Ljubljana, 6. marca 1941* Posamezna Številka Din !.<-* Št. 10. ttpravništvo In uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, _ 4 „ 4 w ^ Knafljeva ul. št. 5/n. nad., telefoni od 31-22 do 31-26 IZllctia VS3K CGtflCK Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št. 10.711 * Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 11.—, polletno 22.—, celoletno 44.— dinarjev; za inozemstvo: četrtletno 15.—, polletno 30.—, celoletno 60.— dinarjev Nacionalna mladina in domovina Iz programske knjižice omladine Jugoslo-venske nacionalne stranke, smo že posneli glavne misli mladine o mednarodnem sožitju. V isti knjižici očrtava mladina tudi svoje načelne politične poglede o naši domovini in njeni notranji ureditvi. Tudi ta del programa naše mladine je pisan v zvezi z usodnim časom, v katerem živimo, a vsebuje tudi načela trajne vrednosti, ki morejo uresničena prinesti popolno zadovoljstvo in srečen razvoj Srbom, Hrvatom in Slovencem v naši skupni Jugoslaviji. Tu vidimo neizmerno ljubezen naše mladine do svobodne domovine, v kateri vidi mladina najvišjo vrednoto in katere ohranit vi mora vse služiti. Jugoslovenska mladina čuti še posebno v zdajšnem usodnem zgodovinskem dogajanju, ko se rušijo osnove mnogih držav in ustvarjajo pogoji novemu človeškemu redu, »da je Jugoslavija edino jamstvo našega obstoja in neoviranega razvoja«, pa naj bo ta novi red kakršenkoli. To spoznanje črpa naša mladina iz trpkih izkustev lastne narodne zgodovine in usode naših narodnih delov, ki so ostali izven skupne domovine. Mladina posebej poudarja, da te njene vere niso mogli omajati nobeni dogodki v svetu, niti napake, ki smo jih v dvajsetletni svobodi delali sami. Smo mlad narod, ki ima še vse življenje pred seboj in vse naravne pogoje, da krepi osnove svojemu edinstvu in najsrečnejši bodočnosti. V tem je naša mladina glasnik vseh Jugoslo-venov, ki so v času zdajšnjih preizkušenj r novno pred vsem svetom izpričali edinstvo svojih najosnovnejših življenjskih koristi, med katerimi je svobodna in neokrnjena do-^ movina na prvem mestu. Srbi, Hrvati in Slovenci smo dali v zdajšnjem času, ko se »dela zgodovina« vsemu svetu svojo jasno in odločno izpoved, da hočemo živeti v Jugoslaviji, da je le v Jugoslaviji za nas življenje in da nas ta zavest veže v nerazdružno skupnost na življenje in smrt. Iz dejstva te povezanosti Srbov, Hrvatov in Slovencev v nerazdružno življenjsko usodo izvaja naša mladina naravni zaključek, da moramo izločiti iz našega državnega življenja vse, kar bi lahko povwočalo nezdrava trenja, ki bi slabila našo narodno skupnost in zavirala priroden razvoj Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mladina vidi v Jugoslaviji edino osnovo, ki uresničuje posebne težnje Srbov, Hrvatov ali Slovencev zase in skupne težnje višje skupnosti vseh Jugoslovenov. Pri tem poudarja, da si naše državne skupnosti ne more predstavljati brez podreditve nižjih koristi višjim, kakor te izhajajo iz samega dejstva, da smo po naravi in drugih nujnostih nerazdružno povezani v skupno življenjsko usodo. V skladu s tem ne vidi mladina nobenega razloga, da bi nasprotovala kakršnikoli ureditvi naše domovine, ki uresničuje gornja načela in ki zmerom zajema celotno državo. Kot prvi korak na tej poti sprejema mladina sporazum, ki je bil sklenjen med Srbi in Hrvati in izraža željo, da bi bil ta srečen začetek popolne in trajne ureditve celotne države na podlagi popolnega medsebojnega za- upanja in ravnopravnosti, ki je osnova jugo-slovenske misli. Iz tega izvaja mladina nadaljnji zaključek, da je nujno potrebna preosnova našega političnega, posebno strankarskega življenja. Predvsem odklanja zdajšno razbitost političnih sil v državi in ugotavlja, da so bile mnoge stranke preračunane tako po svoji organizaciji kakor po svojih programih za povsem drugačne razmere, kakor so današnje, in da imajo povrhu na vodstvu preživele politične osebnosti, kar ne nudi jamstev, da bi mogle tvorno sodelovati pri velikih preosno-vah vsega našega življenja, kakor jih nujno zatheva razvoj. Zato pravi mladina: »Novim prilikam primerne so samo takšne politične sestave, ki tako po svoji razprostranjenosti kakor po svoji stvarni moči, pa tudi po svoji zrelosti in splošnih političnih obzorjih lahko uspešno zastopajo koristi državne skupnosti brez škode za koristi njenih posameznih delov, koristi njenih posameznih delov pa brez škode aa koristi skupnosti.« Ko se izreka mladina za ureditev našega političnega življenja na teh novih osnovah, odklanja obenem »kakršno koli nasilno politično organiziranje naroda od zgoraj«. Posebej se izreka mladina za danes tako gaženo načelo, da »vsa oblast v državi izvira od naroda, ki mu mora služiti tudi državna skupnost.« Država je nacionalni mladini organizirani narod sam z vsemi ustanovami, s pomočjo katerih svobodno uveljavlja svojo voljo in upravlja svojo usodo. Z vsem poudarkom odklanja mladina vsak poskus, da bi katera koli politična stranka izvajala kakršne koli politične, gospodarske ali socialne preosnove samo z vidika lastnih strankarskih koristi in v nasprotju z resničnimi potrebami naroda. Mladina izraža prepričanje, da se bodo začele v tem znamenju kmalu zbirati vse zdra- ve sile v državi. Zase terja pravico do soodločanja, ker je prepričana, da bo mlada ustvarjalna podjetnost kos hudim zgodovinskim nalogam, pred katerimi stojimo. V tej zvezi izraža mladina Jugoslovenske nacionalne stranke, da bo z njo čutila potrebo prevzeti odgovornost za naš nadaljnji razvoj vsa mladina Jugoslavije in še posebej napredna mladina v Sloveniji, saj je »tesna povezanost vseh naprednih ljudi igrala v naši zgodovini zmeraj odločilno vlogo pri naših življenjskih odločitvah.« Na kraju zahteva mladina strpnost od vseK političnih strank, ki morajo v zdajšnjem hudem času nepogojno podrediti svoje strankarske koristi vrhovnim koristim narodne in državne varnosti. Od vsakega politika v malem narodu pa zahteva široko razgledanost, ki mu bo v usodnem trenutku vedno »kažipot do sporazuma s političnim nasprotnikom zaradi varovanja Skupnih narodnih koristi pred skupnimi zunanjimi nevarnostmi.« V teh osnovnih političnih načelih mladine vidimo njeno voljo sodelovati pri urejevanju naše domovine, da za bodoče izločimo vsa trenja, ki so doslej ovirala našo notranjo slogo, uspešen razvoj in slabila našo moč. Pri tem poudarja, da je zmotno videti v brezglavem razedinjevanju in slabljenju celote korist in uspeh za posamezne dele naroda in države, kakor je zmotno videti v zapostavljanju teh posameznih delov korist za celoto. Mladina je globoko prepričana, da s svojimi nazori pomaga uresničevati srečno skladnost med posameznimi koristmi Slovencev, Hrvatov in Srbov in med skupnimi koristmi Jugoslovenov, v čemer moramo vsi videti najtrdnejšo osnovo našega razvoja ter moči in varnosti v svetu. Mladina hoče do popolnosti izvesti načela, da se »narodna korist v narodni državi nujno ujema z državnimi koristmi. Nasprotje narod — država se v narodni državi nikdar ne more pojaviti. Država je narod, narod je država — velja prav tako v primeru, da državo tvori popolnoma edinstven narod, kakor v primeru, da jo sestavlja ve8 močno sorodnih skupin, povezanih v popolno življenjsko skupnost.« Ne čenčaj lahkomiselno Italijanski listi so javili, da je izšla v obliki ljudskega koledarja knjižica z naslovom: »Molči!«. V knjižici se italijanska javnost opozarja na nevarnost vohunstva. »Zasede vohunov« piše v tej zvezi »Corriere della Sera«, so na delu, da sovražniku sporoče vse, kar se zdi povprečnemu človeku nevažno. Zato je prva dolžnost vsakega domoljuba, da nikjer ne govori z neznanci o naši vojski, prehrani, prometu in drugih zadevah italijaskega živ- so na videz čisto brez pomena, postanejo laH-ko dragocena, če jih dobi v roke sovražnik. Varujte se novih prijateljev in znancev, zlasti se varujte laskavih ponudb ljudi, ki jih š« ne poznate dolgo, in bodite zelo oprezni v svojih dopisih. Pazno prečitajte pričujočo knjižico in se v vsem ravnajte po njenih navodilih.« Slike v omenjeni knjižici nazorno kažejo, kako lahko ničesar hudega sluteči človek izda po nevednosti in lahkomiselnosti važno skriv- Ijenja. Neprijatelj ima povsod nameščene svoje zaupnike, ki love tudi najmanjše podrob- | nost, ki je za nasprotnika zelo koristna, nosti in jih javljajo naprej. Tudi poročila, ki Vsa rodovitna zemlja se mora obdelati »Hrvatski dnevnik« razpravlja v uvodniku o potrebi, da se letos pri nas obdela vsa za obdelavo prikladna zemlja. Poudarja pri tem, da posest zemlje ne daje samo pravic, tem- več nalaga tudi dolžnosti. Oblastva so v polni meri upravičena nastopiti proti lastnikom, ki bi se te dolžnosti ne zavedali. Oni lastniki, ki sami ne morejo ali nočejo obdelati vso plod- no zemljo, naj jo dado v zakup drugim, ki so voljni delati, predvsem malim kmetom /v svoji okolici, ki na lastni zemlji ne morejo pridelati hrane za sebe in svojo rodbino. Na koncu pravi omenjeni list: »Kapitalistični duh se ne pojavlja samo v denarstvu in trgovini. Malomarnost nekaterih veleposestnikov, pa tudi nekaterih manjših posest- nikov, ki iz tega ali onega razloga menijo, da se jim ne splača obdelavati zemlje, kaže, da je ta duh lahko enako poguben tudi v kmetijskem gospodarstvu. Ne moreta pa se dopustiti prav nikaka špekulacija in malomarnost v kmetijstvu na škodo naše narodne skupnosti.« Jugosloveni so najboljši Nedavno je v londonskemu radiu govoril poznavalec naših razmer Lackin o Jugoslove-nih in o njihovih vojaških vrlinah. Med drugim je rekel: »Jugosloveni so resnično najboljši vojaki v Evropi. Vse države se zavedajo nevarnosti, v katero bi prišli, če bi si nakopale to odlično državo borcev za sovražnika, zato tudi nihče ne dreza vanjo s prenaglimi in trdimi vzpodbudami«. Znani angleški novinar Garwin pa je rekel: »Jugosloveni, to se pravi Srbi, Hrvati in Slo- vojaki v Evropi venci, so znani po svojem zgodovinskem junaštvu in po svoji ljubezni do rodne zemlje. Zgodovina dokazuje, da so vselej smatrali vsako zahtevo po njihovi zemlji za neoprost-ljivo žalitev in ponižanje, ki jih ne smeš prezreti za nobeno ceno. Jugoslovani spadajo v prvo vrsto najbojevitejših in najodločnejših narodov na svetu. To so tudi v pretekli svetovni vojni dokazali. Zlasti so dokazali to Srbi. Ljudstvo je nad vse svobodoljubno, vojska pa je prežeta z istim duhom.« Italijanska Somalija šteje komaj milijon duš 2e prejšnji teden so zavzeli Angleži glavno mesto Italijanske Somalije v Afriki Moga- discio (izgovori Mogadišo), od koder držijo v notranjost dežele vse važnejše ceste in tudi edina železnica. Iz Mogadiscia prodirajo angleške čete dalje ob obali Razen tega so se angleške čete izkrcale nepričakovano tudi na skrajnem severu te italijanske kolonije pri Guardafuju. Ti oddelki bodo, kakor kaže. prodirali nasproti južnim angleškim četam. Italijanska Somalija se razprostira na skrajnem vzhodnem koncu afriške celine in obsega 200 do 400 km širok obmorski pas. Dolga je 1600 km, torej približno trikrat toliko, kolikor znaša razdalja med Ljubljano ln Beogradom. Skrajna severna točka je Gu-ardafui, ki so ga te dni nenadno zasedle angleške čete. Italijanska Somalija meri približno 800.000 kvadratnih kilometrov, torej nekolko manj kakor dve in pol Jugoslavije. Ljudi na živi tam le nekaj nad en milijon Dežela je torej zelo redko naseljena. Niti dva prebivalca ne prideta povprečno na en kvadratni kilometer. Italijanska Somalija ie vroča in suha dežela, ki jo v glavnem namakata reki Džuba na zapadnem koncu in Sebeli nekako na sredi. Somali, Id žive v tej deželi, so zelo bojeviti mohamedanci. Žive kot pastirski narod, ki s svojimi čredami potuje iz kraja v kraj po tem precej pustem svetu. S kmetijstvom se bavijo le ob večjih rekah, kjer ie svet še kolikor toliko rodoviten čeprav je podnebje tod precej nezdravo. Tu pridelujejo tudi bombaž. V vsej deželi pa je najvažnejši vir dohodkov živinoreja. Glavno mesto Italijanske Somalije je Mo-gadiscio, ki je zdaj tudi že v angleških rokah. Tu je imel svoj sedež italijanski guverner Mogadiscio je obenem tudi glavno somalij-sko pristanišč«? s priblfžnn 30 000 nrebivalcl Ustavitev izplačevanja odškodnine svojcem delavcev, f»one$rečenUi v Ameriki 2e leta 1939. sta državici Zapadna Virgi-nija in Pensilvanija, ki spadata med Zedinjene države, ustavili izplačevanje odškodnine izven ozemlja Zedinjemih držav bivajočim svojcem delavcev, ki so se ponesrečili v teh dveh državicah. Ker je prav v teh dveh državicah zaposleno na tisoče naših izseljencev v rudnikih, tvornicah in drugod, kjer so pogoste nesreče, je ta ukrep za nas gotovo zelo škodljiv. Mnogi svojci, katerih redniki so dali življenje za bogastvo tujcev so zdaj brez sredstev, in mnogi milijoni, ki so prej prihajali v Jugoslavijo na račun odškodnine, so izostali. Ni treba razlagati, da so taki ukrepi skrajno krivični. Kakor poročajo zagrebški listi, so zanimanci najeli več odvetnikov ki naj bi skušali v omenjenih državicah doseči ponovno uveljavljenje prejšnjih zakonskih določb ali pa vsa i preprečitev podobnih sprememb v zakonodaii ostalih državic, pripadajočih Zedinipnim državam Po prejšnih določbah je dobivala vdova našega rudarja, ki se je ponesrečil v Zapad-ni Virginiji po 30 dolarjev na mesec do smrti ah do nove poroke Razen tega je prejemala še za vsakega otroka posebej po pet dolarjev. Se ugodnejši zadevni predpisi so veljali v Pensilvaniji Ker se prav v Zapad-ni Virginiji in v Pensilvaniji ponesreči največ naših ljudi, si lahko predrta v! jamo. za kako težke milijone so svojci v domovini oškodovani. s V zagrebških »Novostih« piše Luois-Vukič, da omenjeni odvetniki ne bodo zlahka uspe- li s svojim posredovanjem. Treba bi bilo poznati vzroke, ki so dovedli omenjeni državici do takšnih ukrepov. »Treba se je vprašati« izvaja pisec v »Novostih« ali Jugoslavija v svojih socialnih zakonih priznava iste pravice državljanom Zedinjenih držav kot svojim. Če jih priznava, ali dovoljuje, da se izplačuje brez ovir odškodnina svojcem ameriških državljanov, ki se ponesrečijo pri delu v Jugoslaviji? Če jugoslovenski zakoni tega ne priznavajo, ali potem ni morda to vzrok, da sta ameriški državici vzeli našim državljanom le tisto, česar mi njihovim ne dajemo?