so izvirale rudonosne raztopine, oziroma, odkod je prišlo živo srebro. Preden odgovorimo na to vprašanje, se spomnimo, da je prva faza živosrebrovega orudenja v Idriji sočasna z začetkom srednje- triadne tektonsko-magmatske aktivnosti. V tem času so torej nastali prelomi, ob katerih se je dvigala magma proti površju. Srednjetriadne predomine so raz- širjene od severozahodne Slovenije do jugovzhodne Cme gore in še dalje v Al- banijo, torej na dolžini skoraj 600 km. Prevladujejo sicer kisle kamenine, toda prisotni so tudi matični lazlički, ki dokazujejo, da so presekali prelomi litosfero. Zato je možno, da izvira živo srebro v Idriji in tudi v Podljubelju iz zgomjega plašča. Po A. A. Saukovu, N. H. Ajdin'janu in N. A. Ozerovi (1972) vsebujejo kameninski meteoriti, ki odražajo sestavo globljih delov našega pla- neta, poprečno 6,6 .10—• » Hg. To je stokrat toliko kot znaša poprečna vrednost živega srebra v zemeljski .skorji. Živo srebro bi se bilo moglo sprostiti pri dega- zaciji zgornjega plašča. Manj verjetno je, da bi izviralo iz magmatskega ognji- šča. Živega srebra je v kislih magmatskih kameninah malo, njegova koncen- tracija v Idriji pa jo bila velika. Zato tudi ni verjetno, da bi moglo priti iz sta- rejših mdišč. Pri degazaciji zgornjega plašča in nato .še pri prehodu skozi ze- meljsko skorjo je tudi laže prišlo do diferenciacije in nastanka monometahiih raz- topin kakor v primem magmatskega ognjišča, oziroma pri mobilizaciji starej- .ših Hg-md. V srednjetriadnem tekton.skem jarku je na.stajal cinabarit tudi vzhodno in za- hodno od idrijskega rudi.šča. Na površju so ga našli v izpirkih v okoUci Kurje vasi pri Rovtah. 10 km vzhodno od Idrije. Nanj je zadela tudi vrtina R-6 1963, ko je v globini 90 do 96 m prečkala ob večjem prelomu blok langobardskega dolomitnega konglomerata. Geokemična anomalija na Vojskarski planoti doka- zuje, da triadni skladi vsebujejo cinabarit tudi zahodno od Idrije (L. Placer m J. Car, 1975). K. Hinterlechner (1918) je omenil pojav živega srobra v bližini vasice Gozd pri Kamniku. Oruden naj bi bil skrilavec, iz katoroga sestoji hribovje med dolino Crne in Tuhinjsko dolino. U. Premru šteje ta skrilavec k psev- doziljskim plastem. Na metalogenetski karti Slovenije so označene sorazmemo velike površine srednjetriadnih predornin in njihovih tufov. Po razlagi, da so s to magmatsko aktivnostjo v genetski zvezi malone vsa naša mdišča barvnih kovin v karbonsko- permskih in triadnih plasteh (S. Grafenauer. 1969), bi morale biti pre- domine močno hidrotermalno spremenjene in tudi orudene. Prelomi, ob katerih se je probijala magma, bi utegnili odpreti pot tudi rudonosnim hidrotermalnim raztopinam. Pomembna mdišča bi bila torej predvsem v predorninah in nji- hovih tufih, kot na primer v timoških, zletovskih in loških emptivih, ali pa v obdajajočih starejših karbonatnih kameninah. Toda dejstva govore dmgače. Nastanek rudiSC v SR Sloveniji 103 M. Munda (1953) je opozoril, da med Hrastnikom in Laškim srednjetri- adni vulkanizem ni povzročil metamorfoze okolišnih kamenin. Le tu in tam je našel v neposredni bližini predornin močno okremeneli čmi ploščasti apne- nec. Okremenenje je označil kot postvulkanski hidrotermalni proces. Tudi M. Hamrla (1954) pri raziskavah .severnega roba laške sinklinale ni na.šel po- membnejših pojavov kontaktne metamorfoze niti večjih površin hidrotermalno spremenjenih kamenin. Opazil je le, da so manjši bloki karbonatnih kamenin nekoliko okremeneli in piritizirani. To naj bi bila posledica postvulkanskega hidrotermalnega delovanja. Pri preučevanju triadnih predornin v severovzhodni Sloveniji je C. Germovšek (1959) sicer našel tu in tam hidrotei-malno spremenjene magmatske kamenine in tufe, vendar so bile te spremembe po- večini slabo izražene. Glinenci so bili nekohko kalcitizirani, kloritizirani in okre- meneli, redko tudi epidotizirani, medtem ko so bile femične komponente tu in tam kloritizirane. Toda osnova je ostala v glavnem sveža. Po podatkih A. H i n - terlechnerjeve (1959) so bih srednjetriadni keratofir. kremenov porfirit, porfirit in njihovi tufi v Crni pri Kamniku močno sericitizirani, kloritizirani, nekateri vzorci pa vsebujejo tudi pirit. Hidrotermalne raztopine so spremenile prav tako psevdoziljski pe.ščenjak in skrilavec. Iz hidrotermalno najbolj spreme- njenega skrilavca je nastal illit. ki ga komercialno imenujemo kaolinit. E. Fa- ninger (1961 a) je našel v Kamniških Alpah in pri Laškem delno spremenjeni kremenov keratofir. Spremembe obsegajo albitizacijo, kloritizacijo in okreme- nenje; nastale so v postvulkanski fazi ali morda že med samimi vulkanskimi procesi. Kremenov porfirit na istem območju je predvsem kalcitiziran, kremenov porfirit v kokrškem kamnolomu pa albitiziran in kalcitiziran (E. Faninger, 1961 b). Toda albit in kalcit sta nastala pri spilitni reakciji iz bolj bazičnih pla- gioklazov. J. Duhovnik je preučeval triadne sericitizirane in paragonitizira- ne tufe na območju Besniškega gozda ter zahodno od Brezovice, medtem ko je našel na južni strani Besniškega gozda in na Tolstem vrhu biotitizirane kame- nine. V spremenjenih kameninah je zasledil ponekod tudi malo pirita. Z izjemo Cme niso v triadnih predominah in piroklastičnih kameninah našli večjih površin hidrotermalno močneje spremenjenih kamenin. Nikjer pa ni v njih omembe vrednih koncentracij mdnih mineralov. Močneje spremenjeno kamenine pa je določil C. Germovšek (1953) v pireSičkem koratofir.skom ma- sivu. Prav tu so v naših triadnih magmatskih in piroklastičnih kameninah tudi edina, čeprav ekonomsko le malo pomembna rudtšča. 2e pred več kot sto leti so odkopavali pirit in limonit v Studencih na zahodnem pobočju doline Pireš- nice, v Železnem in Akli ter v Galiciji. Pirit in limonit je preučeval že E. Riedl (1877). V tistem času so odkopavali 16 manjših mdnih teles, ki so imela obli- ko kompaktnih čokov. Ležala so v predorninah ali ob njihovem stiku s tri- adnimi karbonatnimi kameninami; pirit se je vraščal tudi v apnenec in dolomit. Ruda je vsebovala 48 do 52 '/o žvepla in je bila ponekod zelo kompaktna, dm- god pa je vsebovala geode piritnih in markazitnih kristalov. V njej so našli tudi vključke dolomita in gline. Zaradi oksidacije je bil ph"it v zgornjih in sred- njih delih rudnih teles spremenjen v limonit. Sekundarne raztopino, bogate z HjSO,, so prihajale v prikamenino in jo delno spremenile. Rudarska dejavnost je zamrla na tem območju v začetku tega stoletja. Sedaj le občasno odkopavajo majhne količine limonita, ki ga uporabljajo za izdelavo barve. 104 Matija Drovenik, Mario Pleničar & Franc Drovenik Geološki zavod Ljubljana je območje Železnega občasno raziskoval v letih 1960 do 1966. Po podatkih K. Ciglar j a (neobjavljeno poročilo) so našU Sest manjših limonitnih teles, ki so jih raziskovali tudi z rovi. Ležala so v spre- menjenem keratofirski-m tufu, le eno jo mejilo tudi na triadni apnenec. Z vrti- nami so na.šli v Akli tri žile debelozrnatega pirita, debele do 0,3 m, ki so sekale kaolinizirani, sericitizirani. kloritizirani, kalcificirani in piritizirani keratofirski tuf. Kamenina je bila ponekod tako močno hidrotermalno spremenjena, da so jo le stežka določili. Mikroskopska razi.skava kosov rude z odvalov v Akli, Železnem in v Gali- ciji (pri Sklambovi hiši) je pokazala več generacij pirita. Drobnozrnati, srednje- zrnati in debelozrnati različek ima pogosto izrazito conarno zgradbo in je po- nekod obdan s piritom druge generacijo s kolomorfno teksturo tor s skorjasto in z radialno trakasto strukturo na presekih. Sledi različno zrnati pirit tretje generacije z bolj ali manj izometričnimi zmi. Ruda je navadno zelo porozna, ob porah pa kaže pirit lepo razvito kristalne ploskve. V nekaterih vzorcih se vrašča pirit v dolomit in veže njegove drobce (si. 79). V drugih kosih močno prevladuje markazit. Zanj je značilno, da tvori pahljačasta polja (si. 80), ki se- stoje iz zelo drobnih zrnc. Posamezni deli teh polj imajo pri navzkrižnih nikolih značilno poresasto strukturo (si. 81). V teh primerih gre za rekristalizirani mar- kazitni gel. Pahljačasta polja obdajajo nekoliko večja zmca markazita in pi- rita. J. Duhovnik je na.šel v piritni rudi še manjše količine arzenopirita ter v sledovih bravoit in celo halkopirit. Pri oksidaciji sta bila pirit in markazit večidel spremenjena v zelo dmbno- zrnati goethit in lepidokrokit. Železova hidmksida sledita mejam piritovih zrn ter odkrivata njihovo strukturo. Navadno vsebujeta majhne korodirane piritove vključke. Pogostne so tudi lepe psevdomorfoze železovih hidroksidov po piritu in markazitu. Ci.sti pirit iz masivnih rudnih teles v.sebuje več slednih prvin (tabela 2). Obogaten je z arzenom, vsebuje .So Mo, Sb in Zn ter v majhnih količinah Cu in Pb. Vzorci rovTiega limonita, ki je verjetno vseboval tudi arzenove okside, so dali 14 »'o do 58 Чо Fe in 0,09 "'o do 1,29 •/» As. Drugačna je spektralna slika püñtovih vzorcev iz žil v Akli, ki so vsebovali 17,5 do 22 ppm Cu, nad 1000 ppm Pb, 520 do .560 ppm Zn ter nekaj ppm Ag. Mo in Ni, Količine As, Cd, Co. Ge in Sb pa so bile pod mejo občutljivosti. Piritne žile imajo torej dmgačno geokemično paragenezo kakor masivna piritna telesa. Postavlja se vprašanje, kdaj so piritna telesa nastala. Ker gre za masivne tvorbe v predominah, se ponuja najprej VTilkanogeno-sedimentna razlaga. Za singenetski nastanek bi utegnile govoriti tudi nekatere stmkturo rude. Toda ma- sivni pirit se najde razen v keratofirskem tufu tudi v keratofirju in celo v do- lomitu. To dokazujejo tudi vključki dolomita v piritnih telesih in piritne žile v kosih dolomita na odvalu. Vse to govori za epigenetsko-hidrotermalni na- stanek. Vendar se /.aenkrat ne morem odločiti niti za prvo niti za drugo raz- lago. Le za piritne žile v AkU lahko trdim, da so nastale pri epigenetskih hidro- termalnih procesih. Razen pirita so našli v Galiciji pri l^ebiču in pri Supergerju tudi svinčevo- cinkovo mdo. Pri Lebiču gre za posamezne kose sorazmerno bogato rudo, ki izvira iz starih razkopov blizu kmetije. Na oko se dá ločiti v sorazmerno drobno- zmati mdi poleg sfalerita in galenita tudi pirit. Nastanek rudi« v SR Sloveniji 105 SI. 77 — Fig. 77 Idrija, Turnli, 1. obzorje. »Orudeni bakteriji« obroblja mlajSi pirit. V sredini slike je okroglo zrno ctnabarita. Od- sevna polarizirana svetloba, 310 X. Idrija, Turnia, 1st level. Two "Mineralized bacteria" are surrounded by younger pyrite. Note rounded cinnal)ar grain in the photograph centre. Re- tlected polarized light 310 X SI. 78 — Fig. 78 Idrija, Viler, 2. obzorje. Ne- pravilna kalcedonova zma s Številnimi drobnimi vkljuòkl cinabañta. Odsevna polarizira- na svetloba, 105 X. Idrija, Viler, 2nd level. Nj merous tiny cinnabar incl sions in irregular chalcedor..v grains. Reflected polarized light. 105 X. SI. 79 — Fig. 79 Galicija. Pirit veže zdrobljeni dolomit. Odsevna polarizirana svetloba. 37 X. Galicija. Cataclastic dolomite cemented by pynte. Reflected polarized light, 37 X. loe Matija Drovenik, Mario PleniCar & Franc Drovenik Pri Supergerju so bili na odvalu opuščenega rova številni kosi bogate svin- čevo-cinkove rude. Rudne minerale so vsebovala tudi jedra vrtin, ki jih je izvrtal Geološki zavod v letih 1967—1968. Rudne žilice in zrnca leže v hidrotermalno spremenjenem keratofirju in njegovem tufu (si. 82 in si. 83). Ob žilicah so spre- membe skoraj povsem zabrisale prvotno strukturo; zato je izvorno kamenino težko prepoznati. Glinenci so sericitizirani in kaolinizirani, biotit je sericitiziran, osnova pa kaolinizirana, sericitizirana, okremenela in piritizirana. Najstarejši rudni mineral je pirit. Zanj so značilni idiomorfni preseki (si, 84). Sledila sta mu v majhnih količinah arzenopirit in markazit. Najpomembnejši rudni mineral je sfalerit. V spremenjenem keratofirju tvori skupaj z galenitom in tennantitom nepravilne žilice ter različno velika zrna (si. 84) in v.sebuje po- nekod zelo drobna zrna halkopirita. ki so se izločila pri nižji temperaturi iz trdne raztopine v sfaleritu. Sekundarna minerala sta cerusit in covellin. Teksture in strukture dokazujejo epigenetsko-hidrotermalni nastanek rude. Koncentrat cinka, pripravljen iz rudnih ko.sov z odvala, je razločno obogaten z Ag, As, Cu in Sb, vsebuje pa tudi nekaj Cd, Ga in Mo (tabela 17). Koncentrat svinca kaže prav tako obogatitev z Ag, As in Sb (tabela 17). Arzen, baker, an- timon in delno verjetno tudi srebro so vezani na primes tennantita. Zanimiv podatek o genezi rude je dala vrtina št. 15; jedro hidrotermalno spremenjenega tufa je v.sebčnJ- nami. Odsevna polarizirana svetloba, 183 X. Zavrh, north border of carbo- nate lens, Chalcopyrite exso- lution bodies in sphalerite overgrown by pyrite. Reflec ted polarized light, 183 X. I — Gix>LoauA ta. I 110 Matija Drovenik, Mario PleniCar & Franc Drovenik lamclamo strukturo. Halkopiritna zrnca so posebno na gosto in enakomemo razvrščena v srednjih delih sfaleritnih zrn, medtem ko jih je v perifernih delih manj ali pa sploh manjkajo. Vse to kaže na razpad trdne raztopino ZnS-CuFeSj, kar pomeni, da je nastala završka mda pri višji temperaturi. V nobenem drugem slovenskem svinčevo-cinkovem rudišču ne vsebuje sfalerit tako pravilno razvr- ščenih halkopiritnih zrnc. Ob stiku rude z apnencem se vrašča sfalerit med kalcitna zrna in kaže značilne metasomatske strukture. Nekoliko mlajši je hal- kopirit, ki se nahaja tu in tam ob sfaleritnih zrnih. Najbolj pogosten mdni mineral jo pirit, ki je mlajši od sfalerita. Navadno tvori metakristale med sfaleritnimi zmi, ali pa zma obra.šča (si. 88). Sfalerit in pirit je zdrobila medrudna tektonska faza. V razpokah so tu in tam zrasla najprej idiomorfna zrne^ arzenopirita in markazita. Najmlajši sulfid galenit je intenzivno nadomeščal pirit in sfalerit, šc posebej pa halkopiritna zmca v sfaleritu (si. 89). Prav tako se nahaja med kalcitnimi zmi, ki so ob stiku z njim močno korodirana. Značilno za to mdo je, da so pozneje nastali v galenitu me- takristali dolomita, ki vsebujejo tudi korodirana zmca pirita (si. 90) in sfalerita. Pri oksidaciji sta nastala cerusit in smithsonit, pri cementaci j i pa covellin. SI. 89 — Fig. 89 Zavrh, Južni rob karbonatne li-ie. Galenit je nadomestil sfalerit in predvsem halkopi- ritne izločnine. Od.sevna pola- rizirana svetloba, 150 X. ZavTh, south border of carbo- nate lens. Sphalerite and par- ticularl.v the chalcopyrite ex- solution bodies are replaced by galena. Reflected polarized hght, 150 X. SI. 90 — Fig. 90 Zavrh, južni rob karbonatne leče. Galenit in korodirana zrnca pirita v metakristalih dolomita. Odsevna polarizirana svetloba, 150 X. Zavrh, south border of carbo- nate lens. Galena and corro- ded pyrite grains in dolomite metacrysts. Reflected polarized light, 150 X. Nastanek nidii« v SR Sloveniji 111 V primerjavi 7. galicijsko rudo vsebuje koncentrat cinka završke rude manj Ag, As in Sb, približno enake količine Cd, Cu, Ga in Mn, bogatejši pa je s Sn in z In (tabela 17). Tudi koncentrat svinca vsebuje manj Ag, As, Cu in Sb, vendar pa bistveno več Sn kakor koncentrat vzorca z odvala pri Supergerju (tabela 17). Završka svinčevo-cinkova ruda vsebuje nekaj Ag, As, Cd, Mn in Sb, obogatena je z Cu in, kar je posebno zanimivo, s Sn. Tabela 17. Spektralne kemične analize sfaleritovega in galenitovega koncentrata vzorcev iz Galicije in Zavrha (V ppm, - Nedoločljivo, prazno Ni bilo merjeno) Table 17. Spectrochentical analyses o( the sphalerite and galena concentrates from Galicija und Zavrh (In ppm, - Undeterminable, blank Not meatured) 1 Najnižja določljiva vrednost v analizah it 3 In 4 (ana- litik A. Gogala) The lovrest determinable value for analyses Nos. 3 and 4 (analyst A. Gogala) 2 Najnižja določljiva vrednost v analizah it. 5 in в (ana- litik A. CJogala) The lowest determinable value for analyses Nos. 5 and 6 (analyst A. Gogala) 3 Sfalerltov koncentrat iz Galicije Sphalerite concentrate from Galicija 4 Sfalerltov koncentrat iz Zavrha Sphalerite concentrate from Zavrh 5 Galenitov koncentrat iz Galicije Galena concentrate from Galicija 6 Galenitov koncentrat iz Zavrha Galena concentrate from Zavrh 112 Matija Drovenilc, Mario PleniCar & Franc Drovenik Drobna znca pirita so naili celo v zelo trdi felzitni breči pri Zlatečah severno od Šentjurja (T. Zollikofer, 1861), v keratofirju pa tudi pri Kranjčici južno od Šentjurja (A. Aigner, 1907; I.V. Zepharovich, 1873). Karnijska stopnja Plasti karnijske stopnje delimo na cordevolsko, julijsko in tuvalsko podstop- njo, ki dosežejo skupno debelino okrog 400 m. Cordevolska podstopnja je v za- hodnih Karavankah, Julijskih Alpah, Škofjeloških hribih, Polhograjskih Dolo- mitih, Posavskih gubah ter na Notranjskem in Dolenjskem razvita kol masivni algin apnenec in dolomit s prekristaliziranimi dazikladacejami in diploporami, ki so rasile na pUtvih podmorskih tratah. Ponekod gre za grebenski razvoj s ko- ralami in krinoidi. Na Idrijskem in tudi v Škofjeloških hribih je razSirjen čmi ploSčali apnenec s cefalopodi, ki kažejo na globljemorski razvoj. Ta apnenec vsebuje številne fosilne ostanke, med njimi tudi rod Polycylus sp., ki je znan le v karnijski stopinji (A. Ramovš, 1970 b). V juUjski in tuvalski podstopnji je bila na Slovenskem lokalna regresija. PUtvomorski sedimenti (rabeljske plasti) so razširjeni na Dolenjskem, Notranj- skem, v Polhograjskih Dolomitih, v Juhjskih Alpah in v njihovem prednožju ter v zahodnih in vzhodnih Karavankah. Ponekod so razviti klastično, drugod karbonatno. Znane so školjke Costatoria (Costatoria) kefersteini (Münster), Pachi/cardia rugosa Hauser, Trigonodus carniolicus Waagen in druge, ki ka- žejo na julijsko podstopnjo. Vijoličasto in rjavkasto rdeče ter zelenkaste skrilavo-pcščene julijske plasti vsebujejo na več krajih železnato boksitno rudo. Ponekod prevladujejo železovi ooliti z boksitnim vezivom, drugod boksitni ooliti z železovo boksitnim vezi- vom. Vmes so tudi ooliti mešane sestave. Prevladujejo različki, bogati s kre- menico. Verjetno je vertikalni profil sklenjen in je torej nastanek železnatih in boksitnih usedlin v zvezi s facialnimi spremembami sedimentacije. V to sku- pino spadajo Velike Bloke, Borovec, Cajnarje, Iška, Kališče, imenovano tudi Lo- garje, Kopitov grič, Polica, Rakitna, Turjak in Zimarice. Ze od nekdaj jc po oolit- ni železovi rudi znan prostor okoli Horjula v Polhograjskih Dolomitih. Tod so železarili že Kelti. V novejšem času so po pridobivanju oolitne železove rude znani zlasti kraji Podlipa, Pajserji in Celarji. Po arhivu nekdanjega rudarskega glavarstva se je največji obrat razvil v Celarjih. Rudarjenje je tod zamrlo po spremembi tehnologije v železarstvu, ko so metalurgi prešli od peči na lesno oglje na koks in plavže, ter zahtevali velike količine mde, ki jih majhna rudi- šča niso mogla dati. Tuvalski laporasti apnenec in skrilavec z globjemorsko tropilidno favno (O. Kühn in A. Ramovš, 1965) sta razširjena pri Šentjanžu na Dolenj- skem. Amfiklinski skladi s konodonti v dolini Bače in na Cerkljanskem so se- dimenti globljega morja; kažejo na zgomji del tuvalske podstopnje (A. Ra- movš, 1970 b). V njih se menjava biogeni apneni skrilavec z mikrilnim ap- nencem. V karnijsko stopnjo štejejo v Mežici tri horizonte rabeljskega skrilavca z vmesnimi plastmi apnenca in dolomita. Njihova skupna debelina je 210 do 350 m (A. Zore, 1955). Ta skrilavec imenujejo v Mežici tudi carditski skrila- Nastanek rudlM v SR Sloveniji 113 vec po školjki Cardita guembelli. Ker je ta vrsta zelo redka — verjetno so jo zamenjali z rebrastimi spiriferinami, ki so pogoste v talnini drugega in tret- jega skrilavca — bi bilo prav, ôe bi skrilavec imenovali julijski skrilavec po ju- lijski makrofavni, ki jo je določil B. JurkovSek (1978). Neposredno na ladinskih plasteh leži apnena oolitna plošča, ki vsebuje precej pirita. Sledi orvi skrilavec, ki je v Mežici eden izmed vodilnih litoloških členov. Ostala dva skri- lavca sta v srednjem in v zgornjem delu karnijskih plasti. V širši okolici mežiškega rudišča vsebujejo karnijske olasti povsod sledove Pb in Zn. V vzorcih apnenca so določili poprečno 0,08 •« Pb in 0,04»« Zn. Pre- cej več svinca v.sebujeta prvi skrilavec (do 0,5 •/•) in dolomit nad njim (do 0,94 odstotka). Prvi skrilavec vsebuje tudi 0.017 do 0,042 °;»Mo: toliko je molibdena tudi v bituminoznem karnijskem apnencu. Molibden mežiškega rudišča naj bi bil prišel prav iz teh kamenin (A. Zore, 1955). Nekoliko večje koncentracije rudnih mineralov v karnijskih pla.steh so našli le pri Križanu in pri Jurinu. vendar rude tu do sedaj .