Poštnina plačana v gotovini. Szhája vszáko nedelo. Naprej placsilo do nouvog-a leta: Domá Din. 47. V zviinsztvo l)iti. 68. V Ameriko Din. 75. lnserati za □ cm. 3 K-Pri vecskrát popüszt. Márkisevci, 1923. január 21. Lejtnik II. Véi'sstveai, poliíiesni i SZKAI RAJINA kulturni tjédnik. numera 3. Reditelsztvo i opráv-nistvo v Márkisevci posta M. Sobota. Cejna z a edno^numero: na 4 sztráni Din. 1"— na 6 sztráni Din. 150 Rokopiszi sze ne vméjo. Nasa sztranka. Cslovek sze ne narodi, tüdi ne inerjé, ka bi sze med lüdsztvoni nej vszefelé gucsi rouzsali, ka bi nej bozsno, ali dobro szi od nyega gúcsali. Tak je i tüdi z-nasov sztrankov, stera sze je pa itak z velkimi tezskoucsami zse vu tom szkrádnyeni hipi nasztáviia. Brez toga, ka bi szi nyé zna-menitoszt prejkprerazmiti, gvüsno potre-boucso konstaíejrati, prísesztno visziko j pozványe preracsűnati znali, sze najdejo i prikazsűjejo rázlocsni krivi apostolje, ki kak gobe rasztéjo déri dodnéva z doszedásnye nedelavnoszti do nasega naroda, sze z cejlov inocsjouv na tou terejo, ka naj nase mládo nasztávl< ne partáje postenyé podkáplejo, na szvoj haszek znicsijo. Partája je dönök nasztávlena. Do zsív-cov krvi je nasa partája. Zakaj pa dönok szpáko scséjo delati? Ali záto. ár szo zagvüsani v tom, ka je nej tak? O nej! Dobro znájo ka je tak i tak tüdi more bidti, ali oni sze ne terejo na tou, ka bi imocsnejso delali tiszto partájo, stera sze je za nasega lüdsztva dobrouto i z nase lüdsztva na sztávila. Csi bi na tom bili, bogme bi tüdi i oni pravit z drugimi: „To prvo je tou, da dobimo i doszégnemq Mnoga nasega zavüpanőgá dom ácsi na v parlament, steri de zagvüsno podpérao i glászo, térgyao nasz vszej ednáke zse-lejnya bolezni — podpérajmo toga". Ali zaisztino, gda nedelajo tak, nego bole protivno, gda mocsno kricsí zsnyí té sze-bicsni ttámenov i haszkov i prilozsnoszt doszégnenyá zselejnye. Gdé szte bili doszémao i ka szte delali, ka szte szvoje rejcsi glász nej dáli iiti? Kaksa vasa dosztojnoszt vasz je nazáj zadrzsávala v tom ino vasz je pori-nola pred lüdsztva prilozsnoszt? Ali szte nej zarazmeli i pripoznali vase potrejbe pri lüdsztva nevoláj? Ali szte nej csüli nasega národa doszedásnye sztaranye, gyáfkanye? 1 szte nej vidli nase lüdsztvo doszémao pred szebov, kak sze je kázala nyé vérsztvena sztáva v ' raztrganoszti gvanta, szirmasko, brezpejnezno hodécs kre vász ? Jelibár tou szte nej vidli, na pantet nej vzéli, ár szte szi vu szebi tak racsú-nali: „ka je meni biiga za drűgoga, naj szamo meni dobro ide". Eden gros za dsztvo gori nej áldüvali, ali od vnozsine dsztva pa millione i millione dati áldti-ati, tou ja, tou bi vam trbelo. No i gda tou vszeglih csiníte, zapelá-vate lüdsztvo i znásate, vam ne pride .na íszel lübézen do csloveka? I csi sze od íozse kastige ne sztrsznete, sze nigdár predsztávi pred vász fantázia edne vno-:sine lüdsztva, stera z velikov lármov, kri-iom idoucsa prouti vaui od zapelanoszti ubi „rázpi ga" ? I nevejte ka znatne-ije tiszti színik pri vasi szdczáj, da szi íszlite na te dob'eni Judáski tallér? Vsze vsze tá dela naj vam obhodijo sa szrdczá i düsa i ne raste tiszto par tájo, vu steroj sze ednouk mogoucse dönök zdrüzsi to túgepuno nase