« Pisec nato izvaja, da bi od tega, če bi mi tujim delavcem dovoljevali enake pravice kakor svojim, ne imeli škode ker se pri nas ponesreči pač le malo tujih delavcev, medtem ko se naših v tujini zelo mnogo. Najeti odvetniki bi imeli lažje delo pri posredovanju v Ameriki, če bi lahko rekli. kavor izvaja pisec: »Ameriški državljani, zaposleni pri nas, uživajo iste pravice kakor naši državljani, zato imamo pravico, isto terjati tudi od vas!« © p i s i HRASTNIK. (Smrtna kosa). Nepričakovano je nehalo biti mlado sokolsko srce sestre Štefke Drakslerjeve, rojene Potiskove. Od rane mladosti je bila v sokolskih vrstih Kako je bila priljubljena, je pokazal njen pogreb. Od hiše žalosti so nesli bratje Sokoli krsto z njenim truplom pred Sokoiski lom, s katerega je plapolala črna zastava Tu se je starosta brat Farčnik toplo poslovil od mlade Sokolice, ki ie štela komaj 20 oo-nla-di. Zaigrala je sokolska godba iz T-bovelj, nato pa le krenil dolg sprevod prot- Dolu. V sprevodu sta nesla sokolska deca ir naraščaj nad 20 vencev in šopkov Za godbo j« korakala četa Sokolov v krojih z društvenim oraporom, razen teh Da še mnogo bratov in sester v civilu z znaki Za mrtvaškim vozom stonali sorodniki skoro sami Sokoli kajti obe družini Drakslerieva in Potiskov sokoiski Mlada mamica je zapustila 1 »mesečno Slavico in mladega moža Sokola Vodka. Ob grobu 1e poljubil sokoiski prano1- Vrsto pokojne sestre in sokolska godba zaigrala v srce segajočo žalnstinko. P'-eranl grob je ookrilo mnogo vencev in šopkov Naj 11 bo lahka domača zemlja! Mo?nn orizsde-temu možu in preostalim sorodnikom naše iskreno sožalje! SPOfvva HTmiNJA PRT CET.JTT na feosaV T« dni ie umrla v s+arrwti l«f ga. FnrUHa Ungerleva. rojena Jugov* v^ova po obratnem ravnatellu Wvše tortilnli-e v Litiji. Bodi 1i ohranlen lep sporni" <-vo'rwn icVr-ono soJaHe! Postani In ostani štan dr*«*1*«! »Domovina" vam pripravi j a novo prijetno presenečenje Ali se še spominjate prelepih povesti »Goljava«, »Ljubezen ne umre« in zlasti romana »Srce v okovih«, ki vas je tolikokrat odtrgal od skrbi in vam tolikokrat pripravil prijetne ure? Pisec teh treh romanov, ki se skriva za imenom Mirko Brodnik, nam j« izročil nov napet ljubezenski roman iz življenja naših ljudi »K novim zarjam« ki ga bomo začeli priobčevati v prihodni številki »Domovine«. Ni potrebno, da bi roman še posebej hvalili, saj tisti, ki so zadna leta bnall naš list, vedo, kakšni so romani tega pisatelja in kako so vsak teden zmerom komaj čakali, da J! mje pismonoša prinesel »Domovino«. Izdali bomo samo to, da bo povest »K novim zarjam«, ki se godi v zdajšnih dneh, Se dosti bolj napeto in prijetno pisana kakor so bile »Srce v okovih« in druge zgodbe istega pisca. Naši bralci bodo spremljali glavnega junaka od pustolovščine do putolovščine, da jim bo zastajal dih. Pri tej priložnosti vabimo vse tiste, ki si »Domovino« samo izpoojajo, da si naš list naroče, da bodo roman izrezovali in ga imeli potem v svoji domači knjižnici. Vse stare naročnike, ki so z naročnino še v zaostanku, pa prosimo, naj svoj dolg poravnajo, da jim ne bomo ustavili lista prav ob začetku tega romana, ki bo najboljši, kar so jih doslej brali v »Domovini«. <-.jJ>D?movina<< skrbi 23 vas in vam vsak teden prinaša v hišo razvedrilo in nouk. Oddolžite se ji na ta način, da opozorite vse, ki še niso v vrstah naročn'kov, na naš najboljši roman, ki začne izhajati v prihodni številki. Zdaj je ča- s« naroče na »Domovino«. Uredništvo in uprava r,Domovine" 1 sli M Št« i o n Dne 27. februarja sta bila v Budimpešti na svečan način izmenjani ratifikacij-ski listini prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Madžarsko. V slavnostni dvorani predsedništva madžarske vlade je naš zunanji minister dr. Cin-car-Markovič v navzočnosti madžarskega ministrskega predsednika Telekija in drugih odličnih predstavnikov podpisal zadevni protokol, nato pa ga je podpisal madžarski zunanji minister Bardossy. Po podpisu protokola je bilo slavnostno kosilo na jugosloven-skem poslaništvu. Popoldne je zunanji minister Cinear-Markovič sprejel novinarje in jim dal obširno izjavo o pomenu pogodbe, ki bo še bolj okrepila sodelovanje obeh narodov. Zvečer je na večerji govoril madžarski zunanji minister. Na njegovo zdravico pa je odgovoril dr. Cincar-Markovič. Obe zdravici sta bili dokaz iskrenega razmerja med Beogradom in Budimpešto. Poročila o obisku jugo-slovenskega zunanjega ministra dr. Aleksandra Cincar-Markoviča so zavzela v madžarskih listi cele strani. V uvodnikih naglašajo madžarski listi pomen končnega uveljavljena pogodbe o prijateljstvu, ki je velik prispevek k miru v tem delu Evrope. V dvorcu Belvederju na Dunaju je 1. t. m Bolgarija svečano pristopila k trojnemu sporazumu (med Nemčijo, Italije in Japonsko). Bolgarski ministrski predsednik Filov je v prisotnosti zastopnikov vseh držav trojnega sporazuma podpisal pristopni zapisnik. Ofc tej priliki je prispel na Dunaj sam nemški kancelar Hitler in sprejel po podpisu zastopnike držav trojnega sporazuma in manjših zavezniških držav. Spričo pristopa Bolgarije k trojnemu sporazumu je vkorakalo v Bolgarijo nemško vojaštvo. Po nemških in italijanskih vesteh je naloga nemškega vojaštva v Bolgariji v zaščiti bolgarskih koristi in v ohranitvi miru na tem področju. Po raznih vesteh nemško vojaštvo še zmerom prihaja v Bolgarijo. Iz Carigrada poročajo, da je turška vlada že storila primerne ukrepe, čeprav je Turčija šele te dni sklenila nenapadalno pogodbo z Bolgarijo. Turške vojne ladje so že položile mine v Dardanelah in v vseh dostopih do Darda..el ter so neprestano na straži. Na turških odločujočih mestih naglašajo, da s tem Dar-danele še niso zaprle za promet, ker se po posebni mednarodni pogodbi ne smejo zapreti, razen če je Turčija sama v vojni, toda treba je za prevoz skozi Dardanele potrebnega dovoljenja. Moskovska agencija Tass javlja: Dne 1. t. m. je Altinov, zastopnik bolgarskega zunanjega ministrstva, sporočil Lavriščevu, poslaniku Sovjetske zveze v Bolgariji, da je bolgarska vlada pristala na prihod nemških čet v Bolgarijo z namenom, da se ohrani mir na Balkanu. Dne 3. t. m. je Višinski, pomočnik sovjetskega ljudskega komisarja za zunanje zadeve, dostavil bolgarskemu poslaniku v Moskvi Stamenovu odgovor, v katerem pravi med drugim: Sovjetska vlada ne soglaša s stališčem bolgarske vlade, ker to njeno stališče ne vodi k utrjevanju miru, temveč k razširjenju vojnega področja in zapletu Bolgarije v vojno. Sovjetska vlada, zvesta svoji mirovni politiki, ne more iz teh razlogov nuditi nobene pomoči bolgarski vladi v izvajanju njene zdaj-šne politike. Sovjetska vlada smatra, da je dolžna podati tako izjavo zlasti zaradi neoviranega širjenja glasov v bolgarskem tisku, ki povsem svojevoljno tolmačijo politiko Sovjetske zveze. Moskovski radio je 3. t. m. poskrbel za čim večje razširjenje ruskega uradnega sporočila o stališču sovjetske vlade do prihoda nemške vojske v Bolgarijo. Sporoči- lo je bilo po radiu javljeno v ruščini, nemščini, francoščini in bolgarščini. — Londonski radio je rekel k uradni ruski izjavi, da je Rusija prvič, odkar je bila podpisana rusko-nernška nenapadalna pogodba, javno nastopila v smislu, ki Nemčiji ne more prijati. Reuter poroča: Angleški zunanji minister Eden in načelnik angleškega generalnega štaba Dill sta se pred dnevi posvetovala s turškim ministrskim predsednikom Saidamom, zmnanjim ministrom Sarad-zoglom in šefom turškega generalnega štaba maršalom Čakmakom. Na odločujočih mestih označujejo te razgovore kot zelo uspešne. Trdi se, da se je na posvetovanjih ugotovila popolna istovetnost koristi obeh držav Ruski časopis »Mirovoie hozjajstvo i miro-vaja politika« objavlja članek o mednarodnem položaju, v katerem piše tudi o trojnem sporazumu in pravi me ddrugim: »Posebna točka sporazuma govori o tem, da se trojni sporazumu in pravi med drugim: »Posebna Trojni sporazum je očitno naperjen proti Zedinienim državam.« Glede Jugoslavije piše Jugoslavija se drži nevtralnosti in je tudi izjavila, da je pripravljena braniti svojo nevtralnost. Potrebno si je zapomniti, da Jugoslavija ni majhna država, temveč ima 16 milijonov prebivalcev Njena vojska nikdar ni bila slaba in Jugoslavija ima ugodne možnosti za obrambo v primeru napada nanjo. Francoski list »Candide« poroča: Na francoskih odločujočih mestih sodijo, da bosta Nemčija in Italija v polni meri spoštovala jugoslo vensko nevtralnost. Tako zagotovilo da je dobil jugoslovenski ministrski predsedn:k na nedavnem sestanku z nemškimi državniki. Zadnje dni se opaža večja delavnost nemških podmornic. ki skušajo potoniti čim več angleških ladij. Ker se ie vreme izboljšalo, je bila na obeh straneh večia delavnost letal. Nemci v glavnem s prejšnjo silo napadajo večja industrijska mesta v Angliji, Angleži pa Porenje, Po-rurje in vdorna pristanišča ob francoski in belgijski obali. Baje so angleška letala z uspehom bombardirala rumunsko petrolejsko ozemlje okoli Ploestija. V sredo so opazili prva angleška letala tudi že nad Bolgarijo. Iz Sofije poročajo, da je Anglija prekinila državniške od-nošaje v Bolgarijo in da bo angleški poslanik v Sofiji Rendell odpotoval te dni z vsemi angleškimi državljani, ki še bivajo v Bolgariji, v Turčijo. Vojne pa Anglija zaenkrat še ne namerava napovedati Bolgariji. Po vesteh iz Aten in Rima na albanskem bojišču ni večjih dogodkov. Vrste se le krajevni spopadi, ki pa ne spremene položaja. Italijanske čete se držijo tu zelo krepko. Angleži bodo baje v Solunu izkrcali svoje čete, da priskočijo na pomoč Grčiji, če bi bila od nemškega vojaštva napadena preko bolgarske meje. Iz Kaira poročajo, da so Angleži zadnje dni na afriških bojiščih dalje napredovali. V Libiji so angleški zavezniki, de Gaulleovi Francozi zavzeli zelenico Kufro, a zelenico Džarabub napadajo Angleži. V Italijanski Somaliji so Angleži po zavzetju glavnega mesta Mogadiscia dalje napredovali. Zavzeli so med drugim kraje Duco degli Abruzzi, Iscio Bai-doo in Bulo Burti. V Abesiniji uporni Abe-sinci po malem napredujejo. V Eritreji oblegajo Angleži Keren, ki so ga že na treh straneh obkolili. Angleži javljajo, da so doslej v Afriki ujeli že nad 140.000 italijanskih vojakov in zajeli velikanske množine orožja. Itali- razkraja cez noč nesnago v perilu! janske ujetnike odpravljajo po večini v posebna taborišča v Indijo in Avstralijo. V ameriškem senatu se zaključuje razprava o ameriški pomoči Angliji in bo po vesti iz Washing-tona zadevni zakon v nekaj dnevih sprejet z znatno večino. Med drugim nameravajo Zedinjene države dobaviti Angliji letos 16.000 letal raznih vrst. Na Daljnem vzhodu se bo menda spor med Siamom in Francosko Indokino po posredovanju Japonske mirno poravnal, ker je francoska vlada na pritisk Japonske pristala na odstop večjega ozemlja ob reki Mekongu Siamu. Sejmi 10. marca: Kapele pri Brežicah (tudi za konje), Št. Jurij ob Taboru, Stari trg, Raka, Hrastnik-Dol; 11. marca: Blagovica (živinski); 12. marca: Št. Jurij ob južni železnici-trg, Turjak, Drenovo, Vesela gora - Št. Ru-pert, Radovljica; 13. marca: Loka pri Zidanem mostu; 14. marca: Crensovci (le za živino), Muta, Št Vid pri Grobelnem; 15. marca: Zdole-Pleterje, Semič, Lož, Prose-njakovci. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 4. t. m. v devizah (prve številke službeni tečaji, druge v oklepajih tečaji na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 174.57 do 177.77 (za 215.90 do 219.10) din; 1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din; 1 švicarski frank za 10.29 do 10.39 (za 12.71 do 12.81) din. Nemške klirinške marke so se trgovale po 17.72 do 17.92 din. Vojna škoda je bila v Beogradu po 477.50 do 478 din. Tedenski tržni pregled GOVED. Za kg žive teže so se prodajali: v Ptuju: voli po 7.50 do 9, krave po 4.25 do 7.50, junci po 6 do 7.50, telice po 7 do 10, v okolici Ljubljane: voli I. po 8.75, II. po 7.75, III. po 6.75, telice I. po 8.25, II. po 7.25, III. po 6, krave I, po 7, II. po 6, III. po 4, teleta I. po 13, II. po 11 din. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v okolici Ljubljane: špeharji po 14, pršuta rji po 11, v Murski Soboti: pršutarji po 9 do II, v Ptuju: debele svinje po 13.50 do 15, svinje za pleme po 10 do 11.75, pršutarji po 12 do 13 din. . i KRMA. V Celju: seno 115 do 120, slama 65 do 70, v Murski Soboti: seno 100 do 120, slama 60 do 70 din za 100 kg. ZABELA. V okolici Ljubljane: slanina 26, svinjska mast 32, v Murski Soboti: slanina 26, svinjska mast 30 do 32, v Trbovljah: sveža slanina 27 do 28, prekajena 34, svinjska mast 30, v Celju: slanina 26, svinjska mast 32 din za kilogram. MED. V okolici Ljubljane 35 do 38 din za kilogram. SIROVE KOŽE. V Murski Soboti: goveje 26 do 30, telečje 28 do 30 din za kg. KROMPIR. % Murski Soboti 150, v Trbovljah 250, v Celju 275 din za 100 kg. FIŽOL. V Murski Soboti 6, v Celju 7 do 9 din za kg. JAJCA. Zaradi bližajoče se pomladi cene popuščajo. Povprečno se trgujejo po en dinar za kos. Ponekod so cene že padle pod en din. SIROVO MASLO. V Murski Soboti 50 do 56, v Celju 48 do 64 din za kg po kakovosti. Drobne vesti — Posvet o gozdnem gospodarstvu v Sloveniji. Kmetijska zbornica v Ljubljani je priredila tridnevni posvet o stanju gozdnega in lesnega gospodarstva v Sloveniji in o smernicah za njegovo izboljšanje. Posvet je bil v dvorani Delavske zbornice. Na posvetu so gozdarski in drugi strokovnjaki podali poročila o vseh važnejših gozdarskih vnrašanjih Slovenije. — Zaposlenost v Jugoslaviji. Osredni urad za zavarovanje delavcev prinaša svoje mesečne podatke o gibanju članstva, in sicer za november. V tem mesecu je bilo pri vseh okrožnih uradih zavarovano 756.333 delavcev in nameščencev, to je za 29.179 manj kakor v oktobru in za 21.386 več kakor v novembru prejšnega leta. Od skupnega števila zavarovancev pride na dravsko banovino 119.965 zavarovancev, na banovino Hrvatsko 244.197 in na ostale banovine 392.171. Od oktobra do novembra je število zavarovancev nazadovalo v dravski banovini za 2.3 odstotka, v banovini Hrvatski za 1 odstotek in v ostalih banovinah za 5.7 odstotka. Celotni zavarovani zaslužek je znašal v novembru 633.4 milijona dinarjev (v prejšnjem novembru 454.4), od tega v Sloveniii 108.9. v Hrvatski 214.6 in v ostali državi 310.0 milijona dinarjev. == Plačevanje kmečkih dolgov v Sloveniji se vrši v redu. Vsa vplačila kmečkih dolžnikov v letu 1940. so znašala po službenih podatkih 78.4 milijona dinarjev nasproti 73.3, U30.4 in 143.5 miliiona dinariev v prejšniih treh letih. V štirih letih je bilo vplačano 425.7 milijona dinarjev medtem ko bi morali kmečki dolžniki po uredbi v teh štirih letih plačati 720 milijonov dinarjev. Zanimivo je, da so lani kmečki dolžniki v Sloveniji plačali celotni dolžni letni obrok in celo nekoliko več, namreč čez sto odstotkov, medtem ko so znašala plačila na področju osrednjega zavoda Privilegirane agrarne banke v Beogradu le dobri dve petini dolžnega letnega zneska, na področju podružnice v Zagrebu slabo četrtino in na področju podružnice v Sarajevu komaj eno sedmino. = Naš minister za trgovino in industrijo na velesejmu v Leipzigu. Te dni je odpotoval na velesejem v Leinzigu naš minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres. Hkratu bo stopil v stik z več ^ tovornimi zastopniki nemškega -^spodarstva in bo z njimi preučil razna gospodarska vprašania, ki se tičejo obeh držav. = Banovina Hrvatska ne bo ustanovila sladkorne tvornice. Oddelek banske oblasti za kmetijsko gospodarstvo zanikuje vest. po kateri naj bi skupina hrvatskih industrijcev ustanovila s sodelovanjem banske oblasti novo tvornico sladkorja. * Trboveljski rudarji zahtevajo lazsodišče v vprašanju poviška plač. Med delavskimi združenji in Trboveljsko premogokopno družbo je prišlo do nesoglasja glede določitve pravilnega, dejanskemu porastu draginje ustrezajočega odstotka poviška plač in akordov v smislu kolektivne pogodbe. Ker pogajanja niso dovedla do sporazuma, zahtevajo rudarji sestavo razsodiščnepa odbora. Delavska združenja so izdala te dni letak in v njem upravičuiejo svoje zahteve Dokazujejo, da je draginja narasla za 54.7, akordan-ti pa so prejeli le 44 poviška, in še lo vselej pozneje, kar pomeni za delavstvo izgubo šestih do sedmih milijonov dinarjev. * Prepoved povišanja cen nadzorovanemu blagu. V zvezi z objavo novega seznama blaga, ki spada pod nadzorstvo cen in le bil objavljen v »Službenih novinah« od 20 februarja. je zdaj urad za nadzorstvo cen v Beogradu izdal odredbo, po kateri je za vse blago, ki je pod nadzorstvom prepovedano povi-šanie cen brez pfpišn^e«a odoV-rorua ki ga bodo izdajala pristojna oblastva le v izjtm-nih in opravičljivih primerih. + Petdesetletnica »Ameriškega Slovenca«. Naši rojaki v Zedinjenih državah imajo močno razvito društveno in kulturno življenje, o čemer pričajo številni dnevniki in drugi časopisi, ki prihajajo k nam. Nekateri njihovi listi so že zelo stari. Tako je prav te dni slavil 501etnico »Amerikanski Slovenec«, ki izhaja v Chicagu. * T6kme v smučarskih skokih v Planici. V, nedeljo je bila mednarodna tekma v smučarskih skokih na orjaški skakalnici v Planici. Tekme se je udeležilo osem nemških in devet naših skakalcev, izmed katerih je nekaj zaradi poškodb med tekmo odstopilo. Najbolje se je izkazal Nemec Gering, ki je letel po zraku 118 metrov daleč. Dva naša skakalca sta letos prvič prešla mejo 100 metrov, in sicer Albin Novšak iz Naklega, ki je skočil 103 metre, in Rudi Finžgar iz Krope, ki se je pognal 101 meter daleč. * Smrt vrlega moža. V Škofji Loki je umrl priljubljeni posestnik in mesar g. Karel Rot-tenbiichler. Zadela ga je bila možganska kap. Pokojnik je bil doma iz Devečerja na Slovaškem. Med svetovno vojno pa ga je zaneslo k nam in v Kranju se je kot podoficir spoznal s svojo bodočo ženo gospo Franjo. Pred 20 leti so se preselili Rottenbuchlerjevi v Škofjo Loko. Vrlemu pokojniku, ki ga objokujeta soproga in sin, blag spomin! + Gostovanje dresdenske opere v Beogradu V beograjskem narodnem gledališču je bila nedavno zvečer prva predstava opere iz Dresdena. Nemški gostje so uprizorili opero »Kavalir z rožo«. Predstavi je prisostvoval tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič z mnogimi drugimi ministri. Gledališče je bilo nabito polno. Po predstavi je priredil upravnik gledališča Momir Veljkovič gostom na čast pojedino . Drugi večer je z enakim uspehom uprizorila dresdenska opera v Beogradu Beethovnovno opero »Fidelo«. Drugi predstavi sta prisostvovala tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga s spremstvom. Občinstvo je visoka gosta toplo pozdravilo. Med odmorom sta knez namestnik in kneginja Olga sprejela glavnega inten-danta dresdenske opere Gottschalka in ravnatelja Bohma. Ob zaključku predstave je ravnatelj beograjske opere Lovro Matačšč izročil članom dresdenske opere lep lovorjev venec. * Zdajšnost in bodočnost. Pod naslovom »V časih usodnih odločitev« objavlja beograjski »Napred« članek, v katerem razpravlja o »Rekli ste«, mu je s prisiljenim smehom segla lepa vdova v besedo, »da ste občutili simpatijo do nje... Ali merite na markizo Barancosovo?« »Motite se. Markiza ni nikogar umorila .. .Toda čudne misli se mi zbujajo... Ta ženska, ki je jaz morda niti ne bom izročil pravici v roke, bi se utegnila omožiti s kakšnim mojim prijateljem, poštenjakom od nog do glave, pa se vprašujem... ali smem dovoliti, da moj prijatelj zveže svojo usodo z žensko ki si je s krvjo omadeževala roke____s krvavim umorom ... čeprav se najdejo za ta umor morda lahko olajševalne okoliščine « »Ne«, je s težavo odvrnila gospa Cambry-jeva. »Tudi jaz mislim tako. Toda kako naj se i izvlečem iz te zagate? Če vzamemo, da bi bil — na primer — ta bodoči mož sodnik, ki mu je zaupana preiskava o umoru v operi, — kaj j bi potem še preostalo? Mislim, da bo najbolje. če se o tem pomenim z žensko, ki je tu prizadeta, in ji pokažem pismo, ki ga je ona pisala Goliminu in ki ga imam pri sebi V žepu.« »Kako?« mu je segel Gaston v besedo. »Stricu si pa rekel, da si pismo pozabil doma.« »Zmotil sem se. Pismo je tu pri meni!« Gospa Cambryjeva je z drgetajočim glasom vprašala: »Kaj bi rekli tej ženski?« mojih rokah. Tu je nepobiten dokaz o vaši krivdi! Toda jaz vas ne sovražim in rad imam človeka, ki ga nameravate vzeti. Če vas ne prijavim, postanem vaš sokrivec. Če vas prijavim, ubijem vas in vzamem njemu čast. On je poštenjak in tega ne bi preživel. Kaj naj storim? Povejte mi to vi, ki ste zakrivili, da je nastal tak položaj!« Gospa Cambryjeva je molčala. »Upoštevam«, je nadaljeval stotnik, »da umor ni bil premišljen. Upoštevam, da se ta ženska ni zaročila s sodnikom, da bi se izmaknila kazni. Naposled upoštevam tudi to, da se je ta ženska pokesala svojega dejanja in da želi za vsako ceno popraviti greh svoje preteklosti.« »Da se je pokesala?« je govorila gospa Cambryjeva kakor odmev njegovih besed. »O, nedvomno se je hudo kesala.« »Tudi to verjamem, kakor vi, gospa. Drugače ne bi plačala grobnice za svojo žrtev in ne bi nad njenim grobom jokala. Vem, kako je moralo to biti. Ona je šla v strahu po pisma v ložo ... Vedela je, koliko jih je pisala ... in ugotovila je, da eno izmed pisem manjka. Mislila si je, da je Orcivalka pismo nalašč zadržala za pozneje ... Vrnila se je v ložo, sporekla se je z žensko, ki se je morda iz nje norčevala ... iztrgala ji je bodalo in jo z njim zaklala ...« »Dovolj!« je zajecljala gospa Cambryjeva. »Kako te more zabavati ta žalostna zgodba?« je nejevoljen vzkliknil Gaston. »Upam, da mi gospa tega ne bo zamerila. Se celo vprašal jo bom: kaj bi storili vi, gospa, če bi bili namesto nje?« »Ne vem. Če bi bila v koži tiste nesrečne ženske, bi rekla: Ne bojte se, ne bom pognala v pogubo človeka, ki mi je hotel dati svoie ime. Ne bom ga vzela in vaša tajnost pojdle z menoj v grob.« »Kdo bi meni jamčil, da bo ženska držala svojo besedo?« »Ce bi vas ogoljufala, bi jo lahko takoj kaznovali. Naj pa še jaz nekaj vprašam vas: Kaj bi storili vi, če bi ta nesrečna ženska izginila kam daleč ali pa bi se zaprla v samostan?« »Iz tujine bi se lahko vrnila, iz samostana odšla « »Prav ste rekli, gospod. Samo mrtveci se ne vračajo«, je mrtvo odvrnila vdova. »Ne mislim tako. Zadovoljil bi se s tem, da se razveže za zmerom zaroka.« »Ali bi potem sežgali tisto pismo?« »Morda.« »Pozabljate, da ste pismo obljubili gospodu Rogerju Darcyju. On vas pričakuje.« »Rekel bom, da sem ga izgubil ali pa, da so mi ga ukradli.« »To je vaša reč. Prosim vas samo, da greste h gospodu Rogerju in mu rečete, da sem sklenila še za naprej ostati vdova.« »Gaston bi to lahko bolje opravil.« »Ne pristanem na to«, je vneto odvrnil Gaston. »To sem tudi pričakovala«, se je nasmehnila vdova. »Dobro veste, da se je stric sklenil oženiti z menoj, če se vi ne bi. Toda zmeraj je sanjal o tem, da bo svoje imetje pustil nečaku, če se bo ta oženil. Zdaj se bo DOMOVINA št. 10 STRAN 5 1 trenutkih, ki lahko odločijo o usodi kakega naroda za več rodov. Posebno velja to za majhne narode, medtem ko lahko veliki narodi sčasoma popravijo tudi največje pogre-ške in prebole najhujše poraze. Na koncu pravi članek: »So trenutki, ko je treba za pravice naroda v bodočnosti žrtvovati zdajšnost. Narodi, ki tega ne morejo razumeti, morajo često žrtvovati zdajšnost in bodočnost. Država ki se ni sposobna braniti in se ohraniti, ni država v pravem smislu besede. Dva osnovna življenjska pogoja vsake države sta sposobnost obnavljanja in sposobnost obrambe. Brez sposobnosti obrambe in odločne volje za njo narod nima možnosti in pravice do življenja, posebno ne do srečnejšega in boljšega življenja.