še ni.so odkopavali. Rudni minerali tvorijo v karbonatni kamenini zmca in nepravilne žilice, apnenec v ne- posredni bližini pa je močneje prepreden s kalcitnimi žilicami (A. Zore, 1955). Spodnjekarnijske karbonatno plasti zahodno od Vranskega pri M"rinci vsebujejo manjše količine siderita in hmonita (U. Premru, osebno poro- čUo). Noriška in retska stopnja Vrhnji del triadnega zaporedja plasti je nastajal v glavmom v dokaj stabil- nem plitvomorskom sedimentacijskem prostoru. Dolomit in apnenec sta raz- širjena v južni Sloveniji, v Posavskih gubah. Julijskih in Savinjskih Alpah in Karavankah. V južni Sloveniji prevladuje dolomit, medtem ko so pmti severu postopno povečuje količina apnenca, ki leži na dolomitu. Obe kamenini vsebujeta poleg megalodontidnih školjk ostanke apnenih alg. Dolomit južne Slovenije je veči- del stromatolitni različek. kar dokazuje že njegova pasovitost. Nastal je v plim- ski coni, delno celo na supralitoralnem območju; zanj so značilne izsuSitvene pore. Proti se%'eru sledi loferski razvoj nori.ško-retske stopnjo, v Julijskih in Sa- vinjskih Alpah ter v Karavankah pa je razvit grebenski apnenec retske stopnje. Tu in tam leži v vzhodnih Karavankah pod grebenskim apnencem dolomit. V Julijskih Alpah, in sicer v bohinjskem predoru ter na Skrlatici. so na.Šli tudi hallstattski facies z o-stanki .školjke Monotis (Monotis) cf. salinarta (von Schlot- heim) (A. Ramovš. 1972). Nad Skofjo Loko in Selško dolino ter v dolini Bače do Tolmina je razvit v spodnjem delu nori.ško-retske stopnje ploščasti dolomit z rožencem. više pa laporasti apnenec. Ta globjemorski baški facies je v talnini v tesni zvezi z amfi- klin.skimi skladi. Noriško-retske plasti merijo čez 1000 m. debelina baškega faciesa pa je po neobjavljenih podatkih K. Grada 200 do 500 m. V noriško-retskih plasteh ni pomembnejših mdišč. Le pod UrSljo goro vse- buje dolomit pred prehodom v dachsteinski apnenec tanj.še plasti zelenega la- porja, ob katerem so tudi pojavi galenita (A. Zore, 1955). 114 Matija Drovenik, Mario Pleničar & Franc Drovenik Jura Jurske plasti so razvite plitvomorsko in pelagiCno. Skupna debelina plitvo- morskega karbonatnega razvoja s številnimi ostanki moluskov, koral, hidrozo- jev, foraminifer in alg znaša 450 do 2300 m. Debelina globjemorskega razvoja z ostanki cefalopodov, brahiopodov in foraminifer pa Se ni določena. Plitvomorske liasne plasti so razširjene na visokih kraških planotah in na Dolenjskem. Zgornjetriadni dolomit postopno preide v sivi liasni apnenec, ki se menjava z bituminoznim dolomitom. Za srednji lias je značilen sivi oolitni apnenec, ki vsebuje ostanke litiotid in megalodontid (S. B u s e r, 1962, 1965, 1968; L. Slibar, 1966). V Posavskih gubah sta liasni dolomit in apnenec z rožencem v evgoosinklinalnem razvoju. Apnenec vsebuje foraminiferi Spiril- lina jurassica (Jones) in Sestrosphaera liassina Pia. Prav v teh plasteh je našel U. Premru (1974 b, 1975 c) na Dobroveljski planoti porfir, porfirit, keratofir in piroklastite. To so prvi dokazi evgcosinklinalnoga jurskega vulkanizma v Slo- veniji, že prej pa so ga našli v jugovzhodno ležečih delih Dinaridov. Plasti glob- Ijemorskega razvoja najdemo nadalje v Julijskih Alpah in v njihovem prednožju ter v Karavankah. Za Julijske Alpe je značilen črni in rdečkasto rjavi peščeno sljudnati skrilavec z vložki ploščatega apnenca. Na Poreznu in Počenski gori ie razvit skrilavec, na BcgunjSČici in Stolu pa rdečkasti apnenec, bogat s cefa- lopodi (M. Mihajlović in A. Ramovš, 1965). Dopgerske plasti združujejo navadno z zgomjeliasnimi. Ne ene ne druge namreč ne v.sebujejo značilno fa\Tie. V severnem delu Dolenjske in na vi.sokih kra.ških planotah prevladuje ponekod sivi oolitni apnenec, drugod bituminozni dolomit in apnenec z vložki dolomitne in apnene breče plitvomorskega razvoja (S. Buser, 1968, 1973). Doggerske plasti globljega morja so razširjene v Ju- lijskih Alpah, na severnem Dolenjskem, na Gorjancih in v Zumberaku. V teh skladih so našli le ponekod foraminifcro Protopeneroplis striata Weynschenk. Drugod so jih uvrstili v dogger le po njihovi legi. Zvečine so zastopani z gli- nastim skrilavcem in apnencem, ki vsebuje roženec. Apnenec je pogosto razvit oolitno (S. B u s e r, 1968,1974 a). V južni Sloveniji se nahajajo plitvovodne malmske karbonatne kamenine na visokih kraških planotah Primorske, Notranjske in Dolenj.ske ter v Beli krajini. Prevladuje grebenski apnenec, zelo bogat s hidrozoji in koralami (C. Ger- movšek, 1954 a). Na podlagi hidrozojev je ločila D. Turnškova (1966, 1969. 1972) na jugu cono zaprtega šelfa, severno od njo pa cono groben.ske bariere. Zgornjemalmski sivi apnenec vsebuje apnene alge, npr. Clypeina ju- rassica Favre, pa tudi številne nerineje in tintinine (D. TurnSek, 1965). Podobno kot liasni in doggerski, je razširjen tudi malmski globljemorski raz- voj v Posavskih gubah. Julijskih Alpah in Karavankah, to je severno od jur- skega karbonatnega razvoja. Na več krajih so našli pelagične kalpionele, v do- lini Triglavskih jezer pa tudi rdeči apnenec s cefalopodi. Pri Dobrovljah vsebuje keratofir nekaj pirita. Po podatkih M. V. L i p o 1 d a (1862) in E. H a 11 a (1885) je močno preperel v železove hidrokside. I.iasne pla.sti vsebujejo v Sloveniji manganovo rudo, malmske pa boksit. Obe rudi .so v preteklosti tudi odkopavali, danes nimata gospodarskega pome- na. Na Begunjščici so še v prejšnjem stoletju odkopali 130.000 ton manganove rude s 30 •'o Mn. Z manganom je oruden zgornji del laporastega skrilavca, bo- gatega s kremenom. Njegova krovnina je rdečkasto rjavi apnenec z vodilnimi Nastanek nxàlià v SR Sloveniji 115 cefalopodi za zgomji lias, talnina pa sivkasti gosti apnenec zgomjega liasa. Se niže leži v geološkem profilu zgornjetriadni grebenski apnenec. Liasna se- rija plasti z rožencem je dvignjena in delno tudi prevrnjena (F. Teller, 1899). V okolici Železnikov se nahaja siromašna manganova ruda na severnem pobočju Vancovca. F. Kossmat (1910) je manganonosni skrilavec imenoval zaliloški skrilavec in ga je uvrstil najprej v spodnji karbon (kulm), pod njim ležeči apnenec pa v devon. Pozneje (1913) je skrilavec prenesel v lias, apnenec v njegovi talnini pa v zgornjo triado kot ekvivalent baškega dolomita. V nahajališčih manganove rude na Počenski gori nad Cerknim ter med Kob- lo in Cmo prstjo nad Bohinjem so geološke razmere podobne kot na Van- eo vcu. Pojavi manganove rude na Smarjetni gori so vezani na škofjeloški ploščasti apnenec. Po K. Gradu bi bil ta apnenec lahko ekvivalent zgornjetriadnega baškega dolomita in bi bile ob ustrezni interpretaciji tektonike geološke raz- mere manganovih pojavov na Smarjetni gori enake kot v drugih manganovih rudiščih Slovenije. Malmske železnate in boksitne kamenine so razširjene na Nanosu, Hrušici in v okolici Žužemberka (S. Buser. E. Lukacs. 1966). Gre za celo vrsto manjših pojavov, ki jim je težko slediti, ker sta njihova talnina in krovnina na oko zelo podobni: obe .sestojita iz belega apnenca in dolomita. Sem spadajo nahajališča Ambms, Cušperk, Ilova gora, Železni klanci, Ribnica. Rjavi grič in Žužemberk. V okolici Žužemberka .so v tem horizontu pridobivali oolitno že- lezovo rudo in jo predelovali v Dvoru pri Žužemberku. Kreda Kredno zaporedje plasti delimo na štiri razvoje. Najbolj znan in najbolj razširjen je plitvomorski karbonatni razvoj v južni Sloveniji, njegove plasti merijo 1300 m do 2300 m. V osrednji Sloveniji pripadajo manjše površine pe- lagičnemu razvoju. Zgornjekredne plasti .so razvite kot fliS v zgornji Soški dolini, v severnem delu Dolenjske in na Gorjancih ter ponekod v Posavskih gubah, v gosavskem faciosu pa na Štajerskem. V južni Sloveniji sestoje plitvomorske spodnjekredne plasti iz različnih stmkturnih tipov apnenca in ponekod iz debelozrnatega dolomita, nastalega v pozni diagenezi. Za apnenec so značilne alge, zlasti Clypeina ? solkani in Salpingoporella dinarica. Za nadrobno horizontacijo so zelo uporabne fora- minifere iz dmžine Orbitolinidae (L. S r i b a r , 1979). Ponekod je razvit v hau- terivijski, barremijski in aptijski stopnji apnenec z gomolji roženca. V njem so bili določeni hidrozoji, korale in hetetide na Banjski planoti in Tmovskem gozdu (D. TurnSek in S. Buser, 1974), na Tmovskem gozdu pa tudi rudisti (M. Pleničar in S. Buser, 1967). V globljem morju sta nastala apnenec in glinovec na Petrovem brdu pod Bohinjskim grebenom, temni bitu- minozni ploščasti apnenec z rožencem in ribjo favno sevemo od Gorice ter apnenec z apneno brečo med Avčami in Široko njivo v srednji Soški dolini (S. Buser, 1974 b, 1975). V plitvem morju je nastal spodnjecenomanski apnenec z vložki debelo- zrnatega bituminoznega dolomita: vsebuje siromašno foraminiferno favno, odlomke lupin školjke Chotidrodonfa joannae Choffat ter prereze nerinej in giroplever. Na njem leži grebenski apnenec, bogat s kaprinidami, radioliti, ne- lie Matija Drovenik, Mario Pleničar & Franc Drovenik rinejami in lumakelami školjke Chondrodonta joannae Choffat (M. Pleni- čar, 1960, 1965). Pelagične CPnoman.ske pla.sti so zastopane z laporastim apnencem, ki je raz- širjen severozahodno od karbonatnega razvoja, predvsem v Soški dolini in na Dolenjskem. V južni Sloveniji leži na cenomanskih plasteh apnenec plitvo- morskega razvoja z radioliti in v manjši meri s hipuriti turonske stopnje. Plitvomorske senonske sedimentne kamenine, ki leže konkordantno na tu- ron.skih. so v zgornjem delu dokazane s precej značilno in bogato hipuritno favno. Tu in tam gre za grebenske tvorbe, nastale na plitvi obkontinentalni polici (M. Pleničar, 1962). Zelo razširjen je tudi pelagični razvoj turonskih in senonskih plasti. Turon.ski pas se razteza iz Soške doUne čez Loško in Zasa%'sko hribovje proti Gorjancem. V senonski stopnji se je pelagična cona Še bolj pomaknila proti jugozahodu ter segla tudi na Kočevsko in v ozkem pasu južno od Trnovskega gozda. Nanosa in Snežnika. Sem štejejo mikritni apnenec z vložki roženca, apneno brečfi in lapor (S. Buser, 1974 b, 1975; M. Pleničar in U. P г e m r u, 1975). V pelagični coni in sevemo od nje so tumn-ske in senonske kamenine okoli Bovca, Gorjancev in v Žužemberku razvite kot fliš. Pri Zrečah in na Pohorju pa prevladuje gosavski facies turonskih in senonskih plasti. Sedimenti so se odlagali v ozkih in globokih fjordih bli/u nekdanje obale; sredi fjorda sta nastajala laporasti apnenec in lapor, ob obali pa hipuritni in radiolitni grebeni (S. Buser, 1974b, 1975; M. Pleničar in U. Premru, 1975). V kredni periodi so se pojavili močnejši orogenetski premiki, predvsem na- rivi. V Vzhodnih Centralnih Alpah je bila glavna faza narivanja predgosavska (A. Hinterlechner-Ravnik. 1971). Po A. Toi Iman u (1966) se je začelo narivanje v avstro-alpski fazi spodnje krede in se nadaljevalo v medite- ranski fazi med spodnjo in zgornjo kredo. V krednem zaporedju je več boksitnih horizontov. Najstarejši je med spodnje- krednimi in zgomjekrednimi plastmi, mlajši med turonskimi in senonskimi, najmlajši pa med senonskimi in paleoconskimi plastmi. Boksit med spodnjo in zgornjo kredo je razvit v Beli krajini v obliki velikih leč (npr, pri Hrastu). Njegova talnina sestoji iz sivega in belega jedrnatega apnenca spodnje krede, krovnina pa iz svetlo sivega apnenca s pahiodontnimi Školjkami. Natančneje starost zaenkrat ni določena. Predpo.stavlja se, da gre za presedimentirani malmski boksit. Na to kažejo plastovitost ter veliki pizoliti in oblice v boksitnih lečah. V to skupino s(>adajo pojavi vzhodno in jugozahodno od Metlike, Pemdine, Hrast in Vinica. Boksit med turonskimi in senonskimi plastmi se nahaja med Trševjem in Nadrtjo na Hmšici (M. Pleničar. 1955) vzdolž več kilometrov dolge linije golic. Talnino in krovnino tvori mdistni apnenec. Med Kozino in Podgradom ter Kozino in Slavnikom je ob robu materijske antiklinale lečasto razvit tanjši boksitni horizont, ki ima za talnino mdistni apnenec turonske in .senonske stopnje, za krovnino pa sladkovodni kozinski apnenec paleocenske .starosti (S. Buser, E. Lukacs, 1966), Medtem ko sta v jurski in kredni periodi nastajala manganova ruda in boksit, so se druga mdišča, npr. bakrovo rudišče Škofje, uranovo rudišče Zirovski vrh, ter spodnjctriadna in srednjetriadna mdišča, npr. Bohor, Mežica in Idrija, ugrezala v globlje dele zemeljske skorje. Prekrile so jih zgornjetriadne, jurske Nastanek rudi.« v SR Sloveniji 117 Kenozoik Terciar in kvartar Flišni miogeosinklinalni jarek, ki se je začel oblikovati v kredni periodi, je trajal do srednjega eocena. Z nastankom Paratetide v oligocenski epohi se je pričela v Sloveniji odlagati notranja molasa. Na območju globljega dela mezo- zojske evgeosinklinale je nastajala v oligocenski epohi vulkanogeno-.sodimentna serija; takšna sedimentacija se je šibko odražala še v miocenski epohi. Južno od tega razvoja ni sledov vulkanizma. V terciarni periodi se je oblikovala današnja zgradba Slovenije. Nanjo je odločilno vplival periadriatski lineament kot izvorni pas narivnih korenov z vergenco proti severu in proti jugu. Od periadriatskega lineamenta .so potovali narivi proti severu na Centralne Alpe, kjer imajo smer W—E, in proti jugu na Dinaride, kjer je njihova smer NW—SE. V zahodni Sloveniji, med Gorico in Bovcem, so alpske in dinarske strukture med seboj še vzporedne. Od tod dalje pa se postopno uveljavlja divergence. Južne Alpe vztrajajo v Posavskih gubah še v vzhodni smeri, nato pa se obrnejo proti severovzhodu in se nadaljujejo v pogorju Bakony in Biikk. Dinaridi pa se obrnejo proti jugovzhodu. Orogenetske faze v oligocenski in miocenski epohi je spremljal magmatizem, ki je dal globočnine in predomine iz kremenovo dioritne magme. Najmlajša magmatska kamenina je bazah. Na terciarni magmatizem .so K. Hinter- lechner (1918), E. Ciar (1929) in predvsem A. Tornquist (1930) vezah nastanek številnih slovenskih rudišč. Po B. Bercetu (1963) pa je bil metalo- genetski pomen terciarnega magmatizma majhen. To so pokazale tudi novejše raziskave; verjetno je z njim v zvezi le na.stanek nekaterih rudi.šč na Pohorju. V Rudnici v Bohinju, Kamniški Bistrici in v Savinjski dolini leži v zakra- selem reUefu cordevolskega diplopornega apnenca in dolomita boksit, njegova krovnina pa sestoji iz terciarnih plasti; erozijska vrzel je torej vehka. Boksit v Savinjski dolini, predvsem v Zifemiku, so v šestdesetih letih našega stoletja ponovno raziskovali in ugotovili, da gre za erozijski ostanek večjega nahajališča, ki je nastalo v tropskem ali subtropskem podnebju v posttriadni dobi, verjetno šele v terciarni periodi. Raztopine, bogate z Al in Fe so prihajale z območja, kjer so prepcrevale porfiritske tufske kamenine. Apnena podlaga je bila ugodna za koagulacijo visokogliničnih usedlin. Sledila je diagenetska preobrazba, ki je privedla boksit do današnje mineralne sestave. Dokaj visok odstotek kremenice v žiferniškem boksitu, zla.sti v obrobnem delu, jc posledica ponovnega okreme- nenja v diagenezi (J. Stern, 1960, neobjavljeno poročilo). Poleg Zifernika so v Savinjski dolini raziskovali boksit še dmgod, npr. v Vranji peči in St. Andražu. V isto kategorijo štejejo tudi boksit na VeUki planini in v Podvolovljeku. in kredne plasti, ki so skupno merile več ti.soč metrov. V Skofjem so bili zaradi vi.šje temperature in povečanega priti.ska rudni in jalovinski minerali delno mobilizirani in na novo razvrščeni (M. Drovenik, 1970). Verjetno so bili rudni in jalovin.ski minerali delno preneseni tudi v drugih rudiščih, npr. v ura- novem rudišču Zirovski vrh in v svinčevo-cinkovih rudiščih severnih Karavank. 