lüdsztvo. Lüsztvo te drüge Macedonije: Mőrszke krajine. Csi pa vasz rávno tou zdrűzsenye pika i záto rovárite, tem bole szi bode tou lüdsztvo szpunilo volou, csemére prouti vam, ki szte nyerni i zdaj prouti Zdaj pa lüdjé, n&rod Mőrszke krajine v edno sztranko, z ednov mocsjouv, za eden cil, — za naso blájzsensztvo. Ne poszlühsajmo na té zapelávce, pod-küplene krive apostole, steri szo sze do-szégamao nej brigali za lüdsztva dohro-bodoucsnoszt, nego szo szlűzsili szamo szvojim szebicsnim cilom i zdaj pa da tou szamo z lüdsztva pomocsjouv lehko pá doszégnejo, vász zapelávajo. ka po do-szégnyenoszti nyí cilov, sze tém bole lehko sztnejéjo v-prigíscse Tou partájo nücamo nej szamo zdaj, nego doszta bole pri priblízsajoucsi veski volítvaj i za 60 okrajni (járási) 9 okrozsni (vármegyöszki) bizottsági kotríg odebéranyi, z sterimi nasa lokálna dela nájbole lehko doszégnemo. Li z neotrüdavnosztjov orga-nizerajte tou naso Vjed. Partajo Mőrszke krajine vu vszákoj vészi i fari, A mi pártunk. Ember sem nem születik, sem meg nem hal, hogy a nép közötW"* '"önböző verziók nem keringenének, hol hol jót nem mondanának róla. Igy' ídn ez a mi pártunkkal is, a mely megült csak az utolsó pillanatban, nagy nehézségek után született meg. Anélkül, hogy át tudnák érteni annak jelentőségét, megállapítani annak feltétlen . szükségességét, jövőbeni magas hivatását, különböző áiapostolok gombamódra bukkannak elő eddigi tétlenségükből, minden erejükkel oda törekszenek, hogy az uj párt megszületését, annak | renuméjét rontsák, saját hasznukra meg-| semisithessék. A párt végre meg van. ízig-vérig a mi pártunk S miért mégis az ellene való áskálódás? Talán azért, mert meg vannak j győződve, hogy nem igy van ? Dehogy! Tudják jól, hogy igy van s igy kell lennie ennek, de ők nem arra törekednek, hogy erősítsék azt a partot, mely e nép érdekében a népből alakult meg. Óh dehogy! Ha arra törekednének, bizony ők is csak mondanák: „a fő az, hogy e vidék egy idevalósi megbízható embert juttaihasson a parlamentbe, hol bizonyára mindnyájunk egyforma baját szivén viseli, követeléseinket előterjeszti —támogassuk ezt". De bizony, miután nem igy cselekszenek, sőt ellenkezőleg, erősen kirí belőlük az önző vágy, egyéni hasznuk és érdekeik elérésének vágya. Hol voltatok eddig és mit csináltatok, hogy szavatok hangját nem hallattátok? Milyen érdek tartott vissza és tiéteket tolta előbbre a népérdeknél ? Vagy nem hallottátok már eddig is népünk bús panaszait, jaj kiáltását ? Vagy nem láttátok eddig is népünket lerongyolódva, pénz nélkül, mint gazdasági tönkremenés jelét? Ugy-e ezt nem láttátok, nem hallottátok eddig, mert gondoltátok magatokban: „mit törődöm én mással, csak nekem menjen jól". Egy garast a népért fel nem áldozni, de a néppel millió és millió garast feláldoztatni, az igen az kellett ! No és a mikor ezt mégis megteszitek, nem jut eszetekbe az emberiránti szeretet? S ha Isten büntetésétől nem riadtok vissza, nem képzelitek magatok elé egy nagy tömegnek felétek való felvonulását, mely vad kurjongatással keresi az ő tévutra-vezetőit, „feszítsd meg"-et kiáltva? Nem éreztek hirtelen nyilalást szivetekben, mikor a Júdás talléraira gondoltok? Mind ez hasson át bennetek