« * Električna luč na Čatežu. Te dni je v Čatežu prvič zasvetila električna loč. Boji za pridobitev električne rasvetljave so trajali več let. Velike zasluge za elektrifikacijo Čateža imajo mnogi ugledni posestniki, med temi trgovec in gostilničar g. France Les. Predvsem pa je treba poudariti veliko razumevanje čateškega občinskega odbora, ki je določil znatno vsoto za izvedbo elektrifikacije * Novice s Koroškega. Izreden dogodek se je pripetil v Bajlišah lOletnemu sinu tamo-šnjega lovca Rohra, ki stanuje v Babučniko-vem grabnu med skalovjem pod Javornikom. Po naročilu očeta, ki je pri vojakih, je fant pazil na skobce, ki so bili nastavljeni za lisice. Nekega dne pa je" našel fant ujeto veliko ptico in meneč, da je jastreb, vzel kol in ptico ubil. Sele, ko je prišel domov in pokazal nenavadno veliko ptico domačim, sc ugotovili, da gre za velikega planinskega orla, ki je meril z razprostrtimi krili skorc dva in pol metra. Dva dni nato se je v istem kraju ujel v nastavljeni skobec drug orel. Tokrat pa je fant ptico že poznal in jo spustil spet na svobodo. — V Dobu pri Pliberku je tovorni avto povozil do smrti malo Turn-kovo Nežiko. — V Podgori je v visoki starosti 91 let umrl France Fehr. Pokojnik je b-l velik ljubitelj slovenske knjige in slovenskega štiva sploh. Zaradi svojega mirnega značaja je bil splošno priljubljen. — V Se-lah je umrl žagar Miha Užnik, ki zapušča ženo in pet nedoraslih otrok. — Na Plešivcu je odšel v večnost 821etni Doniž Strugar. Pokojnik je bil dolgoleten sodelavec v slovenski posojilnici in poštenjak od nog dc pete. — Elektrifikacija podjunskih vasi tudi v vojnem času dobro napreduje. Te dni sc priključili na električno omrežje vas Dob pri Pliberku, kar pomenja za vaščane lep napredek, posebno zdaj, ko je za petrolej in bencin precej trda. * Velike količine skritega žita. Subotici. ki je središče najbolj žitorodnih krajev v naši državi primanjkuje moke. Nedvomno je, piše časopisje, da je povsod okrog žita dovolj, toda pridelovalci so ga skrili, da bodo pozneje dosegli mnogo višje cene, kakor zdaj. To so storili navzlic grožnjam oblastev, da bodo vsi skrivalci hudo kaznovani. Toda zaenkrat ni bilo storjeno še nič takega, kar bi spravilo prizadetim veleposestnikom strah v kosti. Zato poziva časopisje oblasti, naj začno odločneje preiskovati skrivališča. * Mariborski mestni proračun, ki ga je te dni sprejel mestni svet, znaša za devet mesecev (od aprila do konca leta) 56,666.810 dinarjev. Tekoči proračun, ki velja za redno enoletno poslovno dobo (12 mesecev), znaša le 48,265.140 dinarjev. * Kaj mora vsaka hiša v Ljubljani imeti za primer ognja. Dolžnost vsakega ljubljanskega hišnega posestnika je, da v svoji hiši stori vse, kar more preprečiti požar. Zavarovanje hiš proti ognju je potrebno že v mirnem času, še bolj pa v vojni. Ze 70 let stari gasilski red določa, da mora vsaka hiša imeti primerno število gasilnega orodja Ze po tem, še zdaj veljavnem gasilskem redu morajo hiše imeti pripravljene sode za vodo, kadi, strešne lestve, ročne brizgalne, sekire, krampe, lopate, svetilke na palicah in ročne svetilke. Razen tega pa poseben pristavek določa, da lahko mestno poglavarstvo, kadar okoliščine terjajo, zahteva še nabavo drugega gasilnega orodia. Take posebne okoliščine so tudi v Liubljani nastopile z izrednimi časi. Mestni zaščitni urad je' zato predpisal poleg navedenih priprav za vse hiše še tisto gasilno orodje, ki ga zahtevajo navodila bana za zaščito pred letalskimi na-nadi. Ta navodila so dobili vsi ljubljanski hišni nosestniki in moraio biti po vseh hišah vidno nabita. Navodila oredpisujejo nabavo maihne vstavliive ročne brizgalne ali ustrezaiočih kemičnih gasilnih sredstev, ed-nosno napravo, eno Dosodo za vodo s prostornino 100 do 200 litrov, dve vedri za vodo, en nožarni kavelj (lahko tudi lesen drog z moen;m žebljem), eno do dv° looati reki-ro, pesek v zaboju ali na kuou fda s noskom zasir>amo vžigalne bombe, ker jih z vodo ne smemo Dolivati), gasilno metlo za pobiian;e tlečih iskfr (to je dva metra do1™ nalico s nritrVno kroo) in eno lestev. Gasilski red mdaiio n^i ^ mestno poglavarstvo po komisijah prepriča, ali se predpisi gasilnega reda izpolnjujejo. Dodatek k temu gasilnemu redu določa, da se v hišah ne smejo zraven dimnikov, ognjišč ali na podstrešjih spravljati reči, ki se rade vnamejo. V hišah z velikimi podstrešji in v onih, kjer ni mogoče priti iz enega dela v drugi del podstrešja, so potrebne .v vsakem delu vse te priprave. Tudi dvoriščna poslopja morajo imeti na podstrešjih svoje popolno hišno gasilno orodje. Stopnišča in veže morajo biti1 prazne, da prehod ni oviran. Proti onim. ki teh zahtev ne bi upoštevali, določa gradbeni zakon stroge kazni, ki jih pa doslej obla-stvo ni izvajalo. Zaradi izrednih časov bo pa mestno poglavarstvo prisiljeno posli žiti se kazenskih določil proti vsem, ki bi ta opozorila omalovaževali. Mestni easilni urad zdaj že strogo pregleduje vse hiše. * Madžarska mladina in madžarski tisk v Jugoslaviji. Novosadski madžarski list »Re-geli Ujsag« prinaša članek o časopisju in njegovem pomenu za narodno vzgojo naroda. Zato list naglaša, da se iz vrst madžarske narodne manjšine čedalje pogosteje slišijo Dri-tožbe, da madžarska mladina v Jugoslaviji le slabo in malo prebira madžarsko časopisje. Mnogo je madžarskih izobražencev, ki prihajajo iz srednih šol. pa ne znajo dovolj svojega maternega jez'ka. Zato je treba skrbeti, izvaja list. da se bo ta mladina v svojem jeziku sama izobraževala. Dolžnost madžarskih izobražencev je, da bodo kdaj imeli vodilno vlogo v življenju svojega naroda. Zato pa morajo dobro znati svoj materni jezik in njihova društva naj skrbe. da se bo madžarska mladina v madžarskem jez;ku dovoljno izobraževala in brala madžarske knjige in liste. * Po 26 letih se je vrnil k svojcem. Ko so leta 1914. besnele bitke okrog Sabca. se je med drugimi srbskimi junaki boril Mihajlo Majer. Krogla ga je ranila v glavo in prepeljali so ga na Madžarsko. Leta so minevala, Mihajlo Majer se je preživljal po raznih krajih na Madžarskem. Pogosto se je spomnil svoje sestre in se je nekajkrat hotel vrniti v domovino. Toda madžarska oblastva ga nikoli niso pustila čez mejo, ker ni imel nika-kih listin. Mihajlo je postal dninar in si je služil kruh zdaj na tej zdaj na oni madžarski kmetiji. Tako je učakal letošno leto, ko je bilo sklenjeno prijateljstvo med Jugoslavijo in Madžarsko. Po 26 letih je tudi Mihajlo Majer dobil svojo pravico, da se je smel vrniti v domovino. Tik pred ietošnim pravoslavnim božičem je prispel v Beograd. Napotil se je na upravo policije, kjer je preživel njegov sen uresničil. Zadovoljen je, da boste vzeli Berto.« »Toda midva ne čakava na stričevo imetje. Berta in jaz bi bila najsrečnejša, če bi se Aidi najin stric oženil in bil srečen.« »To so bile tudi moje sanjef, je otožno rekla gospa Cambryjeva. »Toda zbudila sem se in sanje so izginile. Gospod Nointel, prosim vas, opravite vi to nalogo!« Stotnik je že vstal. »Računam na vas«, mu je rekla, »a vi računajte name.« Potem je dejala Gastonu: •Recite Berti, da bi rada tudi umrla za njeno srečo, če bi bilo to potrebno. Zbogom, gospoda!« Gaston je ostal kakor okamenel. Nointel ga je odvedel iz palače. »To komedijo mi moraš razložiti,« je dejal Gaston, ko sta sedela v vozu. »Kakšno komedijo?« »Tista smešna vprašanja...» Dragi moj, gospa Cambryjeva je istega mnenja kakor jaz. Tisto žensko je treba pustiti, da se sama dovolj skesa.« »Toda stric bo zahteval od tebe pismo« »Pretrpel bom posledice...» ] »Pazi, stric te čaka!« »Vem. Toda najprej moram še zvedeti, kaj je z gospo Barancosovo.« Nointel je zapustil Gastonov voz in poklical drugega. V vozu je vzel iz žepa pismo in zamrmral: »Tole pismo je njeno! Ljubka in krepostna vdova je bila Goliminova ljubica in morilka Julije Orcivalove! Ce bi bil trenutek pozneje videl pismo, ki ga je ona pisala Gastonu, bi bila izgubljena. Sodnik bi bil spoznal nje- no pisavo in to bi ga bilo ubilo. Toda kako naj se izgovorim pri njem? Ce mu rečem, da so mi bila pisma ukradena, mi ne bo verjel. Se kakšen paragraf bi v tem primeru lahko uporabil proti meni... No, videli bomo, kako se bo vse končalo!« XX. Ko je Nointel stopil v palačo markize Baranccsove, mu je vratar povedal, da je gospodarica odpotovala v Sandovil, kjer je bil pred nekaj dnevi lov in da jo je spremil njen oskrbnik. Nointel se je potem odpravil naravnost na postajo. Toda v Sandovilu markize tudi ni bilo več. Odpotovala je in oskrbnik ni vedel povedati kam. Njemu je poverila varstvo nad vsem svojim imetjem, dokler se ne vrne. Nointel je prenočil v majhni gostilni in se drugo jutro vrnil v Pariz. Tu je dobil dve pismi. Prvo je bilo Gastonovo. Prijatelj mu je pisal: »Stric te je ves dan čakal v sodni palači. Zelo se jezi. Pojdi hitro k njemu in mu izroči pismo morilke. Ce bi tisto pismo uničil, bi si utegnil nakopati neprijetne posledice. Gaston.« »Bog naj mu odpusti, ko ne ve, kaj dela,« je zamrmral Nointel. »Ne bi mi bil tako pisal, če bi vedel, da gre za gospo Cambryjevo. Sodnik naj stori, kar hoče, toda pisma ne bo dobil!« Drugo pismo mu je pisala markiza. Prav kratko je bilo: »Ljubim vas, trpim največje muke in zapuščam Francijo. Carmen.« Nointelu je zastala kri v žilah. Poiskusil je doumeti pravi zmisel pisma, ki mu ga je bila poslala markiza, žena, ki jo je tako ljubil, toda dolgo ni utegnil pomišljati, kajti spet je stopil v njegovo sobo sluga in mu povedal, da prihaja neka črno oblečena ženska na ukaz gospe Cambryjeve. To ga je zelo presenetilo. Velel je slugi, naj žensko takoj spusti k njemu, še bolj pa se je začudil, ko je v tej ženski spoznal gospo Jacinto. Stopila je k njemu in mu brez besede izročila zapečateno pismo. Nointel ga je odprl in prebral: »Včeraj ste rekli: Iz tujine se človek lahko vrne, iz samostana odide. Na to vam bom dala pravi odgovor: Samo mrtvi se ne vračajo. Umrla bom. — Oprostite mi, kakor jaz oproščam vam. Moje pismo sežgite!« »Umrla!« je vzkliknil stotnik.« Usmrtila se je!« »Nocoj ob treh,« je povedala Jacinta. »Toda kako?« »Izpila je najstrašnejši strup, ki ne puSča sledov. Ce boste vi molčali, ne bo nihče zvedel, da je šla sama v smrt.« »A gospod Darcy?« »Zvedel bo, da je gospo zadela srčna kap. Od vas je odvisno, ali jo bo objokoval ali preklinjal.« »Kar sem obljubil, bom tudi držal.« »Kaj torej še čakate, gospod?« Nointel je razumel te besede. Odprl je listnico, vzel iz nje pismo, ga pokazal gospa Jacinti in vprašal: »Ali je prava pisava?« »Da.« Nointel je stopil k sveči, ki je gorela na sveti dan. Policija je med tem poiskala njegovo sestro, poročeno z obrtnikom Komne-novičem. Svidenje je bilo na moč presenetljivo. Brat in sestra se nista spoznala. Seveda je bil pred 26 leti Mihajlo krepak junak, zdaj pa je skoro že starček. Sestra se je bridko razjokala in povedala, da so že nekajkrat dali za zadušnice in prižigali svečo v njegov spomin. Zdaj bo Mihajlo Majer do nadalj-nega ostal pri sestri in svaku. * Žalostna usoda ruskega izseljenca. V ruskem sirotišču v Kikindi je umrl v visoki starosti ruski begunec Arister Rezikov, ki je bil nekoč eden izmed najbogatejših ljudi v carski Rusiji .Bil je lastnik velikih industrijskih podjetij, rudnikov in več sto hotelov. Prav tako je bil lastnik cele vrste letovišč. Po boljševiški revoluciji je pobegnil v Nemčijo, kjer je vodil v Eerlinu veliko rusko restavracijo, ki pa mu ni povoljno uspevala. Z ostankom svojega premoženja se je preselil v Jugoslavijo, kjer je čisto obubožal. * Plaz je prekinil promet med našo državo in Nemčijo pri Pliberku. V noči na prejšnji četrtek se je na železniški progi, ki veže našo obmejno postajo Prevalje-Homec z nemškim Pliberkorn, zgodila neprijetna nesreča, ki je za 24 ur prekinila promet med našo državo in Nemč.ijo. Okoli tri kilometre zapad-no od postaje Preval j se je vsul na progo plaz, ki se je utrgal v hribu nad tirom in zasul tračnice. Okoli 80 progovnih delavcev je v 24 urah očistilo progo. * Smrtna nesreča v Selški dolini. Nedavno je vozil 301etni Janez Kloboves, uslužben pri industrijcu Dolencu v Skofji Loki, iz Selške doline proti Skofji Loki voz ,naložen s hlodi Ko se je pomikal dvovprežni voz proti Stu-denemu, je privozil za njim avtomobilski prevoznik Kosec iz Železnikov s tovornim avtomobilom. Ceste so zdaj izredno slabe in je tudi umikanje zelo težavno. To je spoznal tudi Kosec sam, ki je pristopil k Klobovsu in mu svetoval, naj pelje z vozom kar naprej, češ da se bosta že potem ognila, ko prideta na primerno mesto. Kljub temu je prišlo do nesreče. Počasi sta vozila drug za drugim, spredaj voznik in za njim Kosec kakih dve sto korakov, ko je zavozil Kloboves s svojim vozom na desno, misleč da se bo lahko dovolj izognil. Z vozom je zavil preveč na desno, kajti voz se je prevrnil in hlodi so pokopali nesrečnega Klobovsa pod seboj, da je kmalu izdihnil. * Gospodarsko poslopje je zgorelo. Te dni je ogenj uničil gospodarsko poslopje Francu j 'ii ■ mmtnimai ;lu.',,i)t*.!kjt»sfibb' 3ebarw 'jhbssks: kaminu dvignil papir nad njo in počakal, da je pismo zgorelo. »Hvala!« je rekla Jacinta. »A drugo pismo?« Mislila je pismo, ki ga je napisala gospa Cambryjeva, preden je izpila strup. Nointel je tudi to pismo sežgal nad svečo. »Jaz sem svojo dolžnost opravila. Gospod... z bogom ... « Obrnila se je in odšla. »Sirota!« je pomislil Nointel. »Sama si je odmerila kazen. Ce bi bil včeraj to samo slutil, bi ji bil pismo vrnil... Sodnik ne bo nikoli zvedel, iz kakšne nevarnosti sem ga rešil... K njemu po.jdem zdaj... Najbrž je že zvedel, kaj se je zgodilo. Preveč bo potrt, da bi me zaradi tega pisma prijel... « Dobil je strica in nečaka skupaj. »O, gospod!« je vzkliknil preiskovalni sodnik. »Ali ste zvedeli strašno novico?« »Zvedel sem jo.« »Potem mi oprostite. Danes vas ne morem uradno sprejeti. Včeraj sem vas iskal in čakal, pa vas ni nikjer bilo. Ali imate tisto pismo s seboj?