118 Matija Drovenik, Mario PleniCar 6t Franc Drovenik Velik pomen je imela za naia rudiSča terciarna tektonika. V času paroksizma alpidske orogeneze so se dvignile rudonosne karbonsko-perntiske, permske in triadne plasti iz globin in se narinile na mlajše sklade. Paleocen in eocen Na prehodu kredne periodo v terciarno se je morje, ki je do takrat pokri- valo celotno območje današnje Slovenije, umaknilo na njen južni del. Le do tja je segala Tetida s svojimi severnimi zalivi, oziroma obrobnimi morji. V paleocenski epohi sc jo odlagal na Primorskem in delno tudi na Notranj- skem sivi mikritni apnenec. V začetku so je menjavalo sedimentacijsko okolje od slanega do brakičnega in celo sladkovodnega, kar pomeni, da je bilo tu plitvo litoralno in supralitoralno območje, kjer so občasno nastajale lagune in celo sladkovodna jezera. V paleocenskem zaporedju južno Slovenijo ločimo plitvovodni in pelagični facies, ki sta se nadaljevala iz kredne periode. V apnencu, nastalem v pravom morskem okolju, so ohranjene foraminifere, v sladkovodnih in brakičnih raz- ličkih pa moluski. Najniže leže plasti danske stopnje, ki jih prekrivajo konkor- dantno srednjepaleocenske plasti. Danske plasti je G. Stäche (1889) imenoval »spodnji foraminiferni apnenec-, srednjepaleocenske pa »kozinski apnenec-. Kozinske plasti so večidel sladkovodno; vsebujejo čmi premog pri Vremskem Britofu in ponekod vložke morskih plasti. V krovnini kozinskega apnenca leži morski »zgornji foraminiferni apnenec-, ki .se deli na miliohdni in alvoolinsko- numulitni apnenec in sega v spodnji del eocena. Debelina paleocenskih in delno eocenskih plasti znaša 300 do 350 m. Eocenske plasti so razvite flišno. razen zgornjega dela alveolinsko-numulit- nega apnenca. Razširjene so na Primorskem, Notranjskem in Kočevskem. Sred- njeeocen.ske flišne plasti zapolnjujejo reško, vipavsko in tržaSko-pazinsko sinkli- nalo. Litološko se tu menjavajo apnenec, konglomerat, apneni peščenjak, lapor in laporovoc. Njihova skupna debelina doseže 750 m. Drugod sta razširjena pela- gični rdeči lapora.sti apnenec in lapor, ki sta se kontinuirno odlagala od krede dalje. To .so tako imenovane podsabotinske plasti (R. Pavlovec in J. Pav- šlč, 1971). Medtem, ko se je na Primorskem usedel alveolinsko-numuhtni apnenec, se je na območju Karavank večkrat ponovil transgresij ski in regresijski ciklus sedi- mentacije. Na to kažejo lepenske eocenske plasti v Javorniškem rovtu nad Jese- nicami. V spodnjem delu srednjega eocena jo začelo na območje Lepono vdirati Panonsko morje. Srednjeoocensko starost plasti, ki so jih prej imeli za oligo- censke, dokazuje polž Tympanotonus hantkeni (Munier-Chalmas) v asociaciji z brakično favno (V. M I k u ž, 1976). Po L. C. M o s e r j u (1890) je eocenski fliš pri Mančah v Vipavski dolini oruden z živim srebrom. Drobne kapljice samorodnega živega srobra naj bi bile predvsem v mmenem in rjavem laporju ter laporastem peščenjaku. Toda I. Mlakar in R. Pavlovec (1961) sta menila, da ne gre za pr\'otno nahaja- lišče. Enako velja za cinober, ki ga je videl F. Vivenot (1869) na desni obaU Vipavščice pri Mimu. Nastanek rudiSč v SR Sloveniji 119 Oligocen V Sloveniji so razvite srednjeoligocenske in morda tudi zgornjeoligocenske plasti. Njihova skupna debelina doseže v okolici Mozirja 1500 m. V tem času se je morje umaknilo z območja Dolenjske in s Kočevskega. Od srednjeoligocenske epohe dalje se je Panonsko morje večkrat razSirilo na prostor danaSnje Slove- nije. Proti zahodu je segalo v Ljubljansko kotlino, do Poljšice in celo do Bohinja, proti severu pa do Slovenj Gradca. Najstarejša srednjeoligocenska kamenina je okoninski konglomerat v Savinjski dolini. Sorazmemo velike površine zavze- majo gornjegrajski skladi na Štajerskem in Gorenjskem. Sestoje v spodnjem delu iz konglomerata in breče, više pa iz gline ter litotamnijskega in peščenega apnenca. Vsebujejo numulite (A. Papp, 1959), korale ter polže iz rodov Megatylotus in Natica. Mlajši je »ribji skrilavec- pri Mozirju (F. Teller, 1898). V času regresij so nastala sladkovodna jezera in močvirja. Soteski skladi v Posavskih gubah .so razviti .sladkovodno, brakično in morsko. V sladkovodnih soteSkih plasteh je med Savo in Dravo več premogiSč; znana so predvsem v laški sinklinali Posavskih gub. Soteske sklade prekriva siva morska glina »sivica- (D. Kuščer, 1967). V njej je našel A. Papp pri Zagorju vrsto Miogî/psina (Miogypsinoides) cf. jormosensis Yabe et Hanzava (A. Papp, 1954) ter pri Zagorju in v Tuhinjski dolini vrsto Lepidoci/clina f.VephroIeptdtna) toumoueri Lemoine et Douvillé (A. Papp, 1955). Obe vrsti sta po mnenju A. Pappa značilni za katsko stopnjo, oziroma za predakvitan. Pri Skofji Loki je oligocenske starosti škofjeloški konglomerat na Kamnit- niku. ki sega vzhodno od Medvod. Podoben konglomerat se nahaja severo- vzhodno od Velenja. Pri Okonini v zgornji Savinjski dolini vsebujeta konglomerat in debelozrnati peščenjak v vezivu drobne numulite. F. Teller (1898) ga je štel v srednji oligocen. V zgornjem delu morskih oligocenskih plasti je okoli Mozirja. Smrekovca, Velikega Kamna, v Celjski kotlini in na Gorenjskem pri Radovljici (pri Pera- čici) razvit lapor z debelimi vložki andezitnega in dacitncga tufa in s tanjšiml vložki andezita in dacita. Te vulkanske kamenine so prišle na površje ob smre- kovškem prelomu. Smrekovški vulkanizem se je pričel v oUgocenski epohi in nadaljeval v miocenski; lapor med tufom vsebuje enako oligocen.sko foramini- femo favno kot sivica. Med predominami provladuje andezit s porfirsko in glomeroporfirsko stmk- turo. Sestava visokotemperaturnih plagioklazovih vtrošnikov niha od oligoklaz- nega andezina do bitovnita. Njihova bolj bazična jedra se-stoje celo iz anortita. Femične komponente so zastopane z avgitom, rogovačo, biotitom, hiperstenom in fayalitom. Osnova s trahitno in hialopihtno strukturo je bistveno bolj kisla kot bi pričakovali po sestavi \4rošnikov. V skladu s kislo sestavo so pokazale kemične analize kremenovo dioritni tip magme (E. Faninger, 1966; A. Hinterlechner-Ravnik in M. Pleničar, 1967). Precej manj je dacita in njegovega tufa. V dacitu pripadajo plagioklazovi vtrošniki visokotemperatumemu oligoklazu in andezinu, medtem ko od femič- nih komponent prevladuje rogovača, manj je biotita. Kremenovi vtrošniki so redkejši kot glinenčevi. Dacit je nastal iz granodioritne magme. Dacit in njegov tuf sta razširjena zahodno od Velenja, proti vzhodu pa prevladujeta ob šoštanjskem in donačkem prelomu andezit in andezitni tuf, kl je 120 Matija Drovenik, Mario PleniCar & Franc Drovenik raztresen na sorazmerno velikem prostoru. D. K u Sčer (1967) ju je našel tudi pri Zagorju, F. Cimerman (1967) pa celo pri Radovljici. F. Teller (1898) je uvrstil ta tuf v miocensko epoho. Pozneje so L. Rijavčeva, D. Kuščer in F. Cimerman dokazali njegovo oligocensko starost, s tem pa so tudi časovno opredelili andezitni vulkanizem. V perm.ski periodi so ob periadriat.skem lineamentu v Karavankah v sever- nem, granodioritnem pasu nastali granodiorit. granitni porfir in gabro. Ta lineament je v oligocenu ponovno oživel in dal globočnine južnega, tonalitnega pasu. Med njimi prevladuje biotitni rogovačni kremenov diorit, torej tonalit v pravem pomenu besede. Ponekod se poveča količina biotita za toliko, da prehaja tonalit postopno v biotitni kremenov diorit. drugod pa vsebuje globoč- nina več ortoklaza in prehaja v granodiorit. Za tonalit je značilna bolj ali manj izrazita paralelna tekstura, zato je podoben gnajsu. Nigglijevi parametri posa- meznih vzorcev kažejo sicer določene razlike, vendar je za tipični karavanški tonalit značilna izofalna magma s prehodom med peléeitnim in tonalitnim tipom kremenovo dioritne magme (E. Faninger, 1970,1976). Karavan.ški tonalit je mlajši od .staropaleozojskih štalenskogorskih skladov in starejši od srednjemiocen.skih usedlin ob Velunji in Paki, ki vsebujejo njegove prodnike. Toda že A. Zore (1955) in I. Struci (1970a) sta zapisala, da je nastal ta tonalit verjetno v alpidski orogenezi. Do istega sklepa je pri.šel tudi E. Faninger (1976). Slednji se je oprl na podatke radiometričnih meritev S. Scharbert ovc (1975), ki je po metodi Rb Sr določila za biotit iz dveh vzorcev tonalita starost 28 ± 4 in 29 ± 6 milijonov let. E. Faninger je menil, da izračunana .starost biotita ne more biti bistveno manjša od dobe mtruzije. Zato je možno, da je skrepenel tonalit južnega pasu v spodnjeoligo- censki epohi, morda v pirenejski fazi, njegovo dvigovanje pa se je nadaljevalo do konca miocena. Karavanški tonalit je nastal torej iz podobne kremenovo dioritne magme kot smrekovški andezit. Ker se ujemata tudi po dobi nastanka v pirenejski fazi, je upravičen sklep, da predstavlja smrekovški andezit predomino iste magme, ki je dala karavan.ški tonalit. V bližini periadriatskega lineamenta leži tudi Pohorje. Njegove globočnine in predomine je raziskovala že L. Dolar-Mantuanijcva (1935, 1938 in 1940). Novejše raziskave E. Faningerja (1970, 1973, 1976) so pokazale, da prevladuje v vzhodnem delu masiva biotitni kremenov diorit. Za to globoč- nine lahko uporabimo ime tonalit le kot sinonim za kremenov diorit. Sestoji v glavnem iz zrn plagioklazov, ki ustrezajo andezinu s 35V« an, ortoklaza, kremena in biotita. Tu in tam je prisotna tudi rogovača. Akcesorni minerah so sfen, epidot in apatit. V zahodnem delu masiva vsebuje globočnina .soraz- merno več ortoklaza. tako da gre za granodiorit. Prehod med obema različkoma je postopen. Kemične analize kažejo, da je za poprečno sestavo pohorske globočnine značilen farsunditni tip granodioritne magme. Po E. Faningerju (1976) karavanški in pohorski tonalit petrografsko nista identična. Magma karavanškega tonalita je diferencial gabroidne magme, ki naj bi bila izvirala iz zemeljskega plašča. Pohorski tonalit pa je skrepenel iz magme palingenetskega izvora. Na njen razvoj je zelo verjetno vplivala tudi hibridizacija z matično magmo, torej z enako magmo, iz katere je nastal kara- vanški tonalit. Nastanek rudiSC v SR Sloveniji 121 Preostane áe vprašanje starosti pohorskega tonahta. Številni raziskovalci ga uvrščajo med zgornjekredno in srcdnjcmiocensko periodo. E. Faninger (1970, 1976) je vezal njegov na.slanok na laramij.sko fazo. Toda G. Deleon (1969) je po metodi Rb Sr določU, da je biotit iz tonahta star 19 ± 5 mihjonov let, kar ustreza spodnjemioccnski epohi. Sicer jo možno, da je bil biotit pozneje »pomlajen«, vendar se mi zdi laramijska faza preveč oddaljena. Ker je pohorski tonalit v določeni mori soroden s karavanškim, sta verjetno nastala bolj ali manj sočasno. Po tej razlagi bi skrepenel torej tudi pohorski tonalit v oligocenski epohi, verjetno v obdobju pirenejske faze. Oba tonalita, karavanškega in pohor- skega, lahko imamo za sinorogeni globočnini. Oligocenski magmatizem je bil sterilen. Za to govori dejstvo, da niti globoč- nine niti predomine hidrotermalno niso spremenjene in ne vsebujejo rude. Tudi niso znana mdišča, ki bi bila v stiku s temi magmatskimi kameninami in njihovimi prikameninami. Bentonit v Celjski kothni jo sicer nastal iz ande- zitnega tufa (J. RihterSič, 1958), vendar gre v tem primeru za devitrifi- kacijo steklastih sestavin tufa in za kemične pmcese v diagenezi. Miocen Miocensko zaporedje obsega akvitanskc, burdigalske, helvet&ke, tortonske, spixlnjesarmatsko in spodnjepanonske sedimentne kamenine. Skupno doseže di-belino okoli 2200 m. Akvitanske govške plasti v Posavskih gubah sestoje v spodnjem delu iz lepi- dociklinskega apnenca in peščenjaka. Više sledita glina s foraminiferami in brakični pesek. Ti skladi so verjetno burdigalski (D. Kuščer, 1967). Hel- vctski lapor, peščenjak in posek so našli v tuhinjski in laški sinklinali ter v severov-zhodni Sloveniji. V Slovenskih goricah, zlasti severno od Maribora, vse- bujejo te plasti tuf in tufit. Helvetske plasti v ribniški sinklinali ter v okoUci Slovenj Gradca in Zreč so delno sladkovodne. Rečni sedimenti so verjetno ekvi- valent ivniških plasti. Tortonske sedimentne kamenine so razvite morsko. Gre za lapor, Utotam- nijski apnenec, peščenjak in pesek v severovzhodni Sloveniji, na Krškem polju in v Posavskih gubah, kjer segajo daleč na zahod (L. Ri j a vec, 1970; H. P i e r a u , 1958). V Filovcih v Prekmurju vsebujejo tortonske kamenine sledove nafte in plina. Na tortonskih plasteh leže peščene brakično sarmatsko plasti (L. Ri j a vec, 1970; M. Pleničar, 1954). V miocensko epoho uvrščajo tudi spodnji del panonskih plasti v Slovenskih goricah, v Pomurju, na Kozjanskem in v Krškem hribovju. Te plasti so sladkovodne in kažejo na začetek umikanja Panonskega morja. Sem štejejo tudi glinasti in peščeni lapor ter kremenov pesek in peščenjak naftonosnoga horizonta v petišovskem naftnem polju. Magmatsko delovanje na Pohorju se je začelo v oligocenski epohi z intruzijo biotitno kremenovega diorita in granodiorita in se jo končalo z izlivi dacitne lave v helvetski stopnji. V večjih čokih in v žilah je skrepenel svetlo sivi dadt predvsem v zahodnem delu Pohorja, kjer je prebijal globočnino (E .Fanin- ger, 1973). Dacit ima porfirsko strukturo. Kriptokristaine, redkeje izrazito kristalizirana osnova vsebuje vtrošnike plagioklaza, kremena, rogovače in bio- tita. Plagioklaz je povečini visokotemperaturen ter spada v območje oligoklaza- andezina (L. Dolar-Mantuani, 1938; E. Faninger, 1970). Dacit 122 Matija Drovenik, Mario Pleničar & Frane Drovenik pri Lešah na KoroSkem vsebuje tudi granat, v katerem prevladuje sicer alman- din, precej pa je tudi grosularja (S. Grafenauer, 1968), ki jc nastal ver- jetno pri asimilaciji apnenca, ko je magma prodirala proti površju. Dacit .sprem- lja ponekod malhit — mafičnj produkt te vulkanske faze, ki sestoji v glavnem iz plagioklaza in rogovače. Med malhitom in dacitnimi žilninami so postopni prehodi. Kemična sestava analiziranih vzorcev dacita ustreza farsunditnemu tipu granodioritne magme. Tudi kemizem biotitno kremenovega diorita na splošno ustreza farsunditnemu tipu magme, zato v sestavi magem, ki so dale te kame- nine, ni moglo biti bistvenih razlik. Podobno kot magma, iz katere je skroponel biotitni kremenov diorit, je tudi magma, ki je dala dacit in malhit, palingenet- skega izvora (E. F a n i n g e r , 1973). Pohorski dacit je mlajši od pohorskega tonalita, zato je glede nanj sub- sekventen, ali kot je zapi.sal E. Faninger (1973) — postsekventen. Ne move pa biti subsekvcnten glede na tektonski razvoj Vzhodnih Alp. kajti tudi v mio- ccnski epohi sc orogeneza še ni končala. Subsekventni magmatizem pa po K. M et zu (1957) v Vzhodnih Alpah manjka. Ob stiku z dacitom so bili na območju Male Kope razen zgornjekrednega apnenca kontaktno spremenjeni verjetno tudi zgornjekredni lapor, triadni dolo- mit in filit. Poleg tega so bili tudi orudeni z magnetitom in nekaterimi sulfidi. Med kontaktno-metamorfnimi kameninami je ločil C. Germovšek (1954b) hedenbergitit, granatit, epidozit, marmor in rogovec. Te kamenine so raztresene na povi-Sini okrog 10 km', toda le v manjših ločenih telesih, obdanih s predor- nino; njihova skupna površina je morda le en km* (B. Berce, 1956). Na Planini in v Hudem kotu so v 18. in 19. stoletju odkopavali skarn kot železovo rudo. Po B. Bercetu (1956) gre za visokotemperaturno hidrotermalno rudišče z normalno hidrotermalno paragenezo. Najpomembnejši rudni mineral je drobnozrnati magnetit. Redko je čist, navadno ga spremljajo v veCji ali manjši količini pirotin, halkopirit in pirit. Medtem ko so magnetitova in delno tudi piritova zma bolj ali manj idiomorfna, ali vsaj izometrična, sta pirotin in halkopirit razločno ksenomorfna; vezeta zdrobljene silikate, ali pa tvorita nekoliko večja polja med njihovimi zrni. V teh primerih sta verjetno nadome- stila karbonatna zma. Pri oksidaciji je bil magnetit martitiziran, pirotin pa je delno razpadel v zelo drobnozrnati agregat, .sestavljen iz markazita, pirita in siderita; pri tem je nastala sliuktura -ptičjega očesa«. Pri oksidaciji halkopirita sta nastala mala- hit in azurit. Čeprav je Mala Kopa ekonomsko malo pomembna, je zanimiva zato, ker je edino slovensko magmatogeno rudišče, nastalo v terciarni periodi. Pliocen in kvartar Glede razmejitve miocenskih in pliocenskih plasti si geologi niso edini. De- lovna skupina za preučevanje Paratetidc pri komiteju za stratigrafijo mediteran- skega neogena je leta 1971 uvedla pojem miopliocena. Vanj je uvrstila spodnji del panonskih plasti, kar ustreza pri nas horizontu s polžem Radix croatica in horizontu s školjko Congerie banatica. Ekvivalent teh horizontov so brakične, tako imenovane prevalencianezijske in spodnje abichi plasti, ki vsebujejo v Peti- šovcih in Dolini nafto, oziroma plin. Njihova debelina se ceni na okrog 700 m. Naitanek rudiU v SR Sloveniji 123 Zgornjepanonske ali zgornje abichi plasti in pontsko plasti, ki leže na njih, štejejo v pliocensko epoho. Zgomjopanonske plasti so debele 200 m, pontske pa 400 m. Pontske plasti so večidel sladkovodne in bolj pešč^'ne kakor zgornje- panonske; dele se na spodnjepontske in zgornjepontske, ki se imenujejo tudi plasti rhomboidea in veljajo za plinski kolektor. Razvite so zlasti v Pomurju in severozahodno od Brežic. Te zelo peščene plasti vsebujejo kongerije in polža Valenciennius réussi Hoernes. Navzgor prehajajo plasti rhomboidea v kopenske, večidel rečne naplavine s sladkovodnim polžem Helix in školjko Unio. Debele so do 800 m in sestoje iz kremenovega proda, peska in leč gline (M. Pleničar, 1954, M. Pleničar in A. Ramovš, 1954). V Velenju, Kočevju, Kanižarici in Ilirski Bistrici so kadimje sladkovodnih pUocenskih plasti z lignitom, ki so verjetno časovno ekvivalentne s plastmi rhomboidea. Velik pomen za slovenska rudišča ima rodanska orogenetska faza. Tedaj so se orudene plasti dvignile iz globljih delov zemeljske skorje in z ostahm zapored- jem skladov vred potovale od periadriatskega lineamenta proti jugu in proti severu. Narivna tektonika je najmočneje vplivala na idrijsko rudišče, ki je pripoto- valo od NNE na sedanje mesto z daljave okrog 30 km. Sedaj leži v idrijski luski, ki se je izoblikovala v spodnjem delu žirovsko-trnovskega pokrova. V krovnini rudišča je nariv Tičnice. v talnini pa narivna ploskev kanomeljskega pokrova. Srednjetriadni prelom Karoli deh rudišče na spodnji in zgornji del. V zgornjem delu so orudene langobardske plasti ter v manjši meri tudi anizične in corde- volske. Zaporedje plasti je delno normalno, delno inverzno. V spodnjem delu rudišča so rudonosne mlajšepaleozojske ter spodnjetriadne in srednjetriadne plasti, ki leže v glavnem subvertikalno, delno pa tudi inverzno in normalno (I. Mlakar, 1967; L. Placer in J. Car, 1975). Ko so idrijski geologi rekonstruirali srednjetriadni položaj rudišča in oceniU njegovo prvotno velikost, so prišli do sklepa, da se je pri narivanju izgubila pri- bližno ena četrtina rudišča. Verjetno je ostala nekje na poti med Jelovico in Idrijo. Za ta del rudišča se še ne ve, ah je ostal nekje pokrit, ali pa je bil že odnesen. V žirovsko-trnovskem pokrovu se nahaja tudi bakrovo rudišče Škofje ter rudni pojavi v Novinah, Sebreljah, Otaležu, Masorah, Sovodnju in Hobovšah. Orudeni grödenski skladi so se nagubali skupaj z njihovo talnino in krovnino. Nato so nastale tri luske, ki so bile narinjene druga na drugo prek podlage iz triadnih kamenin (F. Drovenik in sod., 1972). V teh luskah leže nekatere plasti normalno, druge inverzno. Zvečine imajo smer NE—SW in vpadajo pod kotom 30* proti NW. Inverzne plasti ene izmed lusk .so orudene. Med orogenezo so bili mobilizirani poleg kremena tudi karbonatni minerali; nastale so kreme- nove, karbonatne in kremenovo-karbonatne žile z značilno progasto teksturo. Z nižjim delom grödenskih skladov v žirovsko trnovskem pokrovu je pripoto- valo tudi uranovo rudišče Zirovski vrh. Prvotna narivna ploskev je imela različne vpade, toda ni verjetno, da bi vpadala pod kotom 60" proti SW, kot je to navedel V. Omaljev (1967). Ta strma dislokacija je lokalna deformacija prvotno bolj položne narivne ploskve. Orogenetski premiki so nagubali ter deformirali rudonosne permske plasti ter prizadeh tudi rudna telesa, razvrščena v dvojni >^ strukturi (si. 14, E. Lukacs in A. P. F lo r j a n č i č, 1974). 