s ne bolygassátok azt a pártot, a mely egyszer talán sikerrel fogja tömöríteni zászlaja alá azt a szenvedő népet, mely ebben a második Macedóniában: Muravidéken gyötrődik s a mely csak annál inkább fogja kitölteni boszuját — rajtatok. Most pedig népünk, Muravidék népe, egy pártba, együttes erővel, egy célért a — boldogulásunkérti Ne hallgassunk a gombamódra szaporodó álapostolokra, kik. mindeddig" a nép bajával nem törődve, csak a követválasztás hirére kezdenek mozgolódni, hogy aztán jóllakva ismét nyugovóra térjenek s markukba nevessenek. E párt nekünk nemcsak ma, a követválasztásra kell, hanem annálinkább a rövidesen bekövetkezendő községi biró, 60 járásbizottsági és 9 megyebizottsági tag választásánál, hol helyi bajaink orvoslását legkönnyebben elérhetjük. Fel munkára híveink szervezkedjünk, az Egys. Murav. Párt keretein belül minden községben. Sztrankarszka organizácija po vesznicaj. Lüdsztvo, stero ne drzsí vküper, kak raz-vézani sznop rázno szpádne, na nikoj príde. Ob-csinszkoga zsítka nájvéksa pogodba je tak edno razmeinye. Tou pa naprejpomága i potrdjáva záve-zek organizácije. Brezi organizácije sze edno razmejnye nemre goridrzsati. Nigdasnyi ocsa je szvoje sziní, naj nyihovo blájzsensztvo zagvüsa, na ednorazmejnye opomínao i znamenitoszt nyim je etak razkládao : Edna vejka, siba, sze nalehci sztere, ali csi ji je doszta vküp-zvózano, kak mekla, te sze zse nalebci nedá sztrejti. Vu ednorazmejnyi, vu vküperdrzsányi je tak moucs I Organizerajmo. sze tak, naj povnouzsamo szvojo moucs. Prvejse odebéranye poszlancov je premur-szkoga lüdsztva nej naíslo priprávleno gotovoga. Zdaj je pa zse naprági to drügo odebéranye i mi szmo escse itak nej organizejrani. Pa csi scsémo za haszek delati i k cíli prídti, zdaj vu szlejdnyoj vöri sze moremo zevszov mocsjouv na delo vrzsti. Nepopüsztlívo je potrejbno, naj szvoj párt organizejramo, naj szamo na követválasztása gle-doucs, nego tüdi za ovi, odzajaj bodoucsi odebérany stera sze obcsinszkoga, okrajnoga i okrozsnoga dela dotícsejo. Jus mámo zseleti, zathevati, naj nasi lüdjé ne osztánejo, naj sze ne odrinejo z- nikse féle szlűzsbe, komisij, za stero vucsenoszt, prípravnoszt i szposzobnoszt májo. Tem bole nej, ár oni poznajo nas poszeben sztan, nase razmere, nasega lüdsztvá vsze nevoule. Záto moremo organizejrati naso szíranko po vszej vesznicaj i v vszakoj vészi jo potrditi, ob-sztálníti. Szamo z touv razsürjenov i sztálnov organizácijov lehko pridemo do cila, szamo tak lehko obranimo szvoje interesze. Kak, v kákso formo sze more sztranka po vesznicaj organizejrati, na tou gledoucs rada da preszvecsenjé, tanács odszpodi podpiszana kancelaja. Voditelsztvo kancelaje Vjedinjene Prekm. Sztranke. („Egységes Muravidéki Párt") GLAS ZI. — HÍREK. Helyi pártszervezetek alakítása. A nép, mely nem tart össze, oldott kéve módjára szétesik, megsemmisül. Az egyetértés tehát a közélet egyik főfeltétele. Az egyetértés követelménye pedig az együvétartás köteléke, a szervezettség. E nélkül az egyetértés kellő mértékben nem ápolható. Egykori atya fiait, hogy boldogulásukat biztosítsa, egyetértésre buzdította s ennek jelentőségét a következőleg magyarázta meg nekik. Egy szál vessző könnyen