« »Ne, gospod, ukradli so mi ga.« Sodnik se je zdrznil, rekel pa ni ničesar. »Tista dva tujca.« je nadaljeval Nointel. »Povedal sem vam že, kakšna človeka sta. Hotela sta spraviti s sveta dokaze svojega delovanja v zvezi z Goliminom. Posrečilo se jima je vdreti v moje stanovanje in odnesti vse, kar s £m dobil v Goliminovi suknji.« Sodnik se je priklonil in šel. Gaston je molčal. Potem je prijatelju stisnil roko in rekel: »Strašna katastrofa je to!« »Strašna in nepričakovana.« Cvetkoviču v Rigoncih. Gasilci iz Rigoncev, Loč in Velikega Obreža so obvarovali blizu stoječe hiše. * Oprostitev zdravnika, obtoženega zaradi smrti bolnika. Na okrožnem sodišču v Celju je bila kazenska razprava, kakršne so prav redke. Pred sodnikom poedincem se je zagovarjal 38-letni zdravnik dr. Svetolik Božino-vič, vodja zdravilišča v Topolščici pri Šoštanju, ki je bil obtožen, da je s svojo malomarnostjo povzročil smrt bolnika Mihajla Zi-votiča. Obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Jože Goričar iz Šoštanja. Kot izvedenca sta bila pri razpravi zaslišana zdravnik dr. Robert Neubauer, zdravnik vodja državnega zdravilišča na Dolniku, in primarij dr. Franc Debevc iz Ljubljane. Na podlagi zbranih podatkov sta izjavila, da je bilo ravnanje dr. Božinoviča v skladu z zdravniško znanostjo in prakso. Dr. Božinoviču ni mogoče očitati malomarnost, temveč gre za nesrečno naključje. Na podlagi izjave izvedencev je bil dr. Svetolik Božinovič oproščen * Slaboumni sin je umoril očeta. Ljubljanski mali kazenski senat je te dni razpravljal o usodi, ki naj jo sodišče prisodi 301etnemu posestnikovemu sinu Antonu D z Gorenjskega, ki je v avgustu na okruten način s samokresom ustrelil svojega očeta Prvotn * je bila proti Antonu vložena obtožnica zaradi zločinstva umora. Anton je krivdo priznal. V svoj zagovor je navajal, da se je na očetov umor že dolgo pripravljal. K temu da so ga zavedli stalni spori z očetom, baje zaradi tega, ker se je oče nesmiselno pravdal s svojim sosedom in ker je on stalno imel vt sk. da bo oče njega zavrgel in izročil posestvo bratu Jožetu. Ta misel da ga je tako mučila, da je že dolgo koval načrt, kako bi ga usmrtil. Ker je storilec kazal znake duševnega razkroia so ga preiskali zdravniki za duševne bo'ezni (psihiatri) in ugotovili, da je Anton že dolgo let bolehal na počasi se razvijajoči duševni bolezni shicofreniji, ki je povzročila duševni razkroj. Zaradi te ugotovitve je držsvno tožilstvo obtožnico umaknilo. Na razpravi so sodniki sklenili oddati Antona v zavod za zdravljenje in očuvanje, ker bi mogel biti nevaren za življenje svoje okolice. + Trije nevarni tatovi obsojeni. Pred velikim kazenskim senatom v Ljubljani so se zagovarjali 211etni mehanik Leopold Omejc s Tožkega čela, 261etni kovaški pomočnik Ivan Hrome iz Podgorice in 301etni soboslikar Viktor Zaje. Obtožnica je navajala dolgo vrsto tatvin, vlomov in eno razbojstvo Omejcu sa- .ftJrfUJflUgg.jt- J^-MM* MIU^M* ,4».lf W tg^UEKSa njo računati, kei je napisala oporoko in v njej zapustila vse svoje imetje meni.« »Aii ga boš sprejel?« »Bom, da ga v njenem imenu razdelim med siromake.« Prijatelja sta se razšla. Gaston se je odpeljal s stricem, ki ga je čakal v vozu. Nointel pa se je vrnil v svoje stanovanje. »Misiim, da sodnik ne bo nikoli več omenil tega p-sma,« je rekel stotnik sam pri sebi.« Zdi se mi, da je uganil, kaj se skriva za smrtjo gospe Cambryjeve... « Minilo je pet mesecev, a skrivnost umora v pariški operi je ostala še zmerom zastrta s plaščem teme. Preiskavo so ustavili in kmaiu je bil krvavi dogodek čisto pozabljen. Smrt gospe Cambryjeve ni zbudila presenečenja. Ljudje so jo pozabili, kakor pozabljajo vse drugo, prijetno in neprijetno. Gospodična Lesterelova še zmerom objokuje svojo nesrečno prijateljico, k o je tako nepričakovano za zmerom zapi i. Gaston je z velikim premožei.jt/n, ki mu ga je bila zapustila gospa Cambryjeva, ustanovil bolnišnico, ki je nosila njeno ime. in zavetišče za siromašna dekleta. Za mesec oktober je določena njegova poroka z gospodično Bc-rto Lesterelovo. Njegov stric je pustil službo, kakor se je bil že prej odločil. Njegovo mesto bo kmalu zasedel Gaston, čeprav mu sodniški poklic ni prav pri srcu. Najbolj so se ljudje čudili temu, da je markiza Barancosova tako nenadno izginila. Na vse mogoče načine so si razlagali njen beg. V začetku sploh ni bilo mogoče najti sledi za njo Pravili so, da se pojavlja zdaj tu zdaj tam, da pa nikjer ne ostane več kakor dan ali dva.. Potem so zvedeli, da si je na memu je pripadala obtožba za tatvino 11 koles. Hromcu je obtožnica očitala predvsem tri vlome. Kakor sta glavna obtoženca Omejc in Hrome vsak na svojo pest kradla, tako sta včasih tudi skupaj delala. Obtožnica je navajala štiri skupne vlome. Enega izmed teh pri Ivani in Mariji Bregar v Brinju sta opravila prav na razbojniški način. Obsojeni so bili vsi trije in sicer Leopold Omejc na štiri leta robije in 41etno izgubo častnih državljanskih pravic, Ivan Hrome na pet let robije in 51etno izgubo častnih državljanskih pravic, Viktor Zaje na šest mesecev strogega zapora in enoletno izgubo častnih državljanskih pravic. * Dva pobegla zločinca so prijeli. Nedavno smo poročali, da je iz zaporov v Murski Soboti pobegnilo pet zločincev. Dva izmed njih so te dni ujeli. Sta to Peter Križanič s Cvena pri Ljutomeru, in Ciril Cajnkar, ki so ga izsledili v Slatini Radencih. + Sprejem mladeničev v inženjersko pod-oficirsko šolo v starosti od 18 do 21 let in vojaško podkovsko v starosti od 17 do 21 let. Rok za prijavo je do 15. marca letos. Vsa zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno v koncesionirani pisarni Franca Para, kape-tana v p„ Ljubljana, Maistrova 14. Za pismeni odgovor pirložite kolek ali znamko za 10 dinarjev * Dolžnost vsakega kmetovalca je, pomagati ponesrečenim živalim. Kako se pomaga, imate natanko popisano v knjigi »Prva pomoč ponesrečenim živalim«, ki jo je spisal dr. Ferdo Kern. Knjiga stane s poštnino vred samo 26 din in se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ul. 3. * Sprejem mladeničev v inženjersko pod-oficirsko šool v Šabcu, konjeniško v Zemu-nu, artilerijsko v Čupriji in avtomobilsko podoficirsko šolo v Beogradu, starost od 18 do 21 let. Rok za prijavo je kratek. Vsa zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Fran, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova 14. Za pismen odgovor priložite znamke ali kolek za 10 din. * Šest zabavnih knjig dobe čitatelji »Domovine« za 40 din (s poštnino vred za 49 din), in sicer: Goncourt Edmond: »Dekle Eli-za«, Cervantes: »Tri novele«, Anatole France: »Pingvinski otok«, Leonid Andrejev: »Plat zvona«, Andrej Strug: »Jutri«, Leonid Andrejev: »Povest o sedmih obešenih«. Naročajo se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. Šelenburgova ulica 3. Angleškem kupila veliko ladjo, s katero kri-žari po Sredozemskem morju. Velikonočne praznike je prebila v Jeruzalemu, julija meseca so jo pa videli v Carigradu. Naposled se je raz vedelo tudi to, da si je kupila razkošno vilo v Palermu na Siciliji in da misli tam ostati sama, brez velike družbe, neodvisna od sveta. Nointel je tudi zapustil Pariz. Šel je za markizo. Večkrat je pisal Gastonu, zdaj iz tega, zdaj iz drugega kraja. Naposled je nekega dne prejel Gaston pismo iz Palerma. Nointel mu je sporočil, da je našel edino ženo na svetu, ki jo res ljubi in da zdaj prvič spoznava, kaj je prava ljubezen. Vzela se bosta kmalu. In potem je še povabil svojega prijatelja na svatbo na solnčni Siciliji... Simancas in Galmier sta se vrnila v novi svet, v Ameriko. Vse kaže, da o njima ne bo mogoče prav kmalu kaj slišati. Oba sta pohitela na postajo takoj po pogovoru s stotnikom, ko Simancas ni mogel kupiti Golimi-nove suknje ... Klavdina Risslerjeva je šla v Rusijo s svojim Vladimirom. Vzela je s seboj tudi Marico. Za grob Julije Orcivalove se ne briga nihče razen Berte Lesterelove. Ona ga pogosto krasi s cvetjem in moli za mir Julijine nesrečne duše. Moli pa tudi za svojo dobrotnico. rajno gospo Cambryjevo in blagoslavlja njen spomin. Moli za svojo nesrečno sestro, ki jo je življenje strlo. Njeno hčerko vzgaja kakor svojo. Kapitan Crozon je prevzel poveljstvo velikega tovornega parnika in se potika nekje po daljnih morjih. Naj se ga boje k v , .- ^....... v , t i' f f« 4...1 v V j , x. , ■ i ' \ > f- ■> r- f- t ) * i- j t • I, t f ( A- .v 1,1 t 1 X Repatice so med zvezdami nekaki potepuhi. Zvezdoslovci so letos odkrili že tri repatice. Repatice so nebesna telesa, ki sestoje iz prasnovi in potujejo v bolj ali manj svojevrstnih tirih okrog sonca, zaradi česar jih imenujejo potepuhe. Večina repatic je vidna le z daljnogledom. Neredko se notranja snov repatic zgosti v jedro, od katerega molijo pahljačasti žarki proti soncu. Včasih se ti žarki uklonijo tudi v nasprotno smer in tedaj nastanejo znani, kdaj pa kdaj izredno krasni barvni repi. Ti repi držijo lahko v več smeri. Tako je imela repatica 1. 1908. obliko zasukane palice, repatica iz 1. 1848. pa je vlekla za seboj 200 milijonov kilometrov dolg rep. Letos odkrite tri repatice so majhna nebesna telesa, ki jih je opaziti le z daljnogledom. X Euski obrambni proračun znaša nad 70 milijard rubljev. Te dni je bila druga seja sovjeta narodnosti. Na dnevnem redu je bilo .poročilo proračunskega odbora in razprava o državnem proračunu za leto 1941. Med razpravo so govorniki zlasti poudarjali, da je popolnoma upravičen predlog osredne vlade, naj se v proračun za leto 1941. vnese vsota 70 milijard 300 milijonov rubljev za narodno obrambo, ker se bo na ta način precej okrepila obrambna sila Sovjetske zveze. STRAH GA JE POSTALO Miha: »Kako je bilo na letovišču, Bolte-žar? Kje si stanoval?« Boltežar: »Pri nekem posestniku.« Miha: »Ali si imel dobro hrano?« Boltežar: »S hrano je bila pa čudna. Najprej je poginil prašič in smo pet dni jedli svinjino. Nato je poginila krava in smo teden dni mlatili govedino. Ko pa je naposled zbolela še posestnica, me je obšla groza in sem jo naglo odkuril.« svetovalec Ravnanje z drevje!«, poškodovanim od snega Nedavno je južni sneg polomil mnogo sadnega drevja. Nalomljene veje je potrebno gladko ob deblu odžagati, z ostrim nožem obrezati in dobro s cepilno smolo zamazati. Če pa je drevje toliko polomljeno, da kazi krono, ga bo pač kazalo precepiti ali pomladiti. Tudi če je sneg prelomil deblo, bi pri mladem drevesu kazalo deblo nanovo cepiti. Stara drevesa, če so preveč polomljena, je najboljše odstraniti. To delo naj se opravi takoj, ko bo sneg skopnel in bo delo v sadovnjakih sploh mogoče. Preceplja pa se običajno nekako sredi meseca marca s sedlanjem ali pozneje, ko bo drevje že muževo, s podkožnim cepljenjem, ki je zlasti pri starejših drevesih in debelej- ših deblih priporočljivo. S pravilnim ravnanjem bo mogoče marsikatero drevo obvarovati. Izkoplje in odstrani naj se le tako drevje, ki ga ne kaže več precepiti. Precepi j eno drevo, ki je v zemlji že dobro ukoreninjeno, se bo pri dovolj gnojni zemlji in dobrem oskrbovanju hitro opomoglo. Ne nastiljajte prascem s plesnivo ajdovico (ajdovo slamo). Če ajdove slame jeseni niste spravili prav suhe, ne smete zdaj z njo, ko je zatohla in plesniva, nastiljati prascem. Živalce se z njo igrajo in jo poskušajo jesti, s čimer dobe v sebe trose plesnobe. To pa povzroča želodčne in črevesne bolezni. Naposled tudi ni priporočljivo drugim živalim nastiljati s tako steljo. Dobro je, če pustite plesnivo ajdovico vs^i dva dneva temeljito pre-sušiti na soncu. Zal zdaj še ni dovolj sonca. Treba ie opč počakati na lepe dni. Kriminalni roman Nato je šel domov in napisal pismo. Nič ni imenoval imen, samo pozval je barona, naj pride drugega dne popoldne ob sedemnajsti uri k grobni kapelici. Gre za čast viso-košolke, s katero je pred božičem začel razmerje, je zapisal. Če ne pride, bo moral nositi posledice. Takšna grožnja, če se je tikala dame, je navadno zalegla, zakaj mladi plemiči se niso ničesar bolj bali kakor javnega škandala, ki bi pred svetom omadeževal rodbinsko čast. Leon je sam ponesel pismo v poštni nabiralnik in se je v trenutku, ko je zaslišal padec pisma na pločevinasto dno nabiralnika, začutil bolj sproščen. Prvi korak k masčeva-vanju je bil storjen. Maščevanje samo mu bo spet vrnilo notranje ravnotežje, njegovi živci se bodo spet pomirili. Toda temu dnevu sledeča noč je bila hujša od vseh prejšnjih. Sedel je vzravnan na svoji postelji in vse ga je bolelo. Prižgal si je bil svečo, ker ni mogel prenašati temnega molka noči. \ Spet in spat si je zastavil vprašanje, ali bo btrcn Schmeling prišel. Ali ne bo morda poslal kakšnega zastopnika, ki si bo prej ogledal neznanega pisca pisma? Kaj naj stori, če baron ne pride? Da bi ga poiskal na njegovem domu, bi zbujalo preveliko pozornost. Ses tri ena, o kateri je baron govoril pred dnevi slaščičarju, ali kakšen drug sorodnik bi ga spraševal