124 Matija Drovenik, Mario PleniCar & Franc Drovenik Podobno kot v Skofjem, so tudi na Žirovskem vrhu v tem času nastale kreme- nove, kremenovo-karbonatne in karbonatne žile s progasto teksturo. Svinčevo-cinkova rudišča Bohor. Ledina, Martinja vas, Mokronog, Stranje, Skovec, Trebelno in Zabukovje leže v spodnjetriadnih pla.steh dolskega nariva, ki je bil s severa narinjen na Zunanje Dinaride. Dolžina narivanja znaSa okrog 10 km. Severno od periadriatskega lineamenta se razteza severni apnsnišlci pas Karavank. Tu so bile triadne in jurske plasti potisnjene za več kilometrov proti severu. 1. Struci (1970a) je ločil tri tekton.ske enote: jazbinsko cono, cen- tralno cono in severno narivno cono. Najbližja periadriatskemu lineamentu je jazbinska cona, ki predstavlja tektonski jarek in sestoji v glavnem iz karnijskih in noriških plasti. Tektonsko vzdignjene grude centralne cone sestoje večidel iz ladin.skega apnenca, ugreznjene pa iz karnijskih in noriških plasti; ponekod sega na površje tudi ladinski apnenec. Severna narivna cona sestoji iz triadnih in jurskih plasti in leži na paleozojskem skrilavcu in na miocenski glini. Mežiško rudišče leži v centralni coni. ki so jo prelomi v smeri sever—jug razdelili na grude. Vertikalni premiki ob prelomih presegajo ponekod 1000 m. Centralna rudišča mežiškega rudnika so v tektonskem jarku, ki ga omejuje na jugu naveršnikov prelom, na sevei\i godtvv prelom, na zahodu prelom Peca na vzhodu šumahov prelom. Med prelomom Peca in šumahovim prelomom je še več drugih, bolj ali manj vzporednih prelomov; verjetno so bili nekateri aktivni večkrat. Presekali so tudi plastovna rudna telesa. Marsikje so ob njih v zdrobljenih ccinah kristalizirali rudni minerali ter kalcit m dolomit. Tako so verjetno nastala diskordantna rudna telesa, med njimi tudi unionski sistem. V tektonskem jarku vzhodno od Ladinkovoga preloma je revir Mučevo, v grudi Pece rudišt-e Peca, v jazbinski coni pa revir Graben. V srednjepliocenski epohi se je začelo v Sloveniji neotektonsko obdobje. U. Premru (1976) je ločil dva ciklusa. Prvi ciklus se je začel potem, ko so prelomi s smerjo NW—SE razkosali spodnjcpliocenski pcneplcn. V srednjem delu srednjega pliocena je bil aktiven prelomni sistem N—S; ob prelomih so bile dvignjene ali .spuščene posamezne grude za 100 do 1000 m. Tedaj so nastale udorine pri Kočevju in Kanižarici, zapolnjene s srednjepliooenskimi usedlinami. Sledil je prelomni sistem SW—NE. Z njim v zvezi je transgresija Panonskega morja na območju Bizelj.skega. V zgornjem delu srednjepliocenske epohe .se je ponovno aktiviral sistem NW—SE, ki je zajel vso Slovenijo. Sestoji iz dveh divergirajočih sistemov z vpadi tektonskih con od 60 do 90*. Prelomna sistema sta nastala zaradi longitudinalne kompresije iz .smeri NW. Vertikalna komponenta premika je znašala 50 do 300 m, horizontalna pa 100 do 3000 m. V tej fazi so bili aktivni številni prelomi, med njimi idrijski, ra.ški, kranjski, dobrepoljski, žužemberški in savski. V srednjem delu zgornjepliocenske epohe je bil v Južnih Alpah aktiven prelomni sistem W—E. Zaradi delovanja zunanje kompi-esijske sile se je ozemlje najprej nagubalo. Na temenih gub so nastali gravitacijski prelomi, na južnih krilih gub pa reverzni. Skoki znašajo 30 do 1000 m. Tudi v tej fazi so bili aktivni številni prelomi, npr. tuhinjski in polšniški. Med srednjim delom srednjepliocenske epohe in začetkom gunškega glaciale so zadnjič oživeli regionalni transkurentni prelomi, po vsej verjetnosti globoki: labotski, smrekovški, šoštanjski, donački, ormoški in ljutomerski. Vertikalni Nastanek rudlK v SR Sloveniji _125 premiki ob posameznih prelomih znaSajo 50 do 700 m, horizontalni pa 5 km do 20 km. Prelomni sistem SW—NE je v zgornjem delu zgornjepliocenske epohe dvignil v stopničasto grudo Gorjance. Isti sistem je bil aktiven na ozemlju celotne Slovenije v günákem glacialu in giinško-mindel.skem interglacialu. Z mindelskim glacialom se je pričel drugi neotektonski ciklus, ki traja še danes. Na območju Slovenije so bili reaktivirani prelomi in prelomni sistemi, ki so bili aktivni že prej. Zadnja faza, ki je sedaj aktivna v seizmičnih conah Slovenije, povzroča premike ob sistemu N—S. Gre za vertikalne in subvertikalne normalne prelome s skoki do 20 m. Med drugimi so aktivni ljubljanski, brežiški in čepovanski prelom. V pliocenu je zaživela najmlajša magmatska faza v Sloveniji. Središče vul- kanske aktivnosti, ki je dala anorogenski bazalt, je bila v okolici Gleichenberga na Avstrijskem. Na naši strani prihajajo na površje le manjše goUce bazaltnega tufa in tuf ita v okolici Grada v Prekmurju. Tufske plasti leže med prodom in peskom na mejnem območju med zgornjim in spodnjim pliocenom (M. Ple- ničar, 1970). Po A. Hinterlechner-Ravnikovi sestoji klastični vulkanski material iz zm bazaltnega stekla, v katerem so kristali avgita, olivina, bazaltne rogovače in redko plagioklazov. Pogosten je tudi kremen, ki pa pred- stavlja sedimentno primes. Značilne so olivinove bombice centimetrskih dimen- zij, ki jih obdaja tanka plast votličastega bazalta. Po A. Winkler ju (1927) je kemizem pliocenskega vulkanizma izrazito bazalten. nediferenciran. Bazalt je sorazmerno bogat s kalijem, torej pripada atlantski magmi. V pliocenu pri nas ni bilo pogojev, pri katerih bi v pomembnejših količinah nastali ali se koncentrirali mdni minerali. Le rečne naplavine Drave in Mure vsebujejo nekaj zlata, ki so ga primitivno izpirali. Zgornji del prodnih naplavin na Dravskem in Ptujskem polju je pleistocenski. spodnji pa pUocenski. V pUo- censkem produ prevladuje dobro zaobljen droben kremenov prod, v pleistocen- skem pa se debelejšemu kremenovemu produ pridružijo prodniki magmatskih in metamorfnih kamenin. V pleistocenski epohi je bila transport krajši in so se zato ohranili tudi prodniki mehkejših metamorfnih kamenin. Debelina prodnih naplavin je bila v Zlatoličju izmerjena 26 m, pri Forminu pa 8 do 9 metrov; Zlatoličje leži namreč na visoki pleistocenski terasi, Formin pa na nizki, delno že holocenski (L. Zlebnik, 1967). Debelina kvartarnih murskih naplavin znaša pri Konjišču 7 m, pri Babincih 16 m in pri Murskem gozdu v okolici Lendave 24 m. Pred drugo svetovno vojno so raziskovali dravske zlatonosne naplavine pri Fali, niže Ptuja pri Sv. Marku in murske v neregulirani strugi pri Vučji vesi in na Dolnji, Srednji in Gornji Bistrici. Po M o r g a n u in D u h o v n i k u je bila vsebnost zlata р1чк:еј pod ekonomsko mejo. V gramu koncentrata so našteU 40 000—200 000 luskic. ki so vsebovale v naplavinah Drave 89 »o zlata, v napla- vinah Mure pa 84,3 •/». Zlato izvira verjetno iz Nizkih, predvsem pa iz Visokih Tur, kjer so odkopavali v preteklosti več žilnih rudi.šč zlata (H. Schneider- höhn, 1941). Na Bohinjskih pobočjih, na Pokljuki in Jelovici so površinske in podzemelj- ske vode nanesle rdečo ilovico, pomešano z bobovcem v zakra.seli triadni apnenec. Kraške vrtače, jame in podzemeljske vodne poti so bile razUčnih oblik in veU- • - oEoixxiUA m 126 Matija Drovenik, Mario PleniCar & Fi iм' Di venik koeti. S povrSja so segale večje jame 50 do 250 m globoko. Nabiralci rud so v njih nabrali za bohinjske, železniške in kroparske fužine po pet ton in celo po tisoč ton železove rude. Zelezarjenje v Bohinju se je začelo menda že v predzgodo- vinski dobi. Železnike pa so naselili s furlanskimi in nemškimi fužinarji brižinski škofje, ko -so dobili leta 1277 na svojih posestvih rudarske pravice. V Bohinju je ugasnila zadnja peč leta 1891, v Železnikih pa so fužine nadomestili z žagami okrog leta 1909. Limonitnc konkrecije vsebuje tudi pliocenska in pleistocenska jerina v kra- ških vrtačah v zgornjekrednem in jurskem apnencu na Gorjancih, pri Vodenicah pri Ržišču nad Kostanjevico ter med Jordankalom in Golobinjekom. Posa- mezne konkrecije so velike 20 cm (M. Pleničar in U. Premru, 1977). Podobno velja za limonitnc konrekcijc v pliocenskih in kvartarnih sedimentih v okolici Ribnice (S. Buser, 1974 a). V okoUci Mirne na Dolenjskem je znana manganova ruda v pleistocenski glini. Deformacija naših rudišč se je nadaljevala v neolektonskem obdobju. Idrij- sko rudišče so razkosali subvertikalni prelomi s horizontalnim desnim premikom blokov. Najpomembnejša sta idrijski prelom, ki omejuje rudišče na severo- vzhodu, in prelom Zala na jugozahodni strani. Ob idrijskem prelomu je bil severovzhodni del idrijskega rudišča premaknjen proti jugovzhodu. Leta 1962 so z vilino 12/62 našli ta del rudišča v Ljubevški dolini. Nadaljnje raziskave s površja zaradi precejšnje globine 600 do 700 metrov ne bi bile .smotrno, zato so konec leta 1965 pričeli kopati raziskovalno progo s 14. obzorja stare jame proti rudišču Ljubevč. Dne 22. junija 1971 so točno 463 let po odkritju cinabaritne rude pod Prontom (na dan sv. Ahaca leta 1508) dosegli idrijski prolom ter orudene grödenske in spodnjeskitske plasti v Ljubevču, premaknjene ob idrij- skem prelomu za 2,5 km proti jugovzhodu. Rudi.šče Ljuix>vč leži na severo- vzhodni strani idrijskega preloma, ki ima smer NW—SE in vpada pod kotom 73» proti NE (L. Placer, 1974, neobjavljeno poročilo). Narivna in razlomna tektonika sta deformirali in raztrgaU nekatera idrijska rudna telesa. Ruda je bila zdrobljena, cinabarit je ob narivnih ploskvah rekrista- liziral. Ob prelomih se najde celo cinabaritni milonit. Drugod so nastale v živo- srebrovi rudi razpoke, dolno zapolnjene s kremenom, kalcitom, dolomitom in organsko snovjo, pogosto tudi s cinabaritom. Tako so nastale epigenetske žilice npr. v rudi v plasteh skonca. V bakrovem rudišču Škofje so rudne in jalove plasti razpokano v različnih -smereh. Vertikalni in subvertikalni prelomi s smerjo NW—SE in N—S so raz- kosali rudišče na bloke. V jalovem in orudenem peščenjaku so bih mobilizirani kremen, karljonati, albit in rudni minerali, v odprtih razpokah in jxirah so na- stalo kremenove. kremenovo-karbonatne. karbonatne in celo albitni' žilia>. ki vsebujejo v rudnih plasteh pogosto tudi rudne minerale. V mlajših razpokah so se lepo razvili kristali kremena, karbonatov, albita, pirita in halkopirita (M. Drovenik, 1970). Le najmlajši prelomi in razpoke ne vsebujejo niti jalovinskih niti rudnih mineralov. Tudi v uranovem rudišču Zirovski vrh so prelomi ponekod za več metrov premaknili grödenske sklade in rudne loče. Razpoke so zapolnili, podobno kot v bakrovem rudišču Škofje, predvsem kremen in karbonati; tako so nastale kremenove, kremenovo-karbonatne in karbonatne žilo. Tam kjer sečejo žile Nastanek rudiSC v SR Sloveniji __127 rudne plasti, vsebujejo tudi sulfide, predvsem halkopirit in pirit. V mlajših raz- pokah sta kristalizirala kremen in kalcit. Posebno zanimive so kalcitne žilice s piritom. Kalcit tvori lepo razvite kristale, velike do 1,5 cm, ki vsebujejo pirit, in tudi prekriva jih piritni oprh. V mežiškem rudišču so terciarni prelomi vzporedni z glavnimi tekton.skimi smermi NNW—SSE, NNE—SSW in W—E. Mod njinü so najbolj izraziti helenski, stropni in pikov prelom, ki so razkosali ladinske, karnijske in noriške plasti in rudna telesa. Gre verjetno za večkrat oživljene prelome, kakršni npr. sečejo sistem orudenih union.skih prelomov (si. 91). Ti prelomi imajo enako smer in vpad kakor rudna telesa. 2Laradi tektonskih premikov je nastalo v bogati svinčevi rudi tu in tam »svinčevo ogledalo- ; dokaj pogosten je tudi rekristalizirani galenit s strukturo »svinčevega repa-, ki ga je opisal že M. Munda (1938). V teh, najmlajših prelomih so nastali ponekod lepo oblikovani kalcitni kri.stali, ki ne kažejo nobenih deformacij. Neogcna tektonika je vplivala tudi na svinčevo-cinkovo rudišče Puharje, ki leži v južnom krilu šoštanjskega pi-eloma (M. Iskra, 1969). V pliocenski epohi in kvartarni periodi je erozija odkrila več rudiSč, drugod pa stanjšala krovninske plasti. Na golicah ter vzdolž zdrobljenih con, prelomov in razpok .so se zaradi površinske vode spremenili fizikalno-kemični pogoji in prvotni rudni minerali niso bili več obstojni. Spremenili so se predvsem zgomji deli rudišč. V bakrovih rudiščih v grödenskih klastitih so nastali v coni oksidacije malahit, azurit, železovi hidroksidi in hrizokola, v coni cementacije pa halkozin, digcnit in covellin. Prvotni k)ornit je navadno razpadel, v njem so se pojavile poleg digenita in covellina tudi tanke lamele cementacijskoga halkopirita, raz- vrščene po njegovi stmkturi. Razpadli bornit vsebuje večkrat tudi idait. V zgornjem delu uranovega mdišča Zirovski vrh je našel D. Radusino- V i Ć (1967) autunit, torbernit, meta-torbernit, fosfuranilil-renardit, diunontit, gummit, arzenolit in sekundarne minerale, ki so nastali pri razpadu bakrovih in železovih sulfidov. T. Dolenc in njegovi sodelavci (1979) pa so določih Se tyuyamunit, francevillit, uvanit, renardit, /J-uranotil, uranopilit, johannit in zippeit. V svinčevo-cinkovih rudiščih, predvsem v tistih, ki leže v karbonatnih pla- steh, jo bil galenit delno spremenjen v cemsit in podrejeno v anglezit, sfalerit pa v smithsonit in v manjši meri v hidrocinkit. Medtem ko tvori cerusit pravi- loma p-sovdomorfoze po galenitu. tvorita smithsonit in hidrocinkit tudi žilice. Oba sekundarna cinkova minerala sta precipilirala v mlajših razpokah, ki vse- bujejo tudi kristale kalcita in dolomita. Tovrstne spremembe so pogostne v Me- žici, Puharju in v svinčevo-skem prostoru, saj obratuje že 300 let. To po- meni, da so obstajali na območju Slovenije v geološki preteklosti pogoji za na- stanek velikih konct ntracij rudnih mineralov. Uranova ruda je v Sloveniji po dosedanjem raziskovanju omejena na sive in zelene klastične grödenske kamenine s posameznimi vložki rdečih različkov. Najdena je bila sorazmerno pozno — šele leta 1960, ko je bila na Žirovskem vrhu prvič izmerjena radioaktivna anomalija, tj. višja vrednost radioaktivnega sevanja, kot ustreza naravnemu ozadju. Pri nadaljnjem raziskovanju je treba računati z možnostjo .skritih rudiSč ki jih doslej nismo našli bodisi zaradi globine in komplicirane tektonike, ali zaradi drugih po.sebnih okoliščin. Zivosrebrovo rudo v Ljubevču. v neposredni bližini Idrije, so npr. odkrili 483 let pozneje kot idrijsko rudo. Predvsem pa jo treba upoštevati nove vrste rud. kakršnih doslej sploh .še i.skali ni.smo, čeprav segajo njihove plasti celo na površje. Raziskovalne metode moramo v bodoče So bolj prilagojovati ustrezno okoli.Sčinam. Nadalje je treba upoštevati, da se svetovno tržišče s surovinami vodno bolj zapira, medtem ko cono kovin ra.stejo, nekatere celo skokovito, npr. cene urana. Pri takšnih pogojih se moramo bolj kot doslej opreti na domačo surovinsko bazo in jo še povečati. To pa narekuje intenzivnejše delo, uvajanje novih raziskovalnih metod in seveda večja finančna sredstva. Toda raziskovanje skritih rudi.šč bo uspešno le tedaj, če bomo pravočasno dognali, v kakšnem okolju so nastala rudišča, ki jih izkoriščamo danes, oziroma so jih izkoriščali v preteklosti. Kdor se ukvarja z raziskavami, ve, da zahtevajo npr. magmatogena hidrotermalna rudi- šča drugačno metodologijo kakor rudišča, nastala sinsedimentno in diagenetsko. Zato .som skuSal čimbolj objektivno razložiti nastanek po.sameznih rudi.šč in nji- hovih skupin. Ni bil moj namen tu razpravljati o teorijah kristalizacije rudnih mineralov iz hidrotermalnih raztopin ali o možnosti njihovega nastanka v dia- 130 Matija Drovenilc. Mario Pleničar & Franc Drovenik genezi. Prav tako nisem naSih rudifiC primerjal z drugimi, razen v posebnih pri- merih, čeprav so bili v določenih dobah na večjem prostoru enaki pogoji za nastanek podobnih rudnih koncentracij. Sestavek bi bil predolg, poleg tega pa bi se podatki za naša rudi.šča izgubili v poplavi drugih navedb. Moj glavni namen je bil, posvetiti vso pozornost postopnemu nastajanju domačih rudišč. Zavedam se, da pomenijo tudi moje interpretacije nastanka slovenskih rudišč le določeno stopnjo v razvoju. Nadaljnje raziskave bodo pokazale, koliko je ta stopnja bUžja dogajanjem v geolo.ški zgodovini in današnjemu stanju. Zahvala Studijo o nastanku slovenskih rudišč z metaloRenetsko karto sta omogočila Razi- skovalna skupnost Slovenije in Geološki zavod, za kar jima gre iskrena zahvala. Pri oblikovanju raznovrstno vsebine in grafične izvedbe dela je avtorjem poma- galo več sodelavcev s fakultete za naravoslovje In tehnologijo univerze Edvarda Kardelja, Geološkega zavoda. Inštituta Boris Kidrič, Inštituta Jožef .