eltörhető, de ha sok szálat kötünk össze, seprő módjára, az ma'r ellent áll az eltűrésnek. Egyetértésben, az összetartásban van tehát az erő! Szervezkedjünk tehát, hogy erőnket meg-sokszorithassuk. Az előző képviselőválasztás a prekmurjei népet úgyszólván teljesen szervezetlenül találta. Küszöbön áll már a második választás és mi még mindig szervezetlenek vagyunk. Hogy érjünk tehát célt? Pedig ha eredményesen akarunk működni és sikert elérni, most a tizenkettedik órában gőzerővel kell neki fognunk a munkának. Elengedhetlenül szükséges, hogy pártunkat nemcsak a képviselőválasztásra való tekintetből szervezzük meg, hanem a majdan következő járási és törvényhatósági választásokra nézve is. Jogunk van követelni, hogy a mi embereink, akik ismerik a mi különleges helyzetünket, itteni viszonyainkat, népünk minden aját-baját, ne meilőztesenek, el ne nyomassanak, hanem minden téren érvényesülhessenek, minden hivatalba, állásba, bizottságokba stb, képzettségükhöz, alkalmasságukhoz mérten bejuthassanak. Ezért meg kell szerveznünk pártunk helyi szerveit is minden községben és azokat állandósítani. Csak ezen minden falura kiterjesztett és ■ állandósított szervezettel .érhetünk célt, csak" így biztosithatjuk érdekeink védelmét! A szervezési eljárás mikéntjére vonatkozólag szívesen nyújt felvilágosítást a párt irodájának alulírott vezetősége. Az egységes muravidéki pari irodavezetősége. Klanje živine in svinj za izvoz v inozemstvo. Pokrajinska uprava v Ljubljani, oddelek za kmetijstvo je dne 15. XII. 1922 pod štev. 3766 vet. naročila Okrajnemu glavarstvu v M. Soboti, naj obvesti gremij trgovcev v M. Soboti in tukajšnje uradne živinozdravnike, dal je gospod minister za kmetijstvo in vode da 5 XII. 1922. pod Številko 9820 na tozadevno pritožbo gremije trgovcev za Prekmurje v Murski Soboti sledeče pojasnilo : Klanje živine v svrho izorza v inozemstvo sme se vršiti v vseh klavnicah, za katere so dala pristojna oblastva odobrenje za obratovanje in ki imajo potrebne prostore za klanje živine in čisto izdelavo. Vsa klavno živino, ki je namenjena za izvoz ; v inozemstvo v zaklanem stanju, mora pregledati državni živinozdravnik in sicer še živo pred klanjem, po izvršenem klanju pa njeno meso. Stroške za ta pregled, dovoznino, dnevnice in ogledno takso plačati ima državnemu veterinarju trgovec — izvoznik v smislu obstoječih predpisih, vsé na stroške izvoznika. M. Sobota, dne 12. januarja 1923. Qremij trgovcev za Prekmurje v M. Soboti. Dr. Županič minister brez portfelja szprevodržtvi g. dr. Ploj mariborszkoga nadžupana (főispán), .ued potaványom po szloveniji sze t. m. 17. v M. Soboti müdüo, gdé je rázne korporacije szprijao pred szébe. Nazáj potojoucs je obiszkao nasega reditela Kühara v Márkisavcí i sze od rázni nasi tezskoucs informeral. Kühar je g. ministri vsze nase tezskoucse odkrito povedo, med drugimi nas málikmetski tezski sztálís, nasi szliizs-benikov, vucsitelov, solárov itd. sztális, na stero je g. minister szvojo pomoucs obecsao i da tou vsze pred vládo dá za zogotávljenye. Nega vcsenyá. V osznovnoj souli v Tör-niscsi je escse letosz nej bilou vcsenyá, ár soula nema drv, ni steinkola za kürjavo. V Prekmurji sze godi, ka nega