po gostu in ba\on bi se morda izdal, da se bo dvobojeval. Zadeva bi prišla na sodišče, dvoboj bi bil preprečen. S tem bi nastala le sodna razprava, v kateri bi sam igral smešno vlogo. Samo skrivaj se mora vršiti dvoboj, ne gre drugače. Ko se je začelo daniti, je bil od razmišljanja ves zbit. Ne da bi bil prav spal, je ležal ves zmučen do poldneva v postelji. Nato se je oblekel. Zaužil ni ničesar drugega kakor črno kavo. Potem je sedel v svoji sobi in zdaj zdaj pogledal na uro. Ko je ura kazala šestnajst je vstal in šel. Ko je bil že v veži, je šele opazil, da je imel na sebi le domači jopič. Vrnil se je in oblekel suknjič. Korakal je proti stari kopalnici. Na starem lesenem mostu je otipal v žepu revolver, čeprav je bil sklenil, da ga zdaj k razgovorom o dvoboju, ki naj se vrši pozneje, ne bo vzel No, morda bo prišel z orožjem tudi baron Schmeling. Na ta način se bosta mogoče kar lahko dvoboj evala. Deset minut pred sedemnajsto uro, ki je bila v pismu določena za sestanek, je stopil čez prag v kapelico. Ves presenečen je obstal. Včeraj ni bil opazil lepote v kapelici, ni bil videl krasote kamnite ženske postave. Stopil je k sarkofagu, v katerem je počivala pred davnimi leti umrla mlada žena. Prav tiho se je približal kamniti ženi, kakor bi se bil bal motiti jo z glasnimi koraki. Pogledal ji je v obraz in omahnil. Saj ta kip predstavlja vendar njegovo ljubljeno dekle. Zamolkel vzdih se mu je prikradel iz ust. Sesti je moral na kamnito klopico. ki je stala tam blizu. Zazdelo se mu je, da se ga loteva blaznost in da dobiva privide. Ko se je nekoliko pomiril, je še enkrat stopil h kamnitemu kipu. Ne, le malo je podobna njegovi izvoljenki. Samo izmučeni živci so mu jo bili prej zaigrali, da je dobil privid. Zdajci se je zdrznil. Zaslišal je bil neki šum. Strašen nasmeh je spačil njegova usta. Orožje ima s seboj, ne bo se dvobojeval, temveč ga bo takoj ustrelil ko steklega psa. Za vrat mu je spet sedla neznana pest in ga začela porivati naprej. S krvavimi očmi je pogledal proti vhodu v kapelico. Zunaj po pesku je nekdo stopal. Leon je privlekel revolver iz žepa Vse njegove misli so prežale na človeka pred vrati. Vzdignil je roko z revolverjem. Nenadno pa se je spomnil, kako je pred dnevi prežal za grmom na barona. Spomnil se je tudi, kako veselje ga je takrat prevzelo, da ni postal morilec. Kakor v prividu se je gledal za grmom. Kakor takrat se je zagabil samemu sebi. Odvrgel je revolver, da je trdo padel na kamnita tla. Toda v trenutku se ga je spet lotila besnost in hotel je revolver pobrati. »Ne«, je z muko izdavil iz sebe, »moril ne bom. Če zdajle poberem revolver, bom kljub vsemu streljal. Ne bom se mogel premagati, če bom videl pred kipom, podobnim njej, roparja svoje sreče ...« Na begu pred farnim seboj je naglo odprl majhna stranska vrata in zdirjal v gozd, ne STRAN 8 mu......mm ii ............. l iin mi i i i m—n ■ PopotniKoua torlsa Smrt ugUMega, gospodarja Vodice, marec. Na svojem posestvu na Selu pri Vodicah je preminil ugledni kmetovalec g. Franc Kristan. Pokojnik je bil eden izmed tistih redkih kmečkih mož, ki je budno zasledoval dogodke okoli sebe. Zavzemal je vidno mesto v Samostojni kmetijski stranki, od ustanovitve Jugoslovenske nacionalne stranke pa je bil njen vidni somišljenik in odbornik sreskega odbora v Kamniku. Pridno se je udejstvoval tudi v raznih gospodarskih zadrugah in društvih v domači občini, kjer je užival največji ugled in se je marsikdo v stiski obrnil nanj za dober svet. Kljub temu vsestranskemu javnemu udej-stvovanju, ki mu ga je omogočil njegov pri-rodni razum, ni nikdar zanemarjal svojega posestba. Bil je skrben in vzoren gospodar in je svojo malo kmetijo s pridnostjo dvignil v ugledno domačijo. Pokojnik je že dolgo let bolehal na želodcu. Pred dnevi je šel v bolnico, da bi ga operirali, žal pa je bilo prepozno in ugotovili so, da je zahrbtni rak že bolj ali manj opravil svoje uničujoče delo. Le svojemu zmernemu življenju se mora zahvaliti, da ga zavratna bolezen ni pobrala že prej. Štel je šele 59 let. Njegova smrt je hudo prizadela njegove sinove in vzbudila obžalovanje pri vseh, ki so ga poznali. Ohranili mu bomo časten spomin. Njegovim svojcem naše iskreno sožalje. Mater izvoljenke ranil, sebe pa usmrtil Dravograd, marca. V soboto popoldne so bile Trbonje pri Dravogradu pozorišče krvave žaloigre, ki jo je zakrivil ljubosumen mladenič iz Labudske doline na nemškem Koroškem. Bil je to 27-letni delavec Marko Tajzel. Ta je omenjenega dne prišel k 571etni kočarici Mariji Sag-meistrovi, ki je bila mati njegove izvoljenke Julijane. Bil je zelo razburjen ter je pri prihodu vprašal, kje je Juljjana, hip nato pa je is potegnil iz žepa velik samokres in oddal na Sagmeistrovo tri strele. Vse tri krogle so jo zadele. Sagmeistrova se je nevarno ranje- da bi se bil ozrl na levo in desno. Vso pot do svoje tesne sobice je tekel. Tretje poglavje Zunaj je tresel vihar drevje. Vlak je sopi-hal skozi noč. Bergmann se je vozil v prvem razredu, da je bil lahko sam. Stal je ob oknu svojega kupeja in gledal v dež isker, ki jih je bljuvala lokomotiva nazaj na vagone. Iz sosednega kupeja sta se kakor iz velike daljave slišala klepetanje in smeh potnikov. Čedalje večja je postajala razdalja med njim in usodnim krajem, kjer bi bil skoraj postal morilec. Zavedal se je, da ga kljub begu pred zapeljivo priložnostjo misel na maščevanje ne bo zapustila. Dva dneva je že bival v vili »Gozdnem miru«. Zaklenil se je bil v svojo sobo in se ni prikazal na svetlo. Ponoči je pustil goreti luč, kajti zdelo se mu je, da stalno stoji nekdo pred njim in ga gleda. Zločin, pred katerim je bil zbežal, neizvrše-ni zločin je stal velik in strašen pred njim ter ga opominjal. Ce je ne pol spal, si je domišljal, da je bil vendarle izvršil zločin. Cisto razločno je videl ležati poleg sarkofaga barona Schmelinga. Obraz je imel obrnjen navzgor, čelo mu je bilo razstreljeno in v Široko razprtih očeh je ležala okamenela smrt na groza. Podnevi so bile njegove misli bistrejše. Čisto jasno mu je bilo, da v takem razrvanem živčnem stanju ne more dvobojevati. Njegova roka ga ni več ubogala, kadar se ga je loteval bes. Počakati mora, da se nekoliko umiri, ker bo sicer postal še navaden morilec. (;■ Ko je vse to jasno spoznal, je zložil svoje reči v ročno torbo. Gospodinja ga je prestrašena gledala. na zgrudila nezavestna. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico. Tajzel je po usodnih strelih izginil v bližnji gozd. V soboto in nedeljo so ga iskali orožniki. Ker pa ga niso našli, so bili ljudje prepričani, da je pobegnil v Nemčijo. Iskali so ga dalje in so ga v ponedeljek dopoldne našli v omenjenem gozdu mrtvega. Pognal si je bil tri strele v prsi in enega v možgane. Poleg njega so našli samokres velikega kalibra in naboje, katere si je napravil sam. Tajzel je imel dve leti razmerje s hčerko obstreljene Sagmeistrove, 321etno šiviljo Juli-jano. Nameraval se je z njo poročiti in je bilo že vse dogovorjeno. Zadnje čase pa je med obema nastal spor. Ko je izvedel, da si njegova izvoljenka že dopisuje z drugim, je sklenil, da bo z njo in s seboj obračunal. Prišel je k Sagmeistrovim. Ker pa Julij ane ni bilo doma, je streljal na mater svoje bivše izvoljenke in jo močno ranil, nato pa je ustrelil še sebe. Ii Prekmurja Prekmurski delavci za državno posestvo Belje. Na državno veleposestvo Belje odpotuje v aprilu 1.600 sezonskih delavcev iz Prekmurja. Te dni je bila za toliko število sklenjena pogodba med upravo Belja in med vodstvom Zveze sezonskih delavcev v Murski Soboti. Letošnje dnine bodo za moške po 20 in za ženske po 17 din ob hrani in stanovanju. Za akordne delavce bodo zaslužki za 50 do 80 odstotkov višji od lanskih. Ženskifestnfli Kako moraš ravnati z rokavicami Če imaš tesne rokavice, jih nekaj ur prej preden jih natakneš na roke, zavij v nekoliko vlažno čisto krpo. Bele usnjene rokavice, ki so le malo umazane, oč:stiš tako, da jih odrgneš z radirko. Če so nekoliko bolj umazane, jih oč;stiš z mlekom, ki mu dodaš nekaj kapljic etra ali pa salmiakovca. Potrebuješ le malo take tekočine. Rokavice razprostreš kolikor mogoče TTM—iHTITTfTriMraTr W *e*č5fi&- HBIHMBBHBIBBI »Ne morem ostati tukaj. Vsak dan slabše se počutim. Fodnebje mi ne prija. Seveda vam plačam najemnino za ves mesec, da ne boste imeli škode.« Gospodinja je zmajala z glavo, a rekla ni ničesar. Leon je nato šel na železniško postajo. Ročno torbo je stisnil k sebi, ker se zaradi pokvarjene ključavnice ni dala v redu zapreti. Ko je vlak prispel v Johannistal, je moral prestopiti. Stopil je v gostilno. Bila je že pozna ura. V lokalu mu je natakar odvzel plašč. Imel je prav. Gostilna je bila skoraj prazna. Le dva gosta sta še sedela v njej. Naročil je pečenko in steklenico vina, kajti čutil se je čisto izstradanega. Ni se mogel prav spomniti, kdaj je zadnjič v redu jedel. Dokler je čakal na jed, je prebiral šaljive liste. Gledal je slike, bral smečnice in se čudil, da se je spet zanimal za vse to. Čisto drugačen človek je bil v tem okolju. Zdravnik bi ga ne bil smel poslati v samoto. Tišina ni za njegove živce. Čutiti mora okoli sebe hrupno življenje, ne sme se mu nuditi priložnost za razmišljanje, zmeraj mora biti okoli njega nekaj, kar mu ne dopušča misliti nase. Jed mu je odlično teknila. Vino tudi. Prav čutil je, kako so se njegove mišice napele in kako so njegove oči postale živahnejše. Po jedi je prijel v roko neki dnevnik. Zanimalo ga je izvedeti, kaj vse so ljudje doživeli v zadnjem tednu. Njegov pogled je takoj v začetku obstal na debelem naslovu. Bral je: »Umor v Braunsbadu. Zagonetni umor, izvršen nad baronom Schmelingom, je še zmeraj nepojasnjen...« gladko na čisto cunjo. Nato vtakneš v mleko čisto krpico, podrgneš z njo nekajkrat po kosu mila in nato rokavice s krpico temeljito odrgneš. Umazanost se zelo naglo razkroji. Opozarjamo pa, da moraš krpico večkrat izmenjati. Kakor hitro je namreč krpica umazana, moraš vzeti drugo, jo pomočiti v mleko, podrgniti po milu in tako naprej. Če bi kar z umazano krpico drgnila rokavice, bi se ne očistile. Ko so rokavice povsod čiste, jih obesi, da se posuše. Nič se ne boj, če so vlažne bele rokavice videti rumene. Ko bodo suhe, bodo spet bele. Barvaste usnjate rokavice se perejo enako in se vidijo po pranju skoraj črne. Ko se posuše, so takšne kakor nove. Črnim usnjatim rokavicam vrneš lesk, če jih drgneš z nekaj kapljicami laškega olja, ki si mu primešala čisto malo črnila. Drgneš jih s črno krpico tako dolgo, da se posuše. Svilene nogavice in rckavice iz sukanca se najprej obrabijo na koncih prstov. Da jih čim dalje ohraniš, vtakni v konce prstov malo vate. Za kuhinjo Turščična pogača. Zdaj, ko primanjkuje bele moke, a turščičmh izdelkov je za enkrat še dovolj, si lahko napraviš turščično pogačo. Trem četrtinkam litra mleka dolij malo vode in dodaj sladkorja po okusu, ko?ček sirovega masla, dva rumenjaka, limonovih lu-pinic, nastrganih jabolk in toliko turščične-ga zdroba, da se tekočina zgcsti, a se še zmeraj da vlivati. Iz dveh beljakov napravi sneg in ga rahlo primešaj. To zmes vlij na obrobljeno pekačo. pomazano z mastjo in peci v prppei vroči pečici. Krompirjeva pogača. En kilogram opranega celega krompirja pari nad kropom v cedilniku, ki naj bo pokrit. Ko je krompir mehak, vendar še cel, ga olupi, zreži na tanke ploščice, osoli in mu rahlo primešaj kakšne tri dekagrame masti, na kateri si opražila na drobno sesekljano čebulo in malo zelenega pe-teršilja. Nato naloži krompir v namazano- i drobtinami posuto kozo. Po vrhu vlij umetno testo iz enega jajca, mleka in potrebne količine soli. Peci najdalje četrt ure v pečici. Turščične rezine. Raztepi sedem dekagra-mov sirovega masla s petimi rumenjaki in 16 dekagrami sladkorja. Primešaj malo va-nilije, limonove lupine, štiri dekagrame zmletih orehov, nekoliko cimeta, eno žlico ruma in nekaj žlic mleka. Ponovno premešaj in dodaj sneg petih beljakov in 25 dekagramov presejane fine turščične moke, pomešane z Bled ko zid je strmel v časopis. Dalje nI mogel brati. Le prvi odstavek je prebral dvakrat, trikrat. To je čisto nemogoče! Planil je pokonča in je bil že na tem, da bi se začel divje kroho-tati. Krč ga je lomil v čeljustih. Vzel je še enkrat časopis v roke. Tedij je opazil, da se je natakar vstopil predenj. Ker je bil vstal, je natakar pač mislil, da hoče gost plačati. »Povejte mi«, je rekel Leon koliokr mogjča mirno, »povejte mi, ali so včerajšnji listi kaj pisali o tem umoru.« V Leonovi hočeh je gorela zadrega. Bil je prepričan, da ga bo natakar začudeno vprašal, kakšen umor ima v mislih. Natakar pa je mirno pogledal v časopis, videl debeln naslov in vljudno odgovoril: »Vsi listi so pisali o tem. Včeraj so prinesli piva poročila« Toda Leon Bergmann ni mogel verjeti. Iskaje je preletel njegov pogled tiskane vrste« »Kako je že ime umorjencu?« »Baron Schmeling, majoratni gospod na Zehlenu.