Štefan ter z uni- verze v Beogradu. Zahvalo smo dolžni zlasti M. Bidovcu, prof. dr. J. Duhovniku, dr. J. Fegešu, C. Gantarju, A. Gogalovi, K. Gradu, A. Hinterlechner-Ravnikovi, M. Ka- rerjevi, prof. dr. Z. Maksimoviču, J. Pezdlču in U. Premruju. The origin of Slovenian ore deposits Summary An attempt has boen made to interpret the multistage origin of the ore deposits of Slovenia in chronological order in relation to the geological history of the coimtry. Early Paleozoic era The oldest ore bearing beds in Slovenia are the metamorphic rocks of Po- horje and Kozjak which belong to the Eastern Central Alps. They were derived from the sediments and products of the initial volcanism which filled during the Early Paleozoic era the large geo.syncline in the region of the Alpides. Du- ring the subsidence of the geosynclinc the deeper buried rocks were folded and metamorphosed. The progressive regional metamorphism terminated with the retrograde metamorphism. The problem of stratigraphy of our metamorphic rocks and the age of their metamorphism has not been solved completely yet. Metamorphism probably started already in the Baikalian orogeny, and continu- ed during the Caledonian-Variscan orogeny. The metamorphic rocks overlain by quartz-.sericite phyllite are probably Pre-Ordovician, and perhaps even of Pre- cambrian age. The Magdalen.sberg beds which overlie the mentioned phyllite were deposited probably during the period of Middle Ordovician-Lowor De- vonian. Already during the Early Silurian period the influence of the Periadriatic lineament became apparent. In the territory of Slovenia it is represented by several {>arallel faults which had different functions in different gejological ages. During the Middle Triassic period the Periadriatic lineament might have been a subduction zone. At the boundary between Cretaceous and Tertiary pe- riods it was represented by a system of right transcurrent faults, and during the Oligocene epoch and at the end of Miocene epoch it was the root region of over- thrusts; north of the lineament the overthrusting was directed towards the north, and south of it southwards. In metamorphic rocks are interesting the lead-zinc-copper deposit Okoška gora in the southern foothills of Pohorje, and the polymetallic ore deposit Rem- šnik in the southern slopes of Kozjak. At Okoška gora occurs mostly an ore- bearing breccia in which ore minerals represent cr>'stalloblasts duo to the in- fluence of regional metamorphi-sm (fig. 1). This is the oldest lead-zinc-copper ore deposit of Slovenia. Spectral analyses of ore minerals indicate a heterogeneous geochemical association, and mass-spectrometric analyses the juvenile origin of 132 Matija Drovenik, Mario PleniCar & Franc Drovenik sulfur. Possibly, the ore-bearing solutions were derived from the same magma chamber as the keratophyre which was later metamorphosed. Of more economic importance was the polymetallic ore deposit Remšnik in which lenticular concordant ore bodies wore mined. In total, several hundred tons of lead, zinc, and copper were mined. Acciirding to trace elements and the isotopie composition of sulfur the Remšnik ore is nearest to that of Okoška gora. It should be mentioned, however, that it is highest in silver and bismuth among all lead-zinc ores in Slovenia. The genesis of Remšnik is .still questionable. Some authoi-s support its magmatic-metasomatic, and others the volcanogenic-sedimen- tary origin (figs. 2, 3). The Magdalensberg beds arc mineralized with lead and zinc in the Velunja valley. According to the mineral composition and geochemical paragonesis, the occurrences in the Velunja valley approach the veinlike lead-zinc deposits in Carix>niferous-Permian beds of the Sava folds. On Hamunov vrh there were prospects and some mining of iron ore in Magdalensberg beds. Three diabase lenses contain*^ magnetite bodies which were formed during the separation of liquid basic magma. Lower Devonian beds outcrop in the Karavanke Alps in the surroundings of Jezersko. Upper Devonian beds are also exposed, but only locally. I^te Paleozoic era At Stegovnik ore occurs at the contact of Upper Devonian reef limestone and Lower Carboniferous clastic beds. Devonian and Carboniferous rocks are silidfied along the contact (fig. 4), and they contain ore minerals, mostly spha- lerite, tetrahedrite, and galena (fig. 5). Spectral analyses of tetrahedrite show enrichment, especially of silver and nickel contents. Similar deposits were found along the contact of Devonian and Carboniferous beds al.so in the Carnian Alps; where they were explained by extrusive-sedimentary ore as.sociated with the Carboniferous spilite-keratophyric volcanism. The total length of the zone of ore occurrences along the contact of Devonian and Carboniferous beds amounts to almost 140 km. In the Upper Carboniferous beds of the Orenburgian stage occur small deposits of iron ore. They were mined in two belts, one between Jesenice and Tržič, and the other near Vitanje. In both belts ore bodies were mostly lenticular embedded in limestone or in clastic beds. In the first belt about 250,000 tons of sideritic ore were mined in Savske jame. Belščica, and Lepena. In the Vitanje belt iron ore was mined at Brie. Brdce, Felici jan, and in the surroundings of Glo.sc, Cešnjice, and Kamna Gorica. To these deposits the hydrothermal-meta- somatic origin was a.scribed. However, considering that ore bodies occurred in both belts in the same stratigraphical-lithological horizon, and taking into accoimt certain ore textures in Savske jame and Vitanje belt, sedimentary origin of iron ore in both belts seems more probable. In the Sava folds the oldest rocks consist of a sequence of dark gray slate, light gray fine grained quartz sandstone, and quartz conglomerate. The.se beds were i-anged first into the Carboniferous period. Later some ranged them into the Carbonifcrou.s-Permian. and others into the Ix)wer Permian, i. e. into the Trogkofel stage. Evidence for a faultless classification of the sequence is stil The origin of Slovenian ore deposits 133 insufficient. Until the age of these beds has been well determined, we shall range them into Carboniferous-Permian. In the wider surroundings of Ljubljana in Carboniferous-Permian beds copper, iron, and lead ores were mined and melted already in prehistoric times. In the New Ages Litija was the mining center with one of the most important ore potentials in the Eastern Alps. Locally lead and zinc ore contained cinnabar and barite in economical quantities. It occurred in concordant and di.scordant veins. Between Hra.stnica near Medvode in the west, and Pecelj at Sevnica in the east, more than 40 deposits occur at a length of about 80 km, most of them in the Litija anticline. They are meso-epithermal ore deposits which are not exactly dated yet. We consider that their age determination should be performed primarily on the basis of their position in the geological setup of the Sava folds. These deposits are closely related to the Carboniferous-Permian beds. Ore veins of this kind were not found in the Middle Permian beds, although they overlie often the ore-bearing Carooniferou-s-Permian beds. They occur neither in Triassic nor in vouneer beds, with the exception of Pleše, where Triassic carbonate rocks are mmeralized with barite — but only along the contact with ore-bearing Car- boniferous-Permian beds. Ore at Pleše could be explained by mobilization of barite from Carboniferous-Permiam beds into the Tria.ssic ones. Ore veins were filled before the deposition of Middle Permian beds, and they are genetically associated with the Lower Permian magmatism, which furnished in Eeastern Alps quartz porphyry and keratophyre. True, outcrops of these rocks have not been found in Slovenia yet, but their pebbles and frag- ments are a frequent component of the Permian Val Gardena beds. According to mineral composition four groups of ore deposits can be distin- guished. To the first group can be ranged the mesothermal deposits Cešnjice, Zlatenek, and Ponoviče; their characteristics is a simple paragenesis, and the principal ore mineral is sphalerite (fig. 6). The second group compri.ses most of the ore veins. They contain lead-zinc ore with prevailing galena. Typical repre- sentatives of this group are Zavrstnik, Maljek, and Zagorica. Ore minerals cry- stallized in the sequence sphalerite-chalcopyrite-tetrahodrite-galena. Veins often contain barite and also some quartz. Their country rock is in places siUcified (figs. 7 and 8). Economically most important was the third group of ore deposits characte- rized by ore veins with a heterogeneous paragenesis. Next to galena and spha- lerite they contained also chalcopyrite and cinnabar, as well as locally barite in economical quantities. Such ore was mined especially at Litija. Knapovže, and Pleše. The highest ore reserves existed at Litija, where about 50,000 tons of Pb, 1 ton of Ag, 42.5 ton of Hg. and about 30,000 tons of barite were extracted. Vertically in veins the ore and the gangue minerals were zonally distributed. In the upper parts barite prevailed, accompanied by galena and cinnabar. Below, first an abundance of barite diminished, and then also of galena. At the same time sphalerite appeared. Its abundance increased with depth, and it became the main ore mineral accompanied by quartz. Veins then terminated downwards in barren quartz roots. Into the fourth group only one ore deposit was placed, the Marija Reka mercury ore deposit. The main ore mineral is cinnabar. In lesser quantities 134 Matija Drovenik, Mario Pleničar & Franc Drovenik occur also other ore minerals characteristic for Pb-Zn ore deposits of the Sava folds, as discussed above. Typical for the vein deposits of the Sava folds is a slight enrichment of sphalerite in cadmium, cobalt, copper, and gallium, as well as enrichment of galena in silver, copper, and antimony. The i.solopic composition of sulfur m sulfides from various ore deposits is rather similar. The main characteri.stic are close ranges of the A S** value around 0.0 %», which is an indication of the juve- nile origin of sulfur. In the Carboniferou.s-Permian beds of the Sava folds also antimony ore was mined. Ore veins and lenses occurred only in the Trojane anticline between Trojane and Znojile in an about nine kilometers long belt. In the Kralj and Zinka adits, at Perhavec and Znojile, about 4,000 tons of antimony wore extract- ed in total. Next to stibnite (figs. 9 to 12) the ore contains also other ore mine- rals, but in small quantities only. Considering the geochemical paragenesis and the isotopie composition of sulfur, these antimony vein deposits can be logically associated with other vein deposits in Carboniferous-Permian beds of the Sava folds. South of the Periadriatic lineament the Permian beds occur in carbonate and clastic development, and north of it only in clastic one. Above the clastic Car- boniferous beds in the Karavanke Alps the Trogkofel Pscudoschwagerina lime- stone was deposited. In the Trogkofel limestone occurs the lead-zinc deposit Korošica with the ore displaying pronounced colloidal structures and textures (fig. 13 a. b). In this respect it differs from other lead-zinc deposits in Slovenia. From the metallogenic point of view the Permian clastic Val Gardena beds are of an essentially higher importance, since they contain the uranium ore deposit Zirovski Vrh and the copper ore deposit Skofje. The Val Gardena beds attain their maximum thickness in the Zirovski Vrh area. In their lower part, which is 200 to 250 m thick, prevail gray and green coarse and medium grained .sandstone along with conglomerate and conglomeratic sandstone. Sheets and beds of red rocks are rare. In the upper part. 350 to 400 m thick, predominate red medium and fine grained sandstone and siltstone. In this part of the lithological sequence occur also beds of gray and green varieties. Geological evidence indicates that the Val Gardena beds were deposited in an arid climate on land: their lower part represents deposits of river bed. and the upi>er part deposits of flood plain. Especially the red clastic beds occur also in the Skofja Loka and Polhov Gradec hills, and in the Karavanke Alps. Fragments and pebbles of the clastic beds are derived from igneous, sedimentary, and meta- morphic rocks. The gray and green Val Gardena sandstone shows evidence of diagenetic, epigenetic, and retrograde-epigenetic alteration. Under the micro- scope growth of detritic quartz, plagioclase and orthoclase grains, authigenic albite grains, and also several generations of quartz and carbonate minerals can be seen among others. Alterations occurred at temperatures attaining 200« C. The uranium ore deposit Zirovski vrh lies in gray-green clastic rocks which contain intercalations of red varieties. In this part of the lithological sequence four rhythms can be distinguished. The lower rhythm lies unconformably on Carboniferous-Permian beds. It consists largely of obscurely bedded basal conglomerate and of conglomeratic sandstone. Sandstone and conglomerate of the second rhythm are locally well bedded, and they contain traces of ura- The origin of Slovenian ore deposita 135 nium ore and of sulfides. In the third, ore-bearing rhythm sandstone pre- dominates above conglomerate; it is characterized by cross bedding. The fourth rhythm consists of medium and coarse grained sandstone which in places con- tains also pitchblende and various sulfides (fig. 14). The ore-bearing horizon of the third rhythm is 30 to 60 m thick. It is devided by lenticular intercalations of red shaly sandstone into the lower and upper part. Until now above 100 lenticular ore bodies have been fotmd which are very irregulary distributed. The most important ore mineral is pitchblende. It occurs in grains in the cement of sandstone. On the average these grains are about 10 fim thick, and they occur individually, or appear as.sociated into small, iiTegular lenses (figs. 15, 16, 18, 19, and 20). In very rich ore pitchblende forms most of the cement, and detric grains "float" in it (fig. 17). It is accompanied by sulfides which in several ore bodies achieve even 5 '/o. Pyrite prevails which is characterized by "mineralized bacteria" (fig. 21). Also pseudomorphs of pitchblende and pyrite after plant remains have been found. In smaller quantities occur as primary minerals also galena, sphalerite, chalcopyrite, arsenopyrite (fig. 22), and tennan- tite. 2irovski vrh is a sedimentary ore deposit. Pitchblende and sulfides precipi- tated in the reducing environment which was generated by decomposition of organic remains and metabolism of anaerobic bacteria. A part of uranium and a large part of sulfide grains were later remobilizied (figs. 23 to 26). The geo- chemical paragenesis comprises beside uranium also arsenic, copper, lead, zinc and vanadium. The mass-spectrometic analysis of the sulfur isotopie composi- tion shows a strong enrichment in S"* with a very wide variation of Л5" which attains almost 40 \u. This is regarded as evidence of biogenic origin of sulfur. In the surroundings of Skofja Loka there are occurrences of uranium ore in Selca Valley at Sv. Tomaž and Sv. Valentin, as well as in Poljane Valley at Bodovlje ravine. In the upper part of Val Gardena b<'ds copper occurrences were deposited during diagencsis. There i"ed siltstone, sandstone and shale predominate, how- ever, mineralized are always only their gray and green varieties. Outcrops of copper occurrences are arranged in an almost 90 km long belt which extends from the Cerkno area into the eastern part of Sava folds. The mineralized clastic rocks are hydrothermally unaltered. Authigenic albite rims and authigenic albite grains are entirely fresh also in ca.ses when they border directly on primary ore minerals. Ore beds contain anthracite lenses and very fine dispersed organic matter in clastic rocks. Ore minerals occur mainly in cement (figs. 27 and 28). The most important ore minerals are chalcopyrite and bornite (figs. 29, 32 and 33). In lesser quantities occur also pyrite, tennantite, chalcocite (fig. 30a). sphale- rite, and galena, while in traces enargite. linneite, and n domeykite are present. Characteristic are pseudomorphs of copper sulfides and pyrite after plant re- mains: the original cellular texture is often very weU preserved (figs. 30 b, 34, 35 and 36). At Skofje lenticular ore bodies occur in an about 15 m thick ore-bearing horizon which is in an inverse position due to post-ore tectonic. Most of the ore was found in dark gray, tough medium grained sandstone. According to mineral composition the bornite-chalcopyrite, bornite-chalcocite, and chalcopyrite-pyrite 136 Malija Drovenilc. Mario Pleničar & Franc Drovenik ore can be distinguished : they were formed in slightly different physical-chemi- cal conditions. Along with copper the Skofje ore contains also some arsenic, lead and zinc, and is enriched in silver. Mas.s-spectrometric analysis gave evi- dence of high enrichment of sulfide sulfur with S"; Л5" value varies in the range of about 29 %o. Considering the sulfide sulfur from the surrounding occur- rences Sebrelje. Masore, and Sovodenj, this arange is well above 40%». Enrich- ment in S** and the very broad range of Л5" favor the biogenic origin of sulfur in copper deposits of Val Gardena beds. In the arid climate conditions of Middle Permian stage a small iron ore deposit was formed in the clastic beds at Hrastno near Mokronog. In various periods hematite ore was mined there. In Upper Permian carbonate rocks no uranium, copper, or iron deposits occur but locally there arc minor concentrations of lead-zinc ore. About three centuries ago at Skorno in Salek Valley Pb-Zn ore was prospected and mined in Upper Permian carbonate rock. In total about 500 tons of zinc and 100 tons of lead were extracted. Mining workings of some importance were in the ore deposit Puharje where the Upper Permian beds exceed 400 metres. The larger part of the lithological sequence belongs to gray and dark gray dolomite. Minera- lized with lead and zinc is the upper part of dolomite beds, while the underlying and the overlying limestones are completely barren. Several irregular ore bfjdies of moderate dimensions showing epigenetic ore structures and textures have been found in the recently driven adit in the gray and dark gray dolomite. In spite of the simple paragenesis, the succession of crystallization of sphalerite and galena which prevail in ore. is very complex (figs. 37 to 42). In dark, very finely grained bituminous variety of dolomite also sedimentary textures and structures appear. They wore preser\'ed due to the fact, that the ore bed was insulated by sheets of slaty bituminous dolomite. According to our opinion, the ore minerals of Puharje were deposited during diagenesis of the more or less bituminous carbonate rock, but were later redistributed. By spectral analysis en- richment of sphalerite with cadmium, and of galena with arsenic has been de- termined. Sulfur of sphalerite and of galena is moderately enriched in S". It has been released