vcsenyá i poljezero decé nehodi v soulo, gde pa szedem vucsitelov jé. Druge nevoule nega! Naznanimo lé glász toupot brezi vszega drügoga zamerkanya, ár escse nevejmo, jeli pred »vismajor«-om sztojimo, ali káksa druga falinga jé0 Csi de potrebno, mo escse naprej-prinásali tou kulturno delo. Ledavin mouszt. Toga neszrécsnoga mouszta delo je - pri ginyóci — zse nateliko naprej prišlo, ka je /se niti za niicnej, pa je eden sztrokovnyák tak pravo, ka bi sze z 10—12 kubikmetrov leszom lehko dao napraviti. Vozsnyo té sztan trnok napreipomága od Dolnji Lendave priti Törniscsom. Fáin je tou, gda komaj na sztou sztopájov. odtoga mouszta v Eszterházy-ovoj gouscsi szejkajo rasztje, pa dönok nega teliko leszá, kabi té mouszt vopopravili. Zse nasz je szram od toga vecs piszati, nateliko je groznovito! Ker vlagajo nekateri gostilničarji na okrajno glavarstvo prošnje za podaljšanje policijske ure do jutra, opozarjamo, da bo okrajno glavarstvo le v izjemnih, posebnega ozira vrednih slučajih dovoljevalo prekoračenje policijske ure in sicer samo do 24. ure, pod nobenim pogojem pa ne preko 1 ure ponoči. Uradni dnévi v letu 1923. Gornja Lendava, januar 20., februar 17., marc 17., april 21., maj 19., juni 16., juli 21., avgust 18., september 15 , oktober 20., november 17., december 15. Križevci januar 13., februar 3.. marc 3., april 7., maj 5., juni 2.. juli 7.. avgust 4., september 1, oktober b., november 3., december., 15. Turnišče, januar 11., februar 8., marc 8., april 12.. maj 17., juni' 14., juli 12., avgust 9., september 13., oktober 11 ., november 8., decem, 13. Okrajno glavarstvo v Murski Soboti, dne 3. januarja. 1928. G. Lendava. Jugoslovenska Matica podružnica Gornja Lendava je imela svoj redni občni zbor dne 6. I. 1923 svrho volitve novega odbora. Za predsednika Boc Boris, za njegovega namestnika Tomori Ljudevit, za tajnika Jelinčič Lavoslav, njeg. namestnika Conradi Lavoslav, za blagajničarko Zgonc Fanči, njen nam. Hahn Makso, pregl. računov Možina Franc ter Maršik Alojzij, l^odružnica ima 130 rednih članov in 19.913.— čistega dobička. Ta znesek se bode porabil za preureditev odra ter nabava platna za nove kulise; ostanek, se pa revni šolski deci na pomoč. Podružnica si priredi dne 9. feb. »Maškerado« ter prvo prirediteo na novem odru 19. marca. Tč. tajnik: Jelinčič Lavoslav. To je ono pravo! Dobijo se še vedno I i udje, kateri Fellerjevega Elzafluida še niso poskusili, dasiravno že črez 25 let v vseh deželah uporablja. Kdor je samo enkrat poskusil njegovo i/.vrstno delovanje kot drgnenja hrbta, udov i. t. d. ali kot kosmetikum za usta, kožo in negovanje glave, bode gotovo rekel: »To je ono pravo!« Je veliko boljši, močnejši, izdatnejši i bolj delujoč kakor francosko žganje. Prežene nahod, zobobol in umirava živce. 