IZJEMNI USPEHI NAŠIH KAJAKAŠEV IN KANUISTOV
Zlato Čižmanu, bron Vidmarju!
S predajo zastave 1CF (mednarodne kajak&ške zveze) organizatorjem na-slednjega svetovnega prvenslva v kaja-ku in kanuju na divjih vodah, se je v Frostburgu v ameriški zvezni državi Maryland končalo letošnje svetovno prvenstvo. Bilo je daleč najuspešnejše za naše lekmo.valcc — mlade kajakaše in kanuistc iz kajakaških klubov Ljub-ljane, Rašice, Soških elektrarn in za-greb.ške Slavije, saj so z znanjem in po-gumom priveslali kar tri zlate in tri bro-naste medalje. Uspeh, ki je sad dolgo-letnih prizadevanj in odrekanj samih lekmovalcev kot tudi njihovih irencrjev in kajakaških delavcev, bo v prihodnje ležko ponoviti. A vcndarle, moiivacija je tu ludi s tem. da bomo naslednje sve-tovno prvenstvo goslili prav v Sloveniji in sicer bodo tekme spusia čez dve leti na Soči, slaloma pa na znanih tacenskih brzicah v naši občini — torej v Ljublja-ni.
Naslov svetovnega prvaka v spustu v kajaku dvosedu sta dosegla Srečko Ma-sle in Andrej Grobiša, v kajaku enose-du pa Andrcj Jelenc. Slednji pa je v ,,navezi" z Masletom in Joškom Kan-derjem osvojil ludi bronaslo medaljo v moštveni vožnji s kanujem. Dobro so se uvrslili tudi osiali naši spustaši Lilek in Oblokar . . . Slalomska tekma, ki je bila tako kot vsi slalomi dramalična, je bron prinesla v kajaku Jerneju Abra-miču, v skupni ekipni vožnji pa zlato medaljo Albinu Čižmanu, Jerneju Abvamiču in Marjanu Štruklju. Brona-sto kolajno v moštveni vožnji pa so si priveslali v kanuju Borut Javornik, Jo-že Vidmar in Boštjan Žilnik. Zelo do-bro sta vozila slalom tudi Jancz Skok in Nenad Martinis.
Zlata medalja Albina Čižmana in bronasta medalja Jožela Vidmarja sta in ostajata zasluga in ponos nc samo njiju dveh — dveh odličnih in skrom-nih športnikov, temveč tudi ponos ma-tičnega kluba KKK Rašica, njunih Ire-nerjev in privržencev tega lepega špor-ta. IskrenČ jima čestitamo. Česliike pa gredo ludi njunemu klubskemu lovari-šu Janeiu SkoUu, ki je z dobro uvrsti-
tvijo poirdil, da po operaciji pred mese-cem in pol zopei prihaja \ formo.
In kot smo uvodoma zapisali. izjcni-ni uspehi naših fantov na divjih vodah reke Savoge v ameriškem apalaškem pogorju, obvezuje vse kajakaške delav-ce pa tudi organizatorje naslednjcga svctovnega prvcnstva, da le-to uspe ta-ko po športni kot ludi po organizacijski plali. Dela lorej nc bo manjkalo, lo pa pomeni, da (ako slovenska kajakaška zveza kot tudi kajakaški klubi pričaku-jejo več spodbud (tudi maierialnih) šir-še družbene skupnosii za sam razvoj tekmovalnega šporia. Omenimo naj ponovno, da bo na naslednji olimpiadi leta 1992 v Barceloni tudi la šponna zvrsi uvrščena koi olimpijska disciplina. A zdi se, da se (ega v športnih krogiti naše domovine šc \se premalo /aveda-mo, saj bi sc sicer v kaiakaških vrstah ne srečevali ¦> perečim vprašanjem li-nanciranja udele/be na takšnih tekmo-vanjskih koi je pravkar končano svc-lovno prvenstvo ter svetovni  pokal.
Predstavniki organizacijskega komi-teja SP 91 smo lahko v I-roslburgu marsikaj videli in spoznali zahtevno or-ganizacijsko delo. AmerUki kolegi so na pripravah dclali intenzivno dobri dve leti, izjemno pomoč so jim nudili država Marvland (z dotacijo milijon dolarjcv) ler številni sponzorji, ki so preko markctinške mreže prispevali d\a milijona dolarje\, pa tudi vojska /. iz-gradnjo dveh mosiov in nekaicrimi po-segi na sami progi. Izkušenj — dobrih in manj uspe^-nih — smo nabrali precej. Proučili jih bomo in vgradili v svojc pripravc, v spodbudo pa nam ostajajo ludi bescde prof. Sergia Orsija — prcd-sednika mednarodne kajakaške zveze, ki nam je izrazil vse zaupanje in polno podporo ob organizaciji SP 91 na Soči in v Tacmi. Zanimanja ziinj je že sedai precej, kar je poirdila ludi udeležba in pogovori na jugoslovanskem dnc\u. ki smo ga organizirali v Frostburgu, pa tudi odlično sprejeta propagandna gra-diva. po katerih je bilo nemalo povpra-ševanja.
.1. Domilrovič