most probably during bacterial reduction of repeatedly reduced sulfates. Mesozoic era During the Scythian stage the Alpidic orogenic cycle started with the forma- tion of a shallow geosyncline, which differentiated during the Lower Anlsian stage into an eugeosyncline and a miogeosyncline. with an interoceanic high inbetween. The same arrangement lasted also throughout the Ladinian stage. Starting with the Cordevolian substage, however, in the eugeosynclinal area developments in two regions can be distinguished. In the western part of Sava folds the deep marine sedimentation lasted without interruption through the end of Jurassic period. In the other areas of the Southern Alps the eugeosynclinal deposition became interrruptcd in the Cordevolian substage and in the Norian and Rhaetian stages with an unique shallow marine carbonate deposition. During the Julian and Tuvalian substages narrow and shallow miogeosynclinal trougs with intermediate carbonate shallow marine deposition were formed. The mio- geosyncline, i.e. the region of Dinarides, was periodically interrupted by cartx)- The origin of Slovenian ore depodts 137 nate shallow marine deposition in the Cordevolian substage, and in the Norian and Rhaetian stages. The total thickness of Scythian, Anisian, Ladinian, Car- nian, Norian, and Rhaetian beds amounts to 1900 metres. Although sedimentary beds deposited in various conditions, the Triassic sy- stem is characterized by carbonate rocks. Considering that these beds were de- posited in shallow sea, and that their thickness is considerable, it is understand- able that the depositional basin had to subsid«' gradually. Along the dislocations which cut the lithosphère the ascension of the basic basalt magma of the upper mantle started already during the Scythian stage. Due to ist differentiation, and due to the assimilation of the rocks of the litho- sphère during its way towards the surface, various volcanic rocks were formed. Mentioned should be especially porphjTite, quartz porphyry, quartz porphyrite, quartz keratophyre, and diabase. Several varieties are albitized and chloritized, so that some rocks have characteristics of typical spilites. During volcanic erup- tions pyi-oclastic rocks were deposited. They exist nowadays in larger outcrop areas than proper volcanic rocks. The dynamic geological evolution resulted in the formation of various ore deposits. In Triassic carbonate rocks occur lead-zinc deposits without any apparent association with the igneous activity. In Scythian beds there is a num- ber of deposits between Mokronog in the west and Bohor in the east, in Anisian beds occurs the Topla zinc-lead deposit, and in Ladinian, as well as partly in Carnian strata the Mežica lead-zinc deposit. With deep faults, which cut into the lithosphère, the mercury deposit Idria is as.4ociated in which Upper Paleozoic, Scythian, Anisian, and Ladinian beds are mineralized. At the same time as Idria, the mercury deposit Podljubelj was probably formed as well; here, Anisian beds contain ore. Directly connected with the Middle Triassic igneous activity are the deposits of pyrite, as well as lead and zinc which occur in keratophyre and its pyroclastites in the Piretica area, and iron deposits in the Rudnica area, where Anisian beds are mineralized. During the emersion and weathering of older beds also deposits with varying quantities of aluminum monohydrates and iron hydroxides were formed locally. Lead-zinc deposits in Triassic carbonate beds differ from vein-type lead and zinc deposits in Carboniferous-Permian beds by the shape of ore bodies, mineral composition, and geochemical properties. The ore deposits in Triassic limestones and dolomites are characterized especially by the following: — Ore deposits are often roughly concordant with the bedding of the carbo- nate country rock. In Scythian and Anisian strata they are not associated with faults. However, in Ladinian beds numerous ore bodies are situated at discor- dant fault systems. The.se ore bodies were probably deposited in post-Triassic times. — Ore usualy shows textures and structures indicating metasomatic pro- cesses. It should be mentioned that very often also sedimentary textures and structures can be seen. — The mineral paragenesis of the ore is very simple. Besides galena and sphalerite, whose abundance in different deposits is variable, only pyrite and marcasite occur in noteworthy quantities. Other sulfides are present in traces. The ore contains only those gangue minerals which form the carbonate country rock. 138 Matija Drovenik, Mario Pleničar & Franc Drovenik — In the carbonate country rock there are no traces of hydrothermal alteration. — Spectral analyses show that sphalerite and galena contain only a few- trace elements, and even those mainly in small quantities. An exception is only cadmium in sphalerite. Follows a review of Triassic ore deposits, according to the stratigraphical succession. In the past in the Lower Scythian beds of the southeastern part of the Sava folds ores were mined which variably contained in .some places more lead, and in others more zinc. Deposits are mainly situated in medium grained dolomite (fig. 45) which was deposited in the supratidal environment, and contains locally also gypsum intercalations. These deposits are distributed between Mokronog and Bohor, at a di.stance of almost 30 km. The most important mining works were at Bohor, while ores were mined also at l>edina, Mokronog, and Skovec. Most data exist from Bohor, where mainly smaller ore bodies were mined. They were distributed in a distinct horizon, and they consisted of IcrLses, veinlets, and impregnations of medium and coarse grained galena, ceru.ssite. smithsonite, and also sphalerite (fig. 46). It should be emphasized that at Ledina also ore with layered texture and indications of sedimentary structures was found. The mass- spectrometric analysis of sulfur of galena from Bohor showed a slight enrich- ment in S*' and a very homogeneous isotopie composition. Considering the fact that the ore deposits in Scythian beds occur in a relati- vely large area in the same stratigraphical-lithological horizon, that the ore is of very simple mineral and geochemical paragcnesis, and that there are no indi- cations of hydrothermal alteration of the enclosing rock, it should be concluded that mineralization is most probably diagenetic. In epigenetic processes ore mine- rals were recrj'stallized and partly also remobilized. In this manner epigenetic slructurt*s were formed, and they are highly predominant in the ore now. At the first glance the isotopie composition of sulfur does not support its biogenic origin. However, we permit the possibility of its more heterogeneous original composi- tion which was homogenized during remobilization of ore minerals. According to the nature of ore occurrence, paragenesis and the isotopie composition of sulfur, the lead-zinc deposits in Scythian beds are most of all similar to the lead-zinc deposit Puharje. In Anisian beds Topla zinc-lead deposit only occurs in the northern Kara- vanke Alps. In its enviroas appear three horizons of carbonate Anisian beds, The lower and the upper horizon consist of limestone, and the middle of dolo- mite. Economically important is the dolomitic horizon which contains relatively abundant organic detritus. In this horizon occur interstratifiod ore bodies of irregular shapes and moderate dimensions. In their lower parts prevails the zinc ore, and in the upper ones the lead, or the lead-zinc ore. The ore of this deposit is characterized by very abundant sedimentary struc- tures and textures, and especially by rhjthmic alternation of oi-e and gangue minerals. In the ore occur several generations of sphalerite and galena. There prevail irregular sphalerite grainlets with diameters chiefly below 60 microns (fig. 51). Especially interesting is an early diagenetic variety of sphalerite forming globules up to several tens of microns in diameter (fig. 52). To a lesser degree ore contains also pyrite and marcasite. From the geochemical point of The origin of Slovenian ore deposits 139 view it may be of interest that in Topla zinc prevails above lead; their ratio is about 5 :1. Topla is doubtlessly one of those lead-zinc ore deposits in the Eastern Alps in which primary sedimentai-y textures and structures arc well preserved ; there- fore, the diagenetic origin of the ore in the Anisian dolomite is beyond doubt. This origin is favored also by mass-speclrometric analysis of sulfur; the sulfide sulfur is enriched with S", whereas values of AS"* vary in a very wade range which attains about 32cene beds. During the deposition of Jurassic and Cretaceous beds the ore deposits, which existed in Permian and Triassic beds, were brought by subsidence into deeper parts of the lithosphère. When investigating the copper deposit Skofje, we observed that, due to higher temperature and pressure, ore and gangue minerals were partly mobilized and redistributed. Most probably similar phenomena occurred also in other ore deposits, since similar conditions existed in them. Cenozoic era Up to now the origin of numerous Slovenian ore deposits was attributed to their association with the Teiiiary igneous activity. However, the more the Tertiary igneous rocks and the environment of their emplacement became known, the more convincing became the concept that Tertiary ignt-ous phases were of reduced metallogenetic importance. In the temporal sequence of the emplacement of Tertiary igneous rocks, first the Oligocene andésite appeared accompanied locally by dacite. Andésite was derived from the quartz dioritic magma. It extmded to the surface mainly along the Smrekovec fault; and from there eastwards it occurs also along the So.itanj and Donat faults. Tuffs asso- ciating andésite occur in the Oligocene beds in a very wide area. Along the system of faults which form the Periadriatic lineament plutonic rocks with prevailing hornblende-quartz diorite intruded in the Karavanke area during Oligocene. It was derived from the quartz-dioritic magma, and is characterized by parallel structure. Radiometric dating revealed an age of about 29 million years. Since both rocks were formed from the quartz-dioritic magma, and coincide in the age of their emplacement, it is believed that the 144 Matija Drovenik, Mario Pleničar & Franc Drovenik Smrekovec andésite represents the extrusive rock of the same magma which yielded the Karavanke diorite. Close to the Periadriatic lineament also biotitc-quartx diorite and grano- diorite, which solidified from a magma of palingtnic origin occur on Pohorje. Rocks are probably more or less synchronous with the Karavanke diorite. Both diorites, that of the Karavanke Alps and that of Pohorje, may be considered synorogenic intrusives. To all appearance, the Oligocene magmatism was a barren one. This concept Ls supported by the absence of hydrothermal alteration of OUgocene plutonic and volcanic rocks. Until now no œncentrations of ore minerals have been found in them. In the same line, no ore deposits are known along the contacts of 01igm4ne igneous rocks and older adjacent rocks. The igneous activity on Pohorje, which started in OUgocene with the intru- sion of biotite-quartz diorile and granodiorite, terminated during the Helvetian stage with the extrusion of dacitic magma. Dacite prevails in the western part of Pohorje. Along its contact in the area of Mala Kopa by contact metamorphism mainly Upper Cretaceous sedimentary rocks were altered, especially limestone and marl. Skams were formed with contact silicates which contain chiefly magnetite, accompanied in lesser abundance by pyrrhotite, chalcopyrite, and pyrite. In the past centuries iron ore was mined here. Mala Kopa is the only deposit which can be reliably connected with the Tertiary magmati.sm. The very dynamic tectonic erosion of older beds and heterogenous .sedimen- tary environments in individual depositional basins resulted during Tertiary period into the deposition of very heterogeneous sedimentary rocks. However, these rocks lack concentrations of ore minerals of any importance. On the other hand. Quaternary fluvial deposits of Drava and Mura contain some gold that was locally washed in the past. With the increasing prices of this metal on the world market due attention should be given in the future to these placers. During the Quaternary period also small deposits of pisolitic bog iron ore were formed. It was melted already in prehistoric times. Pisoliths composed ore provided the basis of iron industry, which starting with the 14th century principally of limonile were collected especially in the Triglav foothills. Bog iron developed in Železniki, Kropa, Kamna gorica, and Bohinj. Of considerable importance for the ore deposits of Slovenia were the Tertiary tectonic phases. The paroxysm of the Alpidic orogeny coincided in these regions most probably with the Rhodanian orogenic phase at the end of the Miocene epoch. At that time the ore-bearing Carboniferous-Permian, Permian, and Trias- sic beds were brought to higher levels by folding, and were thrust up over younger beds. In this thrust faulting the Periadriatic lineament appears to have had an important part being the root zone of overthrusts with the vergence southwards, as well as northwards. Thus, the ore-bearing beds of the Idrija ore deposit were uplifted from a depth exceeding 4,000 m; they were folded and thrust forward from northeast to southwest. Nowadays, the Idrija deposit is situated in a schuppen structure within the Ziri-Tmovo nappe. A part of the deposit, approximately a quarter of it, was "lost" during thrusting somewhere between the Jelovica high plain and Idrija. The origin of Slovenian ore depoeits 145 With the lower part of the Val Gardena beds in the 2iri-Trnovo nappe also the uranium deposit of Zirovski Vrh rised to the surface. Orogenic movements folded and deformed the ore-tiearing beds, and affected also the ore bodies lying in the so called double "S" structure (fig. 14). In the same nappe lies also the copper deposit Škofje, as well as numerous ore occurrences in its environs. The ore bearing Val Gardena beds were folded together with Carboni ferou.s- -Pcrmian and Triassic strata. In one of the Škofje overthrust sheets the ore-bearing horizon is located, however, in the overturned position. During the orogeny in Zirovski Vrh and Škofje besides quartz also carbonate minerals were mobilized into quartz-, cariwnate- and quartz-carbonate veins and veinlets with characteristic striped texture (fig. 24). The lead-zinc ore deposits in Scythian beds, among others also Bohor, are located in the Dolsko overthrust which was moved frf>m the north in the Outer Dinarides. Distance of overthrusting amounts to about 10 km. North of the Periadriatic lineament in the northern Karavanke Alps the Triassic and Jura.ssic beds were moved towards the north. Here, the Jazbine, the Central, and the Northern overthrust zones are distinguished. The Mežica ore deposit is located in the Central zone; the central underground workings of this deposit are in the tectonic graben delimited by the Naveršnik. Godec, Sumah, and Peca faults. Also beds in the graben itself are cut by numerous faults; some of them were probably repeatedly active. Along faults and in frac- tured zones crystallized ore minerals, as well as calcite and dolomite. In this way were probably formed the discordant ore bodies, among them also the bodies of the Union system (fig. 91). Deformation of ore deposits continued also into the neotectonic time. The Idrija deposit was cut by subvertical faults striking NW-SE with a horizontal right movement of flanks. Along the Idrija fault a part of the deposit was moved for aixjut 2.5 km towards the southeast; several years ago it was discovered by deep drilling at Ljubevč. The ore bodies were fractured, and in fissures super- induced cinnabar, calcite, and dolomite crystallized. In the copper deposit Škofje, and in the uranium deposit Zirov.ski Vrh gangue minerals were re- worked. In veins quartz, carbonate, quartz-carbonate, and even albite veinlets were formed, which contain in ore beds oven sulfides (fig. 31). In the Mežica deposit old faults were rejuvenated. Due to movements, the ore was fractured. In rich lead ore the "lead mirrors" were formed, and during recrj'stallization of galena often also the "lead tail". In youngest faults crj'stallized well developed calcite cnr'stals. During Pliocene epoch and Quaternary period many ore deposits appeared at land surface; the overlying beds having been wholly or partly removed by denudation. Due to the penetration of surface waters rich in oxygen the physico- -chemical conditions changed. The primary ore minerals became unstable and they started to decompose. Un.stable sulfides pas.sed mainly into carbonates, oxides, hydroxides, and sulfates. Very probably the surface waters brought from overlying Carnian beds also molybdenum into the Mežica ore deposit. In this manner wulfenite was precipitated, especially in the upper parts of some ore bodies. 146 Matija Drovenik, Mario PleniCar & Franc Drovenik Lltcratara Aigner, A. 1970, Die Mincralschätze der Steiermark, Wien—Leipzig. Berce, B. 1954, Hematitna mineralizacija v Hra.stnem. Geologija 2, 254—2в0, Ljubljana. Berce, B. 19!>6, Pregled železnih nahajaliäc LR Slovenije. Prvi jugoslovanski geološki kongres. 235—259. Ljubljana. Berce, B. 1958, Geologija živosrebrnega rudiSCa Idrija. Geologija 4, 5—62. Ljubljana. Berce, 1960, Nekateri problemi nastanka rudišCa v Mežici. Geologija 6, 235—250, Ljubljana. Berce. 1963. The formation of the ore-deposits in Slovenia. Rendiconti della Società Mineralogica Italiana. 19. 1—16. Pavla. Berhane. M. 1976, SvinCevo cinkova orudenja ob unionskih prelomnicah v Mežici. Diplomsko delo, Ljubljana. Bibolini, A. 1933, Formazioni sedimentarle ramifere nel Goriziano. Assoc. min. del Piemonte, Torino. B 1 d o v e c . M 1974, Antimonovo orudenje Lepa njiva pri Mozirju. Diplomsko delo, Ljubljana. Bi do vec, M. 1980, Antimonova rudišča Lepa njiva. Geologija 23, 2. del. LJub- ljana. Bors i. S., Del Moro. A., Saši, F. P., & 7, Irpoli, G. 1973. Metamor- phic evolution of the Austrldic rocks to the south of the Tauern Wlndov (Eastern Alps) radiometric and geo-petrologic data. Memorie della società geologica Italiana, 12, 549—571, Pi-sa. B o s e 11 i n i, A. 1965, Lineamenti strutturali delle Alpi Meridionali durante il Fermo—Trias. Mem. del Museo di Storia Naturale della Venezia Tridentina, Voi. 15, Part 3. Trento. Bogel. H. 1975, Zur Uteratur über die .Periadriatische Naht«. Verh. Geol. BA., H. 2 3. 