« Torej je rcs. Leonu se je zazdelo, kakor bi mu bilo zmanjkalo tal pod nogami. »Hvala«* /e rekel natakarju in spet sedel. V njegovi glavi so se začele vrstiti slikat. Prizor za grmom, prizor v kapelici, njegov revolverja na kamnita tla ... Kaj je motil beg, njegov strah pred samim s seboj, padec mir speče žene? Ali je morda vstala in pogledala svetlo orožje? V njegove možgane se je zavrtela bolestna misel. »Ona je streljala. Bila je edina v kapelici, ko je vstopil oni...« Krčevito se je oprijemal te misli. Vedel je, enim pecilnim praškom. Peci v dobro oma-ščeni pekači približno tri četrt ure v srednje-vroči pečici. Pečeno posuj s sladkorjem. Mlečni ječmenček. V poltretjem litru vrele vode zakuhaj četrt litra ječmenčka in ga pusti, da počasi vre pol ure. Potem vodo od-cedi in prilij toliko vrelega mleka kolikor si odlila vode ter pusti, da še počasi vre približno dve uri, da se čisto skuha. Naposled ga osoli, dobro zmešaj in daj na mizo. Mlečni turščični zdrob. V poltretjem litru vrelega mleka zakuhaj med vednim mešanjem četrt litra turščičnega zdroba ali po-lentne moke. Ko si vse zmešala, pusti da počasi vre 10 do 15 minut. Nato dodaj za kavno žlico soli, dobro premešaj, stresi v skledo in daj na mizo. Stara kokoš kakor divjačina. Očisti in dobro operi staro kokoš (petelina), položi jo v prostorno posodo in vlij nanjo Vrelo kvašo, h kateri si prilila malo vina. V njej jo pusti en do dva dneva. Nato jo nasoli in prav na gosto pretakni s prekajeno slanino. Potem jo položi v globoko kožico ali lonec, prideni žlico masti, malo zelenjave in dišave, kakršne se dajejo h kvaši. V kožico prilij še malo kvaše, potem pa dobro pokrij. Pari naj se približno dve uri. Nato deni kokoš v dolgo ponev in jo postavi v pečico. Ko zarumeni, jo potresi z moko, in ko še ta zarumeni, jo polij s smetano, čez nekaj časa pa še s kvašo. Ko dobro prevre, razreži kokoš na koščke, zloži na krožnik in precedi nanjo omako. Praktsčsi nasveti Za zdrave zobe. Ljudje, ki jedo mnogo presnega sadia imajo najbolj zdrave in najlepše zobe. Vsi južnjaki, ki jedo mnogo sadja, imajo dobre zobe. Pri žvečenju pride sadna kislina v vse kotičke okoli zobovja in uniči bakterije, ki se razvijejo v ostankih jedi med zobovjem. Polže preženeš iz kleti, če več dni zapored nairesaš neugašenega apna po prostoru. Papir postane negorljiv, če ga dvakrat vtakneš v močno galunovo raztopino. Pravilno ravnanje z otročičem. Ko doseže otrok šest mesecev, noče več mirno ležati v zibelki. Radoveden postaja in vzdiguje glavico. Če ga pustimo, da dolgo leži, postane razdražljiv. V takem času lahko začnemo otroka pestovati, vendar moramo pri pesto-vanju paziti na pravo držo. Otrok ima še mehko hrbtenico in nepravilna drža ga pokvari za vse življenje. Čisto napačno je, če pestu-jemo dete le na eni roki. Če smo pol ure pe-stovali dete na desnici, ga preložimo potlej na levico. Zmerom pa moramo gledati na to, da z drugo roko podpiramo otroka pod pazduho. Mati, ki otroka pri pestovanju sploh ne podpira, se hudo pregreši proti otrokovemu zdravju. Otrok ima še premehko hrbtenico, da bi se mogel sam dolgo časa ravno držati Nehote zleze, če ga ne podpiraš, čez nekaj časa v dve gubi, zaradi česar mu pljuča ne morejo pravilno delovati, hkratu pa se začne poševno držati. Prav zaradi mehke hrbtenice je tudi prav, če spi otrok brez blazine. Tako ima vsaj v spanju hrbtenico v lepi ravni legi. Ugankarski kotiček Križanka Pomen besed Vodoravno: 1. del pohištva v šoli, pa tudi nadležna živalca, 4. roparica z dragocenim kožuščkom, 8. divja mačka, 9. del hiše, pa tudi predlog, 10. konec molitve, 12. kmetovo orodje, 13. znamenje slave, pa tudi začimba, 15. evropska prestolnica, 17. del kolesa, 20. prebivalec evropskega otoka, 22. sorodnica, 24. sukanec, 25. prislov kraja, 26. nadležen plevel, 27. nevestino premoženje. Navpično: 1. naša pokrajina, ki je zdaj pod Italijo, 2. reka na Balkanu, pa tudi domače ime za lepilo, 3. neumna domača žival, s katero včasih primerjajo človeka, 5. vstaja ali punt, 6. del glave, 7. prvi človek, 11. prismo-jenec, 12. del konjske opreme, 14. čut, 16. pijača, 17. del noge, 18. časovna enota, 19 del telesa. Sestavljalnica da je ta misel neumnost. Toda bal se je, da ne bo zblaznel, če ne bo mogel njej, kamniti ženi, pripisovati dejanja. Sam ni bil morilec. To si je spet in spet rekel. Toda kdo bi bil potem mogel izvršiti dejanje? Nato je spet začel brati. Hotel je videti, kako se je umor izvršil. Kako je mogel v svoji bližini doživeti umor, ne da bi bil o njem kaj vedel? Bral je dalje: »Kaj je barona Schmelinga dovedlo do tega, da je obiskal kapelico, se še ni moglo dognati. Tudi se še ne ve, ali je imel s seboj kakšen večji denarni znesek. Smrt je morala po zdravnikovi ugotovitvi nastopiti skoraj 24 ur prej, preden je truplo našel gozdni delavec. Umor je bil torej izvršen ob petih popoldne. Doslej se ni javil še nihče, ki bi mogel dati verjetne podatke, ali je v tistem času kdo šel proti kapelici ali pa prišel iz nje. Oblastva prosijoi naj se javijo vsi, ki kaj vedo o umoru. Noža, s katerim je bil zadan smrtni vbod, doslej še niso našli. Biti je moralo fino, dvorezno bodalo. Morda bo revolver, ki so ga našli z izstreljenimi naboji, dovedel do razkrinkan j a storilca. Preiskava se nadaljuje z vso odločnostjo. Policija ima baje že neko sled.« Kakor bi ga bil kdo treščil po glavi, tako Je bilo za nekaj minut vse otrpnilo v njem. Nato je omahovaje vstal., Hotel je k vratom, na prosto, zunaj v vetru bo lahko bolje premislil vso reč. Zunaj bo slike, ki se vse križem vrte v njegovih mislih, laže spravil v pravilno vrsto. Prijel je za kljuko pri vratih. »Gospod še ni plačal,« je rekel vljuden glas poleg njega. Mehanično je segel po denarnico in plačal. Čutil je, da ga je nekdo oblekel v plašč. Nekdo mu je hotel nekaj poriniti v roko. Ker tega ni vzel, so m utisto reč postavili na glavo. Omahujoč se je opotekel čez stopnico na cesto. »Ali se želi gospod peljati z avtom?« Prikimal je. Čutil je, da je bilo mrzlo. Moral je malo počakati. »Naslov ... Povejte mi vendar svoj naslov, gospod!« mu je glasno kričal nekdo v ušesa. Moral je malo premisliti. Nato je nekaj rekel, nekdo ga je porinil prav za prav vzdignil in ga posadil v vozilo. Avtomobilska vratca so se trdo zaprla in avto je zdrdral. Peljal se je in peljal. Zdelo se mu je, da mora biti že blizu doma. Kje je neki pustil svojo ročno torbico? Tiščati jo mora, ker je ključavnica strta. Revolverja ne smejo najti pri njem. Ledeno mrzle šivanke so ga zbadale po hrbtu in slutnja velike nevarnosti se je porajala v njem. Nekaj mora skriti, da ga ne bodo aretirali in obsodili na smrt. Sedel je kakor v zanki, kričal je, hotel je dokazati, da ni morilec. Toda živa duša mu ni verjela. Samo divji posmeh se je slišal, kadar je hotel izreči kakšno besedo. Privezali so ga h kladi. Še sekundo, zaslišal je sik morilne sekire, nato je zaškrtalo... Hladen veter ga je pobožal po čelu. šofer je odprl vrata. »No, ali boste lahko sami šli naprej?« je vprašal dobrohotno. Leon Bergmann je omahoval od slabosti. Cista zmeda je vladala v njegovi glavi. Pravkar je bil doživel lastno usmrtitev na tesnem RZE - TAJ - HAO - JA - ODA - STA -JVS - AMU - KDO - KRU. Uredi te skupine črk tako, da ti bodo dale znan pregovor. Dopolnilnica UGANOKASEREBESEVi MOSASOSAHANASTDAI Namesto črtic vstavi prave črke, da dobiS v navpičnih vrstah besede, v prvi vodoravni vrsti pa pregovor. Bratovsko deljenje Kari, Emil in Pavel imajo vsi skupaj 241 jabolk, a vsak drugo število. Sklenejo jih deliti tako, da jih bo nazadnje imel vsak izmed njih enako. Kari, ki ima največ jabolk, da' Emilu in Pavlu po toliko jabolk, kakor jih vsak izmed njiju že ima. Tedaj pa vidijo, da delitev še zmerom ni pravična. Zdaj da Emil, ki ima trenutno največ jabolk, Karlu in Pavlu po toliko jabolk, kolikor jih že imata. Po tem deljenju ima Pavel največ jabolk in da Karlu in Emilu po toliko, kolikor jih že imata. Tako ima zdaj vsak izmed njih enako število jabolk. Zdaj pa uganite, koliko jabolk je imel vsak v začetku deljenja. Rešitve je treba poslati do prihodnje srede na uredništvo »Domovine« v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Napisane naj bodo na dopisnici, ker drugih rešitev ne bomo upošter vali. V kotu dopisnice naj bo napisano »Ugankarski kotiček«. Za današnje uganke razpisujemo tri knjižne nagrade. Naše nagrade Obljubili smo, da bomo nagradili nekaj, pridnih reševalcev. Ker se jih je toliko oglasilo, smo po žrebu šestim prijateljem našega lista naklonili po eno knjigo. Srečni izžrebanci so: ' Jože Glavač ml., Bukovnica 18, p. Dobrov-nik v Prekmurju. ' Anica Tacer, SI. Javornik 52. Vikica Šlenc, Steklarna 60, p. Hrastnik. Marica Kukovič, Trnovlje pri Celju. Marija Sušel, Zgerčevo 56, p. Črna pri Preval j ah in Franc Štiglic, Ljubno 47 ob Savinji. jetnišničnem dvorišču... Kako je zdaj mogoče, da stoji na tlaku berlinske ulice? i Vzel je iz žepa denarnico in izročil šoferju bankovec. Šofer mu je hotel dati, kolikor je bilo preveč, toda Leon je zamahnil z roko* Šofer je strmel za njim. Ni se mu še pripetilo, da bi z eno vožnjo zaslužil kar dvajset mark. Sto vragov, res se je izplačalo voziti smešnega čudaka! Četrto poglavje Šest dni je minilo od skrivnostnega umora, ki je malo kopališko mesto Braunsbad tako silno razburil. Državno tožiteljstvo je truplo barona Ulriha Schmelinga naposled izročilo svojcem, ki so ga še istega dne pokopali. Sedaj je počival mladi gospod s Zehlena poleg očeta, ki ga je bila šele pred nekaj meseci spremila velika množica h grobu. Od tistega nesrečnega petka, ki je ugrabil zadnjega moškega potomca Schmelingove rodbine, je vladala v gradu mrtvaška tišina. Potrti so hodili delavci sem in tja, ženske so šušljale in se prestrašene spogledovale. Strašna je usoda, ki je ugonobila mladega gospoda. Ali se je morda zgodila ta nesreča kot božja kazen za skriven greh? Čudno, res čudno je, da sta oče in sin umrla tako hitro drug za drugim. Kaj bo zdaj s posestvom? Edina hči baronica Elizabeta Schmelingova ne bo ljubezniva gospodarica. Preošabna je in preoblastna, a tudi pojma nima o gospodarstvu. Ulrih je bil zmeraj pravičen in dober. Pa tudi moder gospodar. Vsi so ga spoštovali in imeli radi. Njegove sestre pa ljudje niso marali. lltlJIlfflM'1 O 100 >iOQ too 800 1000 U °1ČU A pgaiiJfc gSMiAl ■HANC7HANDA- ggLCUiM KtfNCjO ANGOLA \ PORTUGALSKA ZAP.AFB.IKA I Kaj terja Italija od svojih državljanov neborcev »Vedetta d'Italia« je priobčila članek, v katerem opominja narod v zaledju na njegove dolžnosti v tej vojni. List piše med drugim: »Borba, ki jo vodimo proti največjemu in najbogatejšemu cesarstvu sveta terja od vsega naroda čedalje večje napore, žrtve in omejitve. Skupina, ki je govorila o lahki vojni, naj se vendar že spametuje. Sovražnik je vztrajen, se bori za svoj obstoj in ima na razpolago mnogo človeških sil in gmotnih sredstev. Glavna dolžnost vseh, ki se ne bore, je v nepogojni vzajemnosti z rodbinami vojakov. Podpirati morajo prizadevanja stranke zlasti v njenem podrobnem delu. Druga dolžnost neborcev je v tem, da se morajo pro- stovoljno podrediti vojni disciplini. Količina hrane, ki odpada na vsakega posameznika, je gotovo zadostna, zlasti ako vzamemo v po-štev dodatke za ročne delavce. V drugih državah Evrope so omejitve hujše. Zato kopičenje živil ni umestno in se mora smatrati za zločin. Ker se pa mnoge vrste živil ne delijo na karte in nekatere rodbine ne porabijo vsega, kar odpade nanje, s tem ni rečeno, da ni treba varčevati. Prav nasprotno! Treba je štediti, kajti to pomeni poveča vati zaloge. Tretja dolžnost je povečanje pridelovanja. Kmetje, ki so steber naroda, vrše svojo dolžnost. Vendar je še zmerom na milijone ljudi v mestih in po vaseh, ki bi lahko pomagali pridelovati. Vodja (duce) Mussolini je kot primer navajal rejo kuncev, ki »tako sijajno predelujejo travo v meso«. Četrta dolžnost obstoji v izkoriščanju vsake pedi tal. Obla-stva so v tem pogledu že dobila navodila in obširna pooblastila. S tem smo omenili samo nekatere dolžnosti tistih, ki se ne bore. So pa gotovo še druge, ki spadajo v ta okvir. Tudi neborci morajo doprinašati žrtve in sploh se mora vsakdo prilagoditi omejitvam, da se doseže zmaga.« ZARADI VELIKE ZALOGE raznega blaga še vedno najceneje lahko kupite v trgovini Ferdo Hrovat, Prek-murje. 