163—199, Wien. Brigo, L., Di Colbertaldo. D. 1972, Vn nuovo orrizonte metallifero nel Paleozoico delle Alpi Orientali. Proceedings of the second international symposium on the mineral deposits of the Alps, 109—124, Ljubljana. Brunlechner, A. 1885, Beiträge zur Charakteristik der Erzlagerstätte von Llttni in Krain. Jahrbuch geol. R.-A.. 387—396, Wien. BudkoviC, T. 1978, Litološka kontrola uranovega orudenja na obzorju 430m v rudiSču Zirovski vrh. Rudarsko-metalurSkI zbornik, št. 1, 24—34, LJubljana. B u s e r, S. 1962. Razvoj jurskih slojev v slovenskem Dinarskem gorovju. Referati 5. savetovanja geologa, ie.î—167, Beograd. Buser, S. 1965. Neue Forschungsergebni.sse über die Juraschichten in Süd- slowenien. Anzeiger Math. Nat. Kl. österr Akad. Wiss,, Jg, 1965, 9, 161—165, Wien. Buser, S. 1967, Über die Kreideschichten Südsloweniens. Anzeiger mathem.- naturw. Kl. österr. Akad. Wlss.. Jg. 1967. 11. 337—341, Wien. B u s e r, S. 1968, Razvoj jurskih skladov v slovenskih zimanjlh Dinaridih. I. ko- lokvij o geol. Dinaridov 1. del, .'>9—67, Ljubljana. Buser, S. 1969. Vodnik za geoloSko ekskurzijo po Karavankah (Geologischer Exkursionsführer in der Karawanken). 2. simpozij o geologiji Karavank, 1—19, Ljub- ljana, B u s e r , S, 1973, Tolmač lista Gorica. Zvezni geološki zavod. Beograd. B u s e r, S. 1974 a. Tolmač Usta Ribnica. Zvezni geološki zavod, Beograd. Buser, S. 1974b. Osnovna gcolo.ika karta SFRJ 1:100.000, list Tolmin, Geologija 17, Ljubljana. Buser, S. 1975, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, list ToUnm, Geologija 18, Ljubljana. Nutanek rudiU v SR Sloveniji 147 Buser, S"., Lukacs, E. 19вв, Bauxite in Slowenien. Annales Instituti Geo- logici Publici Hungarici, Vol. LiV., Fase. 3.. 210—220, Budapest. B u s e г. S.. Ramovš, A. 1968, Razvoj triadnih skladov v slovenskih zunanjih Dinaridih. I. kolokvij o geol. Dinaridov. 1. del, 33—42, Ljubljana. Cimerman. F. 1967, Oligocene beds In the Upper Camlola (Slovenia, NW Yugoslavia) and their foraminiferal fauna. Bull Sci, Yugosl. Sect A.. 251—253. Zagreb. Cissarz, A. 1951, Položaj ležišta u geološkoj građi Jugoslavije. Geološki vesnlk /X, Beograd. Cissarz. A. 1956, Lagerstätten und Lagerstättenbildung In Jugoslawien, Ras- prave Zavoda za geološko i geofizičko istraživanje N, R. Srbije, Beograd. Ciar. E. 1929. Ein Beitrag zur der Blei-7.inklagerstätte von Schönstein (SoStanJ) bei Cilli (Celje), Jugoslawien. Akad. Wiss., Sitzungsberichte. Abt. !.. Band 138. Heft 1—10. 283—297, Wien. Ciar, E., Frltsch, W.. Meixner. H,. Pilger, A.. Schönenberg. R., 1963. Die geologische Neuaufnahme des Saualpenkrlstallins (Kärnten). Carlnthia II, Mitteilungen des Naturwissenschaftlichen Vereins für Kärnten, 73. bz\v. 153 Jg., Klagenfurt. C11 f f, R,. Holzer, HF,, Rex, D. C. 1974, The Age of the Ei.senkappcl Granite and the History of the Periadriatic Lineament, Verb, geol. B-A., Jg, 1974, Heft 2—3. 347—350. Wien. Colbertaldo. D. di. Slavik, S. 1961, II giacimento dnabrifero di Idria in Jugoslavija. Rendiconti della Società Mineralogica Italiana. 17, 1—22. Pavia. CI ric. B. 1974. Sirenje zemlje, — glavni uzročnik savremene tektogeneze. Iz zbornika »Metalogenlja i koncepcija geotektonskog razvoja Jugoslavije«, 287—326, Beograd. C e S m 1 g a , I. 1959, Rudarstvo Slovenije. Nova proizvodnja, Ljubljana. Deleon, G. 1969. Pregled rezultata određivanja apsolutne starosti granitoidnih stena u Jugoslaviji. Radovi IGRI, sv. 6. 165—182, Beograd, Dietrich. V. J. 1976. Plattentektonik in den Ostalpen. (Seotektonische For- schungen. Heft 50. 1—84, Stuttgart. Dl m 11 r l J e V 1 Ć , M. D. 1974, DInarldl: jedan model na osnovama »nove glol>al- ne tektonike«. Iz zbornika »Metalogenija i koncepcija geotektonskog razvoja Jugosla- vije« 119—151, Beograd, Dolar-Mantuani. L 1935, Razmerje med tonaliti in aplitl pohorskega ma- siva. Geol. Anali Balkanskog Poluostrva. Knjiga ХП. Sveska 2, 1—164, Beograd. Do lar-Mantuani. 1938. Tonaliti na Pohorju, takozvani pohorski granit. Tehnika in gospodarstvo, 17—32, Ljubljana, Dolar-Mantuani, L. 1940, Diferenciacija magmatskih kamenin na PfjhorJu. Razprave mat -prlrodoel, razr. Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, 1—13, Ljubljana, Dolenc. T . L u k a C s , E., P c б n i k , M. 1979. Uranopilit. zippeit in johannit — recentni sekundarni uranovi minerali iz rudišča Zirovski vrh. Rudarsko-metalur- SkI zbornik, št. 2—3, 179—184. Ljubljana, Dräsche. R. v. 1875, Über ein neues Braunsteinvorkommen in Untersteier- mark, Verh. geol. R. A.. 52, Wien. D r e g e r . J. 1920, Erläuterungen zur geologischen Karte Rohitsch-Drachenburg, 1—42, Wien. Drovenik, F.. Drovenik, M, Grad. K. 1972. Kupferführunde Grödener iichichten Sloweniens. Proceedings of the second international s.ymposlum on the mineral deposits of the Alps, O.")—107, Ljubljana. Drovenik, M. 1968, Psevdomorfoze rudnih mineralov po rastlinskih drobcih v bakrovem rudišču Skofje. Rudarsko-metalurški zbornik, St 2, 141—146. Ljubljana. 148 Matija Drovenilc, Mario PleniCar Si Franc Drovenik Drovenik, M. 1970. Nastanek bakrovesa nidiMa Skofje. Prvi kolokvij o geo- logiji Dinaridov, 2. del 17—6.3, Ljubljana. Drovenik. M. 1972, Prispevek k razlagi geokemičnih podatkov za nekatere predomine In mde Slovenije. Rudarsko-metaluržki zbornik. St. 2—3, 145—167, Ljub- ljana. Drovenik, M., 1979, Prilog poznavanju geneze bakrovih leiiSta i rudnih po- java u crvenim permsklm pešCarlma SR Slovenije i SR Srbije. Rudarsko-metalurSkl zbiimik. St. 2—3, 139—153. Ljubljana. Drovenik, M.. Car. J. in Strmole. D. 1975. Langobardske kaolinitne usedline v idrijskem rudiaču. Geologija 18, 107—155, Ljubljana. Drovenik, M-, Duhovnik, J., Pezdič. J. 1976, Izotopska sestava žvepla v sulfidnih rudnih nahajališčih v Sloveniji. Rudarsko-metalurški zbornik, št. 2—3, 193—246, Ljubljana. Drovenik, M., Leskovšek. H. Pezdič, J. in Struci, I. 1970. Izt)topska -sestava žvepla v sulfidih nekaterih jugoslovanskih nahajališč. Rudarsko- metalurški zbornik, št. 2—3, 153—173, Ljubljana. Duhovnik, J. 1953, Prispevek h karakteristiki magmatskih kamenin Cme gore, njihova starost in razmerje do triadnih magmatskih kamenin v Sloveniji. Geo- logija 1, 182—223, Ljubljana. Duhovnik, J. 1954, O izvom molibdena v svinčevem in dnkovem rudISču Mežica, Geologija 2, 113—117, Ljubljana. Duhovnik, J. 1956 a. Ober die metallogenetischen Epochen und Provinzen Jugoslawiens. Berg- und Hüttenmännische Monatshefte, 101. Jahrgang, Heft 2, 30—32, Wien. Duhovnik, J. 1956b. Pregled magmatskih in metamorfnih kamenin Slovenije. Prvi jugoslovanski geološki kongres, 23—26, Ljubljana. Duhovnik. J. 1967, Facts for and against a syngenetic origin of the stra- tiform ore deposits of lead and zinc. Economic Geology Monograph 3, 108—125, New York. Exner, C. 1971, Geologie der Karawankenplutone östlich Elsenkappel, Kärnten. Mitt. Geol. Ges. in Wien, 64. Band, 1—108. Wien. Fabjančič, M. 1966, O barìtu na Slovenskem. Geologija 9, 505—526, LJub- ljana. Faninger, E. 1961 a. Magmatske kamenine v Kamniških Alpah in pri LaSkem. Geologija 7. 197—225, Ljubljana. Faninger, E. 1961 b, Albitiziran kremenov porfirit iz kokrškega kamnoloma. Geologija 7. 227—232, Ljubljana. Faninger, E. 1965, Kemizem wengenskih magmatskih kamenin na Sloven- skem, prikazan s parametri Zavarickega. Geologija 8, 225—248, Ljubljana. Faninger, E. 1966, Hiperstenov andezit pri Sv. Roku ob Sotli. Geologija 9, 549—553, Ljubljana. F a n i n g er, E. 1970. Pohorski tonalit In njegovi diferendati. Geologija 13, 35—104, Ljubljana. Faninger, E. 1971, Plagioklazi v triadnih predominah na Slovenskem. Geologi- ja 14, 227—233, Ljubljana- Fanlnger, E. 1973, Pohorske magmatske kamenine. Geologija 16, 271—315, Ljubljana. Faninger, E. 1976, Karavanški tonalit. Geologija 19, 153—210, LJubljana. Faninger, E., Struci, I. 1978, Plutonic emplacement In the Eastern Kara- vanke Alps. Geologija 21, 81—87, Ljubljana. Florjančič, A. P. 1970. Geološke prilike in orudenje z živim srebrom v Pod- ljubelju. Diplomsko delo, Ljubljana. Flügel, H. W. 1975. Einige Probleme des Vuriszikums von Neo-Europa. GeoL Rundschau 64, Stuttgart. Nastanek rudiSĆ v SR Sloveniji 140 Frltsch, W. 1970. Die Mineralschatze Krains. Zeitsch. des B. und H. Vereins für Kärnten. Klagenfurt. Gantar. I. 1952. Rudarsko-geološka Studija rudiSča Skofje. Diplomsko delo, Ljubljana. Gehlen, v. K, N1 e 1 s e n, H. 1989. Schwefel-Isotope aus Blel-Zlnk-Erzen von Oberschlesien. Mineraliun» Deposita, No. 3, 308—310. Berlin. Germovšek. C. 1954a. Zßornjejurskl hidrozoji iz okolice Novega mesta. Raz- prave SAZU, 4. razr., 2, 341—386, Ljubljana. Germovšek, C. 1954 b. Petrografsko raziskave na Pohorju v letu 1952. Geo- logija 2. 191—210, Ljubljana. Germovšek, C. 1955, O geoloških razmerah na prehodu Posavskih gub v Do- lenjski kras med Stično in Sentrupertom. Geologija 3. 116—135, Ljubljana. Germovšek, C. 1959, Triadne predomine severovzhodne Slovenije. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. IV. razred. 1—133, Ljubljana. Graber, H V. 1929. Neu» Beiträge zur Pétrographie und Tektonik des Kri- stallins von Elsenkappel in Süd-Kämten. Mit. d. geol. Ges. XXII B. 25—64. Wien. Grad, K. 1967, Geologija Kozjanskega. Geografski zbornik X, 7—16, Ljubljana. Grad, K. in Ferjančič, L. 1976, Tolmač za list Kranj. Zvezni geološki za- vod, Beograd. Grad, K., Hinterlechner-Ravnikova, A., Ramovš,A. 1962, Re- gionalna ispitivanja razvoja gredenskih slojeva u Sloveniji. Referati V. savetovanja geologa SFRJ, 77—81, Beograd. Grafenauer. S. 1958, Diskusija k članku Rudarsko-geološka karakteristika Rudnika Mežica, Geologija 4. 229—236. Ljubljana. Grafenauer, S. 1963, O mineralnih paragenezah Litije in dmgih polimetal- nih nahajališč v posavskih gubah. Rudarsko-metalurški zbornik, št. 3, 245—260. Ljub- ljana. Grafenauer. S. 1964. Najdišča antimonita v Sloveniji. Rudarsko-metalurški zbornik. St. 3, 257—270. Ljubljana. Grafenauer, S. 1965, Genetska razčlenitev svinčevih in cinkovih nahajališč v Sloveniji. Rudarsko-metalur.iki zbornik, it. 2, 165—171. Ljubljana. Grafenauer. S. 1966. Metalogenija i mineralo.ike karakteristike bakrovih pojava u Sloveniji. Referati VI. savetovanja geolc^a SFR Jugoslavije II, 377—396, Ohrid. Grafenauer. S. 1968. Granati iz Kotelj na Koroškem. Rudarsko-metalurški zbornik, št 1, 17—22, Ljubljana. Grafenauer, S. 1969, O triadni metalogeni dobi v Jugoslaviji. Rudarsko-meta- lurški zbornik, št. 3—4, 353—364. Ljubljana. Grafenauer, S.. Goren c. B., Marinko v Ič, V., Strmole, D., and Maksimović, Z., 1969, Physical properties and the chemical composition of spha- lerites from Yusoslavia. Mineralium Deposita. No. 3, 275—282, Berlin, G r a b e r , H. V. 1929, Neue Beiträge zur Pétrographie und Tektonik des Kristal- line von ELscnkappel in Südkärnten, MItt. geol. Ges. in Wien. XXII. B,. 25—64, Wien. Granigg. B. in Koritschoner, JH. 1914, Die geologischen Verhaeltnisse des Bergbaugebietes von Miess in Kaernten, Zeltschr. f. Prakt. Geologie, Jhg, 22, H.4 5, 171—123. Bcriin. Grinenko, V. A, , Zairi, N, M., Sad lun, T. N.. 1974. PoUgennaja priroda globuljamyh sulfidov v stratiformnyh mestorožđenljah. Geologija rudnyh mestoroždenij. no. 1,, 66—77, Moskva. Hacquet, В, 1778, Oryctographia carniollca I. Leipzig. Hadži, E., Pantić, N., Alcksić, V., Kalenić, M. 1974, Alpidi jugo- istočne Europe u rvetlu tektonike ploča. Iz zbornika »Metalogenija i koncepcije geo- tektonskog razv'oja Jugoslavije« 231 —260, Beograd. 180 Matija Drovenik, Mario PleniCar & Franc Drovenik Hamrla, M. 1954. GeoloSke razmere ob severnem robu laSke sinklinale vzhodno od Savinje. Geologija 2. 118—144, LJubljana. Hamrla, M. 1955, Geologija Rudnice s posebnim ozirom na rudne pojave. Geologija 3, 81—109, Ljubljana. H a 11 e , E. 1885, Die Minerale des Herzogthums Steiermark, Graz. Hauer. F. 1867—73, Geologi.sche Übersichtskarte des Österr.-Ungar. Monarchie 1 :576 000, Bl. VI. Wien. Hegemann, F. 1960, Über extruslv-sedimentSre Erzlagerstätten der Ostalpen. II. TelL Zeltschrift für Erzbergbau und Metallhüttenwesen, B.-A. XII, 122—127. Stutt- gart. Hinterlechner. A. 1959, Ladinske kamenine In hidrotermalne spremembe Črnega glinastega skrilavca v okolici Crne pri Kamniku. Geologija 5, 129—152. Ljub- ljana. Hinterlechner-Ravnik. A. 1965. Magmatske kamenine v grödenskih skladih Slovenije. Geologija 8, 190—224, Ljubljana. Hinterlechner-Ravnik, A. 1971, Pohorske metamorfne kamenine. Geo- logija 14, 187—226, Ljubljana. Hinterlechner-Ravnik, A. 1973, Pohorske metamorfne kamenine II. Geologija 16, 245—270. Ljubljana. Hinterlechner-Ravnik, A. & PleniCar, M. 1967, SmrekovSkl andezit In njegov tuf. Geologija 10. 219—237. Ljubljana. Hinterlechner. K. 1918, Über die alpinen Antimonvorkommen. Jb. geol. R.-A-, 341—403, Wien. Isailović, S. & Miličević. M. 1964. Geološko kartiranje granita Crne na Koroškem i obodnih tvorevina. Poročdlo Zavoda za nuklearne surovine, Bengrad (Arhiv: Rudniki svinca in topilnica Mežica). Iskra, M. 1965, Geološka zgradba Savskih jam. Geologija 8, 279—298, Ljubljana. Iskra, M. 1969, Geološka starost rudonosnih plasti v Puharju, Geologija 12. 161—164, Ljubljana. Iskra, M 1973. Pb-Zn u donjem trija.su Posavskih bora (jugoistočna Slovenija), Referati s posvetovanja »Istraživanja olovno-clnkovih mineralizacija na teritoriji SFRJ«, Zvečan. Iskra. M. 1976, O pirešičkem xnilkanizmu. Geologija 19, 251—257, LJubljana. Jankovič, S 1967, Wirtschaftsgeologie der Erze. Springer Verlag, Wlen-New York. Jelene. D. 1953, O prei.skovanju mineralnih surovin v LR. Sloveniji, Geolo- gija 3. 11—36, Ljubljana. Jlcha, H. L. 1951, Alpine lead-zink-ores of Europe. Econ. GeoL 46, 707—730, Lancaster. John, K. 1874, Vorkommen eines dem Wocheinlt (Bauxit) ähnlichen Minerals aus Kokarje. Verh. geol. R.-A.. 289—290, Wien. Jurković. I. 1961. Minerali Željeznih rudnih ležiSta LJubljekod Prijedora. Geo- loški vjesnik, sv. 14, 161—218. Zagreb. Jurkovšek, В. 1978, Biostratlgrafija karnijske stopnje v okolici Mežice. Geo- logija 21% 173—208. Ljubljana. Kahler. F. 1953. Der Bau der Karawanken und des Klagenfurter Beckens. Carinthia II. Sonderh. 16, 1—78, Klagenfurt. Kahler, F. 1959, Sedimentation und Vulkanismus in Perm Kärntens und seiner Nachbarräume. <3eol. Rundschau. B. 48. 141—147. Stuttgart Kovačević, R. 1968. Über die Uranerzvorkommen in Vorgebirge der Juli- schen Alpen. Frelberger Forschungshefte, C. 231. 175—179. Leipzig. Kossmat, F. 1906, Das Gebiet zwischen dem Karst und dem Zuge der Jull- schen Alpen. Jb. geoL R.-A., 5«, 259—276, Wien. Nastanek rudlSC v SR Sloveniji 151 Kossmat, F. 1910, Erläuterungen zur geologischen Karte Bischoflack-Idria, 1—98, Wien Kossmat, F. 1911, Geologie des Idrianer Quecksilberbergbaues. Jb. geol. R.-A., 339—384, Wien Kossmat, F 1913, Die adriatische Umrandung in der Alpinen Faltenregion. Mitt. geol. Ges. 61—165, Wien. Kraus. M. 1913. Ein Beitrag über den Einfluss der Spaltenbildung, der Löslich- keit des Nebengesteines und vorlaufender Thermen auf die Entstehung der Bleiglanz- Zinkblendelagerstätten. österr. Zeitschrift für das Berg- und Hüttenwesen. No 45, 639—643, 46, 678—679, Wien. K r o p á 6 , J. 1912, Die LagerstSttenverhältnisse des Bergbaugebietes Idria, Wien. K u S č e r , D. 1967, Zagorski terciar. Geologija 10, 5—85, LJubljana. Kuščer, D., 1975. AU so Posavske gube zgrajene iz krovnih narivov. Geologija 18. 215—222, Ljubljana, Kühn, O, Ramovš. A. 1965. Zwei neue Trias-Ammonitenfunden der Um- gebung von Novo mesto. Jugoel, akad. znan, umjet. Acta geologica 5, 13—34, Zagreb. Lili, M. 1865. Thonerde-Eisenoxyd-Hydrath (Bauxit) aus dem Wochein. Oesterr. Zeitschrift für das Berg- und Hüttenwesen. 290. Wien. Limanovsky. M, 1910, Wickle przemieszenia mas skalnych w Dynarydach kolo Postojny. Raz. Wydz. pryr. akad. Umiej.. Serye III.. Tom 10, Krakow, Lipoid. M, V, 1857. Erzvorkommen In Ol)erkraln, Jb. geol. R.-A., Sitzungs- bericht vom 18. April 1857. 384—386, Wien. Lipoid, M, V, 1862, Eisensteinvorkommen von Pras.4berg. Jb, geol, R,-A,. 299—300, Wien. Li pold, M. V. 1874, Beschreibung einiger Quecksilber-Erzvorkommen in Kärnten und Krain, österr. Zeltschrift für das Berg- und Hüttenwesen 289—291, Wien. Lippolt, H. J.. Pidgeon. R. 1974, Isotopie mineral ages of a diorite from the Eisenkappel intrufflon, Austria. Z. Naturforsch, 29 o, Wiesbaden. (Loc. cit. Schar- bert. S, 1975). Lukacs. E.. Florjančič, AP 1974, Uranium ore deposits in the Permian sediments of Northwest Yugoslavia. Proceedings of a symposium »Formation of ura- nium ore deposits-. International Atomic Energy Agency, 313—329, Vienna. Maucher, A. 1965 v : M, Fabjančič; Razprave na mednarodnem posveto- vanju v Mežici 17. 11. 1964. Rudarsko-metalurSki zbornik št,2, 181—194, Ljubljana. Metz, K. 1957, Lehrbuch der tektonlschcn Geologie, Stuttgart. Mlhajlović, M.. Ramo vi. A. 1965, Liadna cefalopodna favna na Begunj- ščici v Karavankah. Razprave SAZU. 4. razr,, 8. 417—438, LJubljana, M 1 k u ž V, 1976, Biostratlgrafski razvoj terciarnih plasti v Lepenah nad Javor- niikim Rovtom, Diplomsko delo. Ljubljana. Mi oC, P. 1975 Osnovna geološka karta SFRJ 1 ; 100 000 Ust Ravne. Geologija 16, 363—365, Ljubljana. Mioč, P. 1977. Geološka zgradba Dravske doline med Dravogradom in Selnico. Geologija 20, 193—230, Ljubljana. Mioč, P.. Ramovš. A 1973, Erster Nachwels des Unterdevons im Kozjak- Gebirke (Possruk) westlich von Maribor (Zentralalpen). Bull. Sc. Cons. Akad. Yugosl. (A). 18, 135—136, Zagreb. Mittempergher, M. 1974. Genetic characteristics of uranium deposits associated with Permian sandstone in the Italian Alps. Proceedings of a symposium: Formation of uranium ore deposits. International Atomic Energy Agency, 299—312, Vienna. Mlakar, I, 1964, Vloga postrudne tektonike pri Iskanju novih orudenih con na območju Idrije. Rudarsko-metalurški zbornik. St. 1. 19—25, Ljubljana. Mlakar, 1. 1967, Primerjava spodnje in zgornje zgradbe idrijskega rudlSCa. Geologija 10, 87—126, Ljubljana. 