71! STOLE vrtne, gostilničarske in vseh drugih vrst kakor tudi parkete Vam dobavljam najboljše in najcenejše. J. Pučko komisijska zaloga stolov in parketov Maribor, Tržaška 57. —7C Ta veliki del sveta je skoraj ves V posesti evropskih držav. Zemljevid prikazuje v glavnem angleške, francoske in italijanske kolonialne posesti. Angleška posest (z zavezniškim Egiptom) je črtana navpično, francoska vodoravno, italijanska pa poševno. Zdajšnji an-gl eško-italij anski boji potekajo v obmorskih krajih italijanske Libije na meji Cirenajke in Tripolitanije ter v italijanski Eritreji ob Rdečem morju, kamor so angleške čete iz Sudana vdrle že precej globoko in je njihov smoter zavzeti Masauo, to največje italijan- sko pristanišče v Afriki. Angleške čete, podprte od čet Južnoafriške unije, de Gaulleovih svobodnih Francozov in abesanskih upornikov, ki jih vodi sam neguš Haile Selasi, njihov pregnani cesar, pa pritiskajo počasi v Abesinijo, Italijansko Somalijo in Angleško Somalijo, ki so jo bili Italijani kmalu po začetku vojne ugrabili Angležem. Trenutno je vojna sreča na strani Angležev, ki imajo uspehe na vseh afriških bojiščih. Nemci so poslali svoji zaveznici Italiji pomoč v obliki letal in čet. V zadnjih dneh so de Gaulleove čete zasedle zelenico Kutro, veliko trgovinsko središče sredi Libijske puščave. V Italijanski Somaliji so Angleži zavzeli glavno mesto Mogadiscio in prodirajo še dalje. ~ V Eritreji so obkolili utrjeno mesto Keren. V Abe-siniji so uporniki, ki prodirajo iz Kenije, očistili vse ozemlje okoli Tanskega jezera. Čitatelj naj si velikanske razsežnosti afriških kolonialnih posesti predstavlja s primerjavo merila, zarisanega v levem kotu zemljevida. RADIO Liubliana od 9. do 16. marca Nedelja, 9. marca. 8.00: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Ruski sekstet. — 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. Gvido Rant). — 10.00: Franz Schubert: Nedokončana simfonija v h-molu (plošče). — 10.30: Tamburaški septet (Kahne). — 11.15: Fantje na vasi, vmes plošče. — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 17.00: Oddaja za našo vojsko (ob 251etnici prve jugoslovenske dobrovoljske divizije). — 19: Napovedi, poročila. —19.30: Ura slovenske pesmi in besede: Pesmi Zorka Prelovca (pel bo Slovenski vokalni kvartet) in branje Marije Kmetove. — 20.30: Bučarjevi napevi (sodelovali bodo Mija Vidičeva, Avgust Berlot, Kazimir Drašler in radijski orkester). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Za oddih (plošče). Ponedeljek, 10. marca. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Za veselje in zabavo (ploščej. — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Jugoslo-venski spored (radijski orkester). — 14.00: Poročila. — 17.30: Pester spored radijskega orkestra. — 18.10: Duševno zdravstvo (dr. Anton Brecelj). — 18.30: Plošče. — 18.40: Gostota in razporeditev prebivalstva v Sloveniji (dr. Svetozar Ilešič). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura: Zagreb govori. — 19.40: Plošče. — 19.50: Hudomušnosti (Fran Lipah). — 20.00: Rezervirano za prenos. — 21.30: Naši mladinski zbori (plošče). — 22.00: Napovedi, poročila Torek, 11. marca. 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Godba na pihala (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14.00: Poročila. — 14.15: Šolska ura: Abecede — Janko rad v šolo gre. Dvogovori s petjem (vodil bo Janko Sicherl). — 17.30: Iz Čeških operet (plošče). — 18.10: Koncert na flavti (Slavko Korošec) ob spremljevanju klavirja (profesor Marjan Lipovšek). — 18.40: Rusko carstvo pod Romanovi (Fran Terse-glav). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura: Fran Maselj Podlimbarski — pripovednik in narodni mučenik (Rudolf Do-stal). — 19.40: Plošče. — 19.50: Vzgojna posvetovalnica (Vida Peršuhova). — 20: Koncert radijskega orkestra. 21.15: Klavirski koncert Marte Osterc-Valjalove. — 22.00: Napovedi, poročila. Sreda, 12. marca: 7.00: Jutrnji pozdrav. — ,7.05: Napovedi, poročila. — 7.15; Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Nekaj lahke orkestralne glasbe (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Sramel »Štirje fantje«. — 14.00: Poročila. — 17.30: Balalajke in mandoline (plošče). — 18.00: Za nravni preporod naroda (Janez Ka-lan). — 18.20: Pevske vaje: Pojte z nami (vodil bo prof. Luka Kramolc). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura: Vojaška oddaja. — 19.55: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz opernega gledališča (v 1. odmoru glasbeno predavanje Vilka Ukmarja, v 2. odmoru napovedi in poročila). Četrtek, 13. marca: 7.00: Jurtnji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Iz raznih oper (plošče). — 12.30: Poročila, napo-jave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Domači trio. — 14.00: Poročila. — 17.30: V razvedrilo bo igral radijski orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19: Nacionalna ura: Beograd govori. — 19.40: Plošče. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Klavirski koncert Dore Gušičeve. — 20.45: Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. Petek, 14 .marca: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11.00: šolska ura: Slovenski narodoslovci (prof. Rafael Ba-čar). — 12.00: Iz naše narodne zakladnice (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 14.10: Tujskoprometno poročilo: Pokljuka in Komna, ponosni planinski postojanki. — 17.30: Vsakemu nekaj (radijski orkester). — 18.10: Ženska ura: bodočnost (Cilka Vračkova). — 18.30: Plošče. — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19,25: Solun in zapadna Tra-kija (dr. Roman Savnik). — 19.40: Plošče. — 19.50: Planinec ljubi gorske cvetke (Pavel Kunaver). — 20.00: Rezervirano za prenos. — 22.00: Napovedi, poročila. Sobota, 15. marca: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Plošča za ploščo — pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes. —.14: Poročila. — 17.00: Otroška ura: Nastop otrok (vodila bo Slavka Vencaj-zova). — 17.30: Od bajke do bajke (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18.00: Radijski orkester. — 18.40: Kako se ubranimo učinka zažigalnih bomb (inšp. inž. Dolenc). — 19 00: Napovedi, poročila. — 19.30: Naše budnice in koračnice (plošče). — 20.00: Zunanji pregled (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Mirko Ljubič: Obleka ne dela človeka. Pisan večer. Izvajali bodo člani radijske igralske družine; vmes nekaj plošč. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester Zaseden! Belgiji grozi prava ta Hooverjeva komisija, ki je preučila razmere v zasedeni Belgiji, je prišla do zaključka, da bo na belgijskem ozemlju v kratkem nastopila prava lakota Komisija pravi v svojem poročilu med drugim: Po 15. februarju v Belgiji hudo primanjkuje moke in kruha, ker so zaloge pšenice in žita sploh izčrpane. Ze doslej so bila mesta v Belgiji tri dni na teden brez kruha. Nemška okupacijska oblastva so poslala v Belgijo le neznatne količine živil. Količine živil, ki se odmerjajo v Belgiji, so danes najmanjše v Evropi in ljudje dobe komaj drobec tega, kar jim pripada na papirju- Krompir je mogoče kupiti le pod roko na tako imenovanem »črnem trgu« V mestih ga sploh ni mogoče dobiti. Zaenkrat se Še dobi malo sirovega masla, a kmalu bo izšla prepoved za izdelovanje sirovega masla, ker bo treba dajati mleko otrokom, da ne bodo začeli umirati od lakote. Jajca so zelo draga, posušena zelenjava je razprodana. Tudi ostalih živil je v deželi zelo maio, predvsem hranil, ki so potrebna za doraščajoče otroke. Na Vzhodu je polt pogoj lepote Pri nekaterih narodih se je ohranil do danes običaj, da prodajajo neveste. Pri teh narodih mora mladi mož plačati nevesto njenim staršem. Cena je seveda različna. V mohame-danskih deželah so se združili nezaposleni bivši pazniki haremov in ustanovili pisarne, kjer določajo cene hčerkam mohamedancev (muslimanov) Veljajo za prave strokovnjake in njihove cenitve se zmerom upoštevajo. Zelo krasno dekle stane nad 8000 dinarjev. Kot zelo krasno velja na vzhodu dekle, ki ima velike oči, dolge lase, belo polt obraza in majhna usta. V nekaterih primerih je cena lahko tudi višja, nikdar pa ne sme presegati 12.900 dinarjev po naši vrednosti Manj lepa dekleta, ki imajo na primer rjavo polt obraza ah pa slab značaj, veljajo okoli 4000 do 5700 dinarjev. Dekle, čigar lepota je sporna, se mora podvreči ocenitvi posebne komisije, ki jo sestavljajo trije takšni bivši haremski pazniki. Kdo je najboljši graSolog? Uganili ste že, da je najboljši grafolog F .T. Kar-mah, priznan po vsem svetu ta nepremagljiv v tej znanosti. Po Vaši pisavi lahko spozna vse, kar se tiče Vaše osebe — karakter, sposobnosti, služba, loterija, poslovni uspehi, ljubezen, zakonsko življenje, prijatelji, sovražniki, potovanja, bolezni, nevarnosti, ki Vam pretijo in katerih se morate ogniti, prilike, ki jih w mm mš 'MMmMmMk morate izkoristiti, kakor tudi vse vrste razlag ta nasvetov, ki Vam bodo koristili vse Vaše bodoče življenje. Vse to dobite popolnoma brezplačno, ako kupite najnovejšo knjigo »Vaša lična draž« (Osebni vpliv). S pomočjo te knjige si boste zaslgurali Vašo ljubezen, Vaše zdravje In večno privlačnost. Knjigo dobite diskretno zapakirano za ceno din 40 Pošljite še danes rojstne podatke ta vsa važnejša vprašanja, ki Vas zanimajo za bodoče življenje, na moj natančni naslov: F. T. KARMAH, Žalec. Denar se pošlje v naprej na ček. račun 17455. MALI OGLASI Naslovi inserentov oglasov s Jiframi ostanek* strogo tajni IŠČEM DRUŽINO S PETIMI ODRASLIMI ČLANI za obdelovanje sadovnjaka (3000 dreves) in vinograda (5000 trsov) kakor tudi za obdelavanje polja v bližini Banje Luke ob glavni cesti v letoviščarskem kraiu. Zraven deputata v naravi, stanovanja, kurjave, razsvetljave, procenta od prodanega vina in sadnih sadik po pogodbi plačam tudi mesečno nagrado za vsakega delovnega člana. Samo resna družna, popolnoma vešča vinogradništva in sadjarstva, je zaželena. Ponudbe ie poslati na naslov: Ing. Jelič Velimir. Banja Luka k. banska uorava. 300 din tedensko lahko zasluži vsakdo s prodajanjem ali izdelovanjem potrebnih predmetov. Pošljite znamko za odgovor! Jos. Batič, Ljubljana VII. NAJVEČJA DON!ASA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI ZAHTEVAJTE TAKOJ NAJNOVEJŠI CENIK IN VZORCE ! »Drava" je prava zavarovalnica malega človeka MARIBOR, Sodna ulica 1, v lastni palači. Glavno zastopstvo: Ljubljana, Pražakova ul. 8/1 in v Subotici, Manojlovičeva 5. Domači zavarovalni zavod — zavaruje za smrt in doživetje — za doto in gospodarsko osamosvojitev — za rento, starostno preskrbo„preužitek in pokojnino. Denar zavarovancev (njihova pre-mijska rezerva) je varno naložen. Kdor želi sebi in svojcem dobro, se zavaruje pri »DRAVI«! Zhatevajte prospekte in obisk zastopnikov! Iščemo zastopnike in potnike za vse kraje. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA JE NAJVEČJI SLOVENSKI PUPILARNOVARN1 DENARNI ZAVOD. DOMAČI HRANILNIKI, SODNO-DEPOŽITNI ODDELEK POSOJILA NA HIPOTEKE, MENICE, LOMBARD. ZA VSE HRANILNE VLOGE JAMČI MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA jabolCnico ali Šampanjsko vino zdravo, okusno, popolnoma enako naravnemu, si napravite po receptu iz strokov-no-gospodarskega lista. Ako ne bo ustrezalo, se denar vrne. Za jabolčnik za 150 litrov 68 din, za šampanjsko vino za 100 litrov 38 din z natančnimi navodili. Poštnina vračunana. Ponudbe na E. Hribšek, Maribor, Tržaška 57. 1 KUPUJEM po najvišji dnevni ceni krojaške, šiviljske, pletiljske volnene odpadke, bombaževe in konteninaste, stare cunje, razne vreče in juto. Kovačič, Tyrševa 35, bivše Strojne tovarne. 57 jabolCnico ali Šampanjsko vino zdravo, okusno, popolnoma enako naravnemu si napravite po receptu iz strokov-no-gospodarskega lista. Ako ne odgovarja, se denar vrne. Za jabolčnik za 150 lit. 68 din, za šampanjsko vino za 100 lit. 38 din z natančnimi navodili. Poštnina vračunana. Ponudbe na E. Hribšek, Maribor, Tržaška 57. MOSTOVA ESENCA „MOST!N" Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z najhnimi stroški pripravi Izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl za 150 litrov din 25.—, po pošti din 45.—, 2 steklenici po pošti din 75.—, 3 steklenice po pošti din 100.—. 1'relzkušen redilni prašek REDIN ZA PRAŠIČE Pri malih prašičkih po- spešuje »REDIN« prašek hitro rast, krepi kosti in ^OadSdlkF jih varuje raznih bolezni. H^^n^HMV Večji prašiči pa se ču« f » * t dovito hitro redijo in dobro prebavljajo. Zadostuje te 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 8 din, po pošti 19.— din, 3 zav. po pošti 35.— din, 4 zav. po pošti 43.— din. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite, pravi »Redin« in »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerlja KANC, Ljubljana, Židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerlja KANC, Maribor, Gosposka ulica 34. Na deželi pa zahtevajte Redin in Mostin pri vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino. ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG MEINEL HER0LD ZAMV0RHIC1 GMZBIl MARIBOR ŠT 104 BREZPLAČEN POUK V IGRANJU?! SAMO ifin 96.— 63719 Po ceni in dobra zapestna ara ShocV Proof, lepo kromirano ohišje 8 svetle« čl ml številkami In kazalci . Dfn 98 — 68796 Ista z anker kolesjem na kamne tekoč« s sekundnim kazalcem . . Din 188.—• 68710 Ista a p rima anker kolesjem na iS kamnov s sekundnim kazalcem Din 260.-« Zahtevajte cenik, zastonj In poštnine prosto* H. SUTTNER, L}ubl]ana b lastna protofcolirana tovarna ar v Švici.