152 Matija Drovenik, Mario Pleničar & Franc Drovenik Mlakar, I. 1969, Krovna zgradba Idrijsko-žirovskega ozemlja. Geologija 12, 5—72, Ljubljana. Mlakar, I. 1974, Osnovni parametri proizvodnje rudnika Idrija skozi stoletja. Idrijski razgledi, XIX, 3—1, Idrija. Mlakar, I., Drovenik, M. 1971, Strukturne in genetske posebnosti idrij- skega rudišča. Geologija 14. 67—126. Ljubljana. Mlakar, L, Pavlovec, R. 1961, Kritične pripombe k poročilom o živem srebru v Vipavski dolini. Nova proizvodnja, 12, 2—3, 122—117, Ljubljana. Moser, L. C. 1890, Vorkommen von Mercur bei Mance. Verh. geol. R.-A., 249—250. Wien. Munda, M. 1938, Milonitski galenit iz Mežice. Rudarski zbornik 2, 79—90. LJub- ljana. Munda, M. 1953. Geološko kartiranje med Hrastnikom In Laškim. Geologija I, 37—89, LJubljana. Neugebauer, J. 1970, Alt-paläozoische Schichtfolge. Deckenbau und Meta- morphose-Ablauf im .südwestlichen Saualpen-Kristallin (Ostalpen). Ostalpen-Tektonik II. GeotektonIsche Forschungen, H. 35. 23—93. Stuttgart. Neugebaucr, .1. in Kleinschmidt, G. 1971, Ansatz zu einer echten Stratigraphie in metamorphen Altpaläozoikum der Ostalpen. Z. Deutsch, geol. Ges., Jg. 1970, Bd. 122, 113—122, Hannover. Nielsen, H. 1965, S-Isotope in marinen Kreislauf und das áS** der früheren Meere. Geol. Rundschau 55. 160. Stuttgart. N i k 11 i n , V. V. 1940, Nauk o nahajališčih koristnih izkopanin. Univerza v Ljub- ljani, 1940. Omaljev, V. 1967, Razvoj gredenskih slojeva i uranova mineralizacije u ležištu Zirovski vrh. Radovi IGRI. sv. 3, Beograd. Omaljev, V. 1971. Prospekcija radioaktivnih kamenin v Sloveniji. (Seologija 14, 161—186. Ljubljana. Ozerova. N. A., Vinogradov, V. I., Mlakar. L, Fedorčuk, V. P., Titov, I. N. 1973, Izotopnyj .sostav sery v rudah nekotoryh mestoroždenij zapadnoj časti sredizemnomorskogo rtutnogo pojasa. Iz zbornika: Očerki gcohimil otdel'nyh elementov, 275—310, Moskva. Papp, A. 1954, Miogypslnldae aus dem OUgozän von Zagorje. Geologija 2, 168—178. Ljubljana. Papp, A. 1955. Lepidocyclinen aus Zagorje und Tuhinjska dolina östlich von Kamnik (Slowenien). Geologija 3, 209—215, Ljubljana. Papp, A. 1959, Nummuliten aus PoljSica (Slowenien). Geologija 5, 31—36, Ljub- ljana. Pavlovec, R., Pavšič, J. 1971, 2U>ophycoe (Annelida, Polychaeta) v pod- sabotlnskih pla.steh zahodne Slovenije. Geologija 14. 63—66. Ljubljana. P e č n 1 k , M. 1974. Petrološke in rudnomikroskopske značilnosti jalovih in oru- denih peščenjakov v prečnikih H-61 in H-63 uranovega rudišča Zirovski vrh. Diplom- sko delo, Ljubljana. Piera u, H. 1958, Zur Stratigraphie und Tektonik jungtertiärer Ablagerungen im nordwestlichen Krško polje. Cîeologija 4, 111—148, Ljubljana. Pilz, A. 1915, Das Zinnobervorkommen von Idria in Krain unter Berücksichti- gung neuerer Aufschlüsse. Glückauf, 1057—1066, 1081—1084 in 1105—1100, Essen. Placer, L. 1973, Rekonstrukcija krovne zgradbe Idrijsko žlrovskega ozemlja. Geologija 16, 317—334, Ljubljana. Placer, L. Strukturna kontrola epigenetskih rudnih teles v idrijskem rudišču. Rudarsko-metalurški zbornik, št. 1, 3—30, Ljubljana. Placer, L., Car, J. 1975, Rekonstrukcija srednjetriadnih razmer na idrij- skem prostoru. Geologija 18, 197—209, Ljubljana. Nartanrit rudliC v SR Sloveniji _153 Placer, L. & Car, J. 1977, Srednjetriadna zgradba idrijskega ozemlja. G«o- loglJB 20, 141—lee, Ljubljana. Pleničar, M. 1954, Obmurska naftna nahajališča. Geologija 2, 38—93, Ljub- ljana. Pleničar, M. 1955, Oolitni boksit v kredi na Primorskem. Geologija 3, 198—203, Ljubljana. Pleničar, M. 1960, Stratigraiskl razvoj krednlh plasU na južnem Primorskem In Notranjskem. Geologija 6, 22—145, Ljubljana. Pleničar, M. 1962, Položaj krede južne Slovenije v mediteranski geosinklinali. Geologija 7, 35—42, Ljubljana. Pleničar, M. 1965, O novih najdbah rudistov na območju Kočevskega Roga. Geologija в, 92—101, Ljubljana. Pleničar, M. 1968, Kreda v severozahodnih Dinaridih. Prvi kolokvij o geolo- giji Dinaridov, 1. del, 89—95, Ljubljana. Pleničar, M. 1970, Tolmač za list Goričko in Leibnitz. Zvezni geoloéki zavod, Beograd. Pleničar, M., Buser, S. 1967, Kredna makrofavna Trnovskega gozda. Geo- logija 10, 147—159, Ljubljana. Pleničar, M. in sodel., 1970, Tolmač za Ust Postojna. Zvezni geološki zavod, Beograd. Pleničar, M., Premru, U. 1975, Facijelne karakteristike sjeverozapadnih Dinarida. 2. godlSnji znanstveni skup sekcije za primjenu geologije, geofizike I geo- hemije znanstvenog savjeta za naftu JAZU, 47—54, Zagreb. Pleničar, М., Ramovš, A. 1954, Geološko kartiranje severovzhodno od Brežic. Geologija 2, 242—253, Ljubljana. Pleničar, M., Premru.U. 1977, Tolmač za Ust Novo mesto. Zvezni geološki zavod, Beograd. Premru, U. 1974a. Triadni skladi v zgradbi osrednjega dela Posavskih gub. Geologija 1", 261—297, Ljubljana. Pr e m r u , U. 1974 b. Osnovna geološka karta SFRJ 1 : lOO OOO list Ljubljana, Geologija J7, 497—199, Ljubljana. Premru, U. 1975a. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000 list Ljubljana, Geologija 1«, 360—362, Ljubljana. Premru, U. 1975 b. Posavske gube so zgrajene Iz narivov. Geologija 18, 223 do 229, Ljubljana. Premru, U. 1975c, Starost ponikvanskih skladov. Geologija 18, 75—86, Ljub- ljana. Premru, U. 1976, Neotektonlka vzhodne Slovenije, Geologija 19. 211—249, Ljubljana. P r o t i Ć , M. 1968, Litološki odnosi i geohemijska obeležja gredenskih pescara Savskih bora (SR Slovenija). Radovi IGRI, sv. 4, 57—72, Beograd. Raduslnović, D. 1967, Mineraloški sastav i geneza uranskog ležišta Zirovski vrh, Slovenija, Radovi IGRI. sv. 3, 1—16, Beograd. Rakovec, I. 1955, Geološka zgodovina ljubljanskih tal. Zgodovina Ljubljane, 1, U—207, Ljubljana. Rakovec, I. 1956, Pregled tektonske zgradt)e Slovenije. Prvi jugoslovanski geološki kongres, 73—83, Ljubljana. Ramovš, A. 1954. Karbonski konglomerat na zahodnem obrobju Ljubljanskega polja. Geologija 2, 211—220, LJubljana. Ramovš, A. 1956, Razvoj paleozolka na Slovenskem. I. jugoslovanski geološki kongres, 27—34, LJubljana. Ramovš, A. 1958 a. O faclesih v zgornjem wordu in zgornjem permu v Slove- niji. Geologija 4, 188—192, Ljubljana. 164 Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik Ramo vi, A. 1958 b, Razvoj zgornjega perma v Loških in Polhograjskih hribih. Razprave SAZU, 4, 451—622, Ljubljana. Ramovš, A. 1960, Razvoj mlajših paleozojskih skladov v Vitanjsicem nizu. Geologija 6, 170—234, Ljubljana. Ramovš, A. 1965a, Razvoj mlajšega paleozoika v okolici Ortneka na Dolenj- skem. Razprave SAZU, 8, 319—416, Ljubljana. Ramovš, A. 1965b, O »hochwipfelskih skladih« v posavskih gubah in o »kar- bonskih plasteh« v njihovi soseščmi. Geol. vjesnik 18,2, za leto 1964, 341—345, Zagreb. Ramovš, A. 1966, Razvoj srednjega iperma v Jugoslaviji v luči novih razisko- vanj. Referati VI. savetovanja geologa SFRJ Jugoslavije, 449—460, Ohrid. Ramovš, A, 1969, Iz geološke zgodovine zahodnih Karavank, Jeseniški zbornik Jeklo in ljudje 2, 233—250, Jesenice. Ramovš, A. 1070 a. Karbonat-Sedimente im Unterkarbon-Flysch in den Südkarawanken. Verh, geol. R,-A,, 4, 689. Wien, Ramovš, A, 1970 b, Stratigrafski in tektonski problemi triasa v Sloveniji. Geo- logija 13, 159—173. Ljubljana. Ramovš, A. 1971, Einige neue Feststellungen aus dem Altpaläozoikum und Unterkarbon der Südkarawanken. Z. deutsch, geol. Ges. 122, 157—160, Hannover. Ramovš, A. 1972, Mikrofauna der alpinen und voralpinen Trias Sloweniens. Mitt. Ges. Geol. Bergbauslud. 21, 413—426, Innsbruck. Ramovš, A. 1974, Fortschritte in der Untersuchung des Unter- und Mittel- Perms in Slowenien, NW Jugoslawien. Carinthia 2, 164.84, 99—103, Klagenfurt, Ramovš, A, & Jurkovšek, B, 1976, Srednjekarbonski prodniki v trogkofel- skem konglomeratu pri Podlipoglavu. Geologija 19, 35—44, Ljubljana. Ramovš, A., Kochansky-Devidc, V. 1965, Razvoj mlajšega paleo- zoika v okoUci Ortneka na Dolenjskem. Razprave SAZU, 8, 314—416, Ljubljana. Riedl, Em. 1857, Geognoslische Skizze des Pristovo-Thaies bei CilU. Jb. geoL R.-A., 288—292, Wien. Riedl, Em. 1877, Das Schwefelkies-Vorkommen des Sannthaies. Oesterr. Zelt- schrift für das Berg- und Hüttenwessen, 527—528 in 543—545, Wien. Riedl, Em. 1886, Littai. österr. Zeitschr. für das Berg- und Hüttenwesen, 333—341, Wien. R i e g e r . S. 1897. Das Quecksilber Berg- und Hüttenwerk zu St Anna In Ober- krain. österr. Zeitschr. für das Berg- und Hüttenwesen, 505—508 in 520—523, Wien. Riehl-Herwirsch, G, 1970, Zur Altersstellung der Magdalensbergserie Mittelkämten Österreich, Mitt, Ges. GeoL Bergbaustud., 19, 195—214, Wien. R i h t e r S i e , J. 1958, BentoniU v Celjski kotlini. Geologija 4, 193—196, Ljubljana. R IJ a v e c , L 1970. Stratigrafija terciarnih plasti severno od Maribora. Zbornik 7. kongresa geologa SFRJ, 1. knj. 275—286, Zagreb. Ristić, M., Markov. C. 1971. Mineraloško-geoheraijske odlUce, sredina talo- ženja. Indikatori orudnjenja I naćin postanka ležišta urana Zirovski vrh u SR Sloveniji. Radovi IGRI, sv. 3, 1—34, Beograd. Rolle, F. 1857a, Geologische Untersuchungen in der Gegend zwischen Weiten- stein, Windisch-Graz, Cilll und Marburg in Untersteiermark. Jb, geol. R,-A.. 403—465, Wien. Rolle. F 1857b, Geologische Untersuchungen in der Gegend zwischen Ehren- hausen, Schwanberg, Windisch-Feistriz und Windisch-Graz in Steiermark, Jb. geoL R.-A., 266—288, Wien, Saukov, A. A., Ajdin'Jan. N. H., Ozerova, N. A, 1972, Očerki geohlmil rtutl. Akademija nauk SSR, Moskva. Scharbert, S. 1975, Radiometrische Altersdaten von Intrusivgesteinen in Raum Eisenkappel (Karawanken, Kärnten). Verh. Geol. B.-A., Heft 4, 301—304, Wien. Nastanek rudiSC v sr Sloveniji 155 Schneider, H. J. 1954, Die sedimentäre Bildung von Flusspat im oberen Wettersteinkalk der nördlichen Kalkalpen. Abb. Bayer. Akad. Wiss., mathem.-naturw. KL, N. F., 66, 1—37, München. Schneider, H. J. 1964, Facies differentiation and controlling factors for the depositional lead-zinc concentration in the ladinian geosyncline of the Eastern Alps Iz zbornika »Development in Sedlmentology« 2, 29—45, Amsterdam. Schneiderhöhn, H. 1941, Lehrbuch der Erzlagerstättenkunde. G. Fischer, Jena. Schrauf, A. 1891, Ueber Metacinnabarlt von Idria und dessen Paragenesis. Jb. geol. R.-A. 349—400, Wien. Schroll, E. 1954, Ein Beitrag zur geochemischen Analyse Ostalpiner Blei-Zink- Erze. Teil I. Mitt. der Osterr. Min. Gesellschaft, Sonderheft Nr. 3, Wien. Schroll, E., Wedepohl, K. H. 1972, Schwel elisotopenunlersuchungen an einigen Sulfid- und Sulfatmineralien der Blei-Zink-Erzlagerstätte Bleiberg Kreuth, Kärnten. Tschermaks Min. Petr. Mitt., IT, 286—290, 1972. Sedlar, J. 1950, Možnost razvoja rudnikov v Posavskih gubah s posebnim ozirom na Litijo. Diplomsko delo. LJubljana. S i k o š e k , B. 1958, Tektonik der Jugoslawischen Südalpen, Zt>orn. GeoL Inst., J. Zujović, JO, 247-266, Beograd. S i k o $ e k, B. 1974, Geology and tectonic zoning of SFR Yugoslavia. Proceedings of the Seminar on the Seismotectonic Map of the Balkan Region, Dubrovnik, 1973, UNESCO Skopje. S i k o Š e k , B. 1975, Geologija i tektonska reonizacija SFR Jugoslavije. Acta Selsmologica lugoslavica, 2—3, 13—17, Beograd. Slkosek, B., Maksimović, B. 1971, Geotektonska rejonizacija Jadranskog pojasa. Nafta, Simpozij Zadar, 4—5, 298—304, Zagreb. Sikoiek, B., Vukasinović, M. 1975, Geotektonska evolucija Unutrašnjih Đinarida. I. godišnji znanstveni skup sekcije za primjenu geologije, geofizike i geo- hemije znanstvenog savjeta za naftu JAZU, 176—183, Zagreb. Simić, V. 1951, Istorijski razvoj našeg rudarstva. Izdavačko-štamparsko predu- zeče Sa vela za energetiku i ekstrakti vnu industriju Vlade FNRJ, Beograd. Stäche, G. 1889, Die liburnische Sluffe und deren Grcnzhorizonle. Abh. geol. R.-A, 13, 1—170, Wien. Stille, H. 1939, Zur Frage der Herkunft der Magmen. Abh. Preuss. Ak. Wiss. mathem.-naturw. KL 19, Berlin. Strahov, N. M. 1962, Osnovy teorii litogeneza, tom III, Moskva. Stur, D. 1872, Geologische Verhältnisse des Kessels von Idria in Krain. Verh. geol. R.-A. 235—240, Wien. Sikić, K. in Bäsch, O. 1975, Geološka zbivanja od paleozoika do kvartara u zapadnom dijelu zagrebaCke regije 2. god. skup sekcije za primjenu geologije, geo- fizike i geokemije. Znanstveni savjet za naftu JAZU, 6^83, Zagreb. Sinko, В. 1965, Parageneze i procesi orudnjenja u Pb-Zn pojavama skliskog i anizićkog kata Slovenije. Diplomsko delo, Zagreb. Sinko, В. 1974, Prospekcija metalogenih območij Slovenije. Geologija J7, 513 do 515, Ljubljana. S r i b a r , L. 1966, Jurski sedimenti med Zagradcem in Randolom v dolini Кгке. Geologija 9, 379—383, Ljubljana. S ribar, L. 1979, Biostratlgrafija spodnjekrednih plasti na Logaški planoti. Geo- logija 22. knjiga, 2. del, 277—308, Ljubljana. Struci, I. 1965a, Nekaj mlsh o nastanku Karavanških svinčevo-cinkovih rudiič s posebnim ozirom na rudišče Mežica. Rudarsko-metalurški zbornik, St 2, 155—163, Ljubljana. Struci, I. 1965 b. Geološke značilnosti mežiških rudiSč in njih okolice. Iz zbor- nika »300 let mežiški rudniki«, 115—139, Mežica. 156 Matija Drovenik, Mario PleniCar & Franc Drovenik Struci, I. 1970a, Stratißrafske in tektonske razmere v vzhodnem delu severnih Karavank. Geologija 13, 5—34 Ljubljana. Struci, I. 1970 b. Poseben tip mežiškega svinCevo-clnkovega orudenja v rudiiCu Graben. Geologija J3, 21—34, Ljubljana. Struci, 1. 1971, On the geology of the eastern part of the Northern Karawankes with special regard to the triassic lead-zinc-depoeits. Sedimentology of parts of Central Europe, Guide book, VII. Int. Sediment. Congress, 285—301, Heidelberg. Struci, I. 1974, Nastanek karbonatnih kamenin in cinkovo svinCeve rude v ani- zlCnih plasteh Tople. Geologija 17, 299—397, Ljubljana. T a u p i t z, C., 1954, Erze sedimentärer Entstehung auf alpinen Lagerstätten des Typus Bleiberg. Zeitschr. f. Erzbergbau u. Metallhüttenw., Bd. 7, Heft 8. Teller, F., 1886, Die silurische Ablagerungen der Ostkarawanken. Verh. geol. R.-A. Wien 1885. Teller, F. 1886, Ein Zinnobertührender Horizont In den Silurablagerung der Karawanken. Verh. geol. R.-A. Wien. Teller, F., 1889, Fusulinenkalk und Uggowllzer Breccie innerhalb der Wellen- steiner Ei.scncrzformalion und die Lagerungsbeziehungen dieser paläozoischen Gebilde zu den triadischen und tertiären Sedimenten des Weilensleiner Gebirges. Verh. geol. U.-A., 314—.326, Wien. Teller, F. 1892, Geologische spezialkarte Prassberg a.đ. Sann, Geol. R.-A., Wien. Teller, F. 1896, Erläuterungen zur geologischen Karte der östlichen Ausläufer der Karnischen und Julischen Alpen (Ostkarawanken und Steiner Alpen). CïeoL R-A., Wien. Teller, F. 1898, Erläuterungen zur Geol. Karte EIsenkappel-Kanker, Wien. Teller, F. 1899, Das Alter der Eisen- und Manganerzführenden Schichten am Stou- und VigunSca (Seblete an der Südseite der Karawanken. Verh. geol. R.-A., 396 do 418, Wien. Tir Inger, J. 1954, Opis današnje situacije v nahajališčih boksita na ozemlju LR Slovenije. Rudarstvo i metalurgija br. 6, 1611—1683, Beograd. T o 11 m a n n , A. 1966, Die alpidischen Gebirgsbildung-Phasen in den Ostalpen und Westkarpaten. Geotektonische Forschungen, HÍ. 21, 1—156, Stuttgart. Tornquist, A. 1929a, Die Blei-Zinklagerstätle der Savefallen vom Typus Litija. Berg- und Hüttenmännische Jb., 71, 1—27, Wien. Tornquist, A. 1929b, Die perimagmatische Blei-Kupfer-Sllber-Zinkerzlager- stfitte von Offberg im Remschnigg. Akad. d. Wissenschaften, malhem-naturw. Kl. Abt. I, JJ8. Band 1. und 2. Heft, 47—68, Wien. Tornquist, A. 1929c, Liquidmagmatische Diabas-Magnetit- Lagerstätten und ihre Begleiter in den Ostalpen. MitfeiL des Naturwi-s-senschaftlichen Vereines für Steiermark, Band 66, 164—185, Graz. Tornquist, A. 1930, Perimagmatische Typen ostalpiner Erzlagerstätten. Akad. d, Wiss., mathem.-naturw. Kl., Abt. I, 1J9. Baqd 3. und 4. Heft, 291—308, Wien. Trunko, L. 1969, Geologie von Ungarn, Berlin-Stuttgart. TurnSek, D. 1965, Velike tintinlne iz litonskih in valangijskih skladov severo- zahodne Dolenjske. Geologija 8, 102—111, Ljubljana. Turnšek, D. 1966, Zgornjejurska hidrozojska favna iz južne Slovenije. Raz- prave SAZU, 6. razr., 9, 335—428, Ljubljana. Turnšek, D. 1969, Prispevek k paleoekologiji jurskih hidrozojev v Sloveniji. Razprave SAZU, 4. razr., 12,5, 209—229, Ljubljana. Turnšek, D. 1972, Zgornjejurske korale Iz južne Slovenije. Razprave SAZU, 4. razr., 15/6, 145—219, Ljubljana. Turnšek, D., Buser, S. 1966, Razvoj spodnjekrednih skladov 1er meja med juro In kredo v zahodnem delu Trnovskega gozda. Geologija 9, 527—548, Ljubljana. Nastanek rudiič v SR Sloveniji_157 u - Geologija m Turnäck, B., Buser. S. 1974, Spodnjekredne korale, hidrozoji in hetetide z Banjške planote in Trnovskega gozda. Razprave SAZU, 4. razr.. 17,2, Ljubljana. Valvasor. L W. 1689, Die Ehre des Herzogthums Krain, Nürnberg. Vesel, J. 1970, Geološke razmere In orudenje cinkovo svinčevega rudišča v Pu- harju. Diplomsko delo, Ljubljana. Vetters, H. 1937/47, Erläuterungn zur GeologLschen Karte von Österreich und seinen Nachbargebieten, Geol, B. A., 351, Wien, Virágh, K. & Vincze, J, 1967, Specific features of the formation of the uranium ore occurrence, Mecsek Mts, Hungary. Bulletin of the Hungarian geological society. 39—59, Budapest. Vivenot, V. F. 1869, Beiträge zur mineralogischen Topographie von Oester- reich und Ungarn. Jb, geol. R. A.. 596—612, Wien, Vogl. V. 1913, Die Paläodyas von Mrzla Vodica in Kroatien, Mitt. aus dem Jb. Ung, geol. R. A, 21, 155—168, Budapest. W i n k 1 e r, A. 1923, Über den Bau der ösUlchen Südalpen. Mitt. geol. Gesel,, Bd. 16, 1—272, Wien. W i n k 1 e r , A. 1927, Erläuterungen zur geologischen Spezialkarte der Republik Österreich. Blatt Gleichenberg, Wien. Zepharovich, I. V, 1859, 1873, 1893, Mlnieraloglsches Lexicon fth- des Kal- serthum Oesterreich, Band I. II, III. Wien. Zollikofer, T. 1859, Die geologischen Verhältnisse des Drauthales in Unter- steiermark. Jb, geol, R, A., 200—218, Wien. Zollikofer, T. 1861, Die geologischen Verhältnisse des südöstlichen TheUes von Unter-Steiei-mark. Jb. geol. R. A., 311—366. Wien. Z ore, A. 1955, Rudarsko geološka karakteristika rudnika Meilca. Geologija 3, 24—60, LJubljana. Zebre, S. 1955, Rudarska dejavnost v območju posavskih gub. Rudarsko-me- talurški zbornik, St 4, 239—255, Ljubljana. Zlebnik. L. 1955, Triadni cephalopodi izpod Pece. Geologija 3, 216—219, Zlebnik, L, 1971, Pleistocen Kranjskega, Sorskega in Ljubljanskega polja. Geologija J4. 5—51, Ljubljana. Z u r g a, J. 1939, Iz geologije naSih Alp, Priloga »Geološki pregled zahodne Slo- venije«. Planinski vestnik, št. 1, Ljubljana.