3 dvojnate ali I špecijalna steklenica s pakovanjem i poštnino 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev in 5°/d doplatkčj. Adresa : Lekarnar EUGRN V. FELLER, STUBICA DONJA. Elzatrg št. 305. Hrvatsko. ISeszrecse. Horváth Mária, 25 lejt sztara szlüzsbeniea pri Benko Józsefi v Soboti je januára 9-ga t. I. med ribanyom poda tak neszrecsno szpádnola, ka szi je právo rokou sztrla. •— Berg-lesz Károly 25 lejt sztár mlinarszki détics v Bo-donei pri Mikola Alojzi je zprávov rokouv v mlini tak neszrecsno szégno med valéke, ka sze nyerni 3 prszte vkiipzmuzsdzsili. — Farics Lajos 13 lejt sztár szobocski pojep je etoga mejszeca z právov rokouv tak neszrecsno szégno notri v rezni masin, ka nvemi je eden prszt odrezao. Vszitrijé szo gorivzéti v szobocski spitao. . Mrtelnoszt. Hunyadi Sándor poznáni prvejsi zsandárszki sztrázsamester jé podúgsom betégi ete mejszec 12-ga v SzobQti mrou. Nájdeni je eden zsenszki zlati lanc, nyega szpravicsani lásztnik ga lehko gdaštecs prevzeme v pörgarszke soule kancaláji M. Sobota. Iscsejo sze partáje za prekmőrszke kandidate. Stera dá doszta pejnez i zagvüsa odebrá-noszt, je v prejdnoszti! ! ! ? ! Tiidi sze iscsejo redaktőri (szerkesztő) za vödávati namenyávane novine. Vecs pové Krautszok Toncsi. Prekmursko lovsko društvo bo le dni začelo razpošiljati na poznane i in vnete pristaše lovstva v Prekmurju položnice z že vpisano pristopnino in članarino za leto 1923. Namen društva je, da se pod nyegovim okriljem zbere kolikor mogoče veliko Prekmurskih lovcev, Zato vabi' vsakega, da položnico ne zavrne temveč pošlje denar in stein pristopi k lovskemu društvo na kar bo sprejel člansko izkaznico. Okrajno sodišče v M. Soboti obdrži v 1923 svoje uradne dneve sledeče : 1. v Križavcih vsako prvo soboto v mescu, če je pa ta dan sve-tek drugo soboto — torej: 13. januarja, 3 feb., 3 marca, 5 maja, 2 junija, 7 julija, 4 avgusta, 1 sept., 6 oktobra 3 novembra, 12 dec. v prostorih krčmarja Gorčana. II. v Gornji Lendavi vsako tretjo soboto v mescu, če je pa ta dan svetek — pa prihodnjo (strto soboto) tedaj: 20 januarja, 17 februarja, 17 marca, 21 aprila, 19 maja, 16 junija, 21 julija, 18 avgusta, 15 septembra, 20 oktobra, 17 novembra, 15 decembra v proskorih gostilničarja Rogana. Potüvajoucse szvinjé. Té dni szmo v i d i i pél forarszki kou szvinj pelati, na nislerni kolaj szo mali telci tiidi bili med szvinjé zmejsani. —1 Iá expedicija je odnikec z szredine Prekmurja sztánola napout i na Cankovo je sla. Na pouti je tiidi pobirala gori escse vecs blaga, miszliti sze dá tak tiszto neszmileno cviljenje, troblenié, štero szo té szivaré delale med vnogim mejsanjom. Ti máli ttlci szo trepetali med szvinjámi, kak szo je té szemotá szinjávale, preisale. Pa je tou trpelo^ prek po pol Prekmurji. Nikák je za freta volo; pravo, ka je táksi vküpzmantrání sztvári mesao bogse, kak pa friskokláni. — Proti tomi naj sztojii cti delo: Králeszka birovija v Dolnjoj LendavU zdaj nej dávno zapreti dala ednoga meszárszkoga< deticsa, ár je edno sztvár pred kSanjom na ocsno-videjnye lüdsztvá bio. Na pláci pa korsmitje, na; kolaj za odaio pripelane szvinjé ne dopüsztíjoí doliszkládati, ne dopisztijo ie nosziti, preganjati,] csi glj to niti qa drügi dén ne pridejo za klanjé.j Bogme je sztvári etakse mantránje, pregánjaje grdo nedosztojno delo. Zakaj je pa nej szlobodno té szivaré na oni meisztaj dodiklati, da jéjo] od oblásztvi dopüscsene i nalehci kontrolerane klalnice ? Vej sze z táksov foringov blágo prevecs podragsa. Ali sze tak lehzsej podi porcijo vzeme? Csi pa szaksemi vinszkomi lagvi lehko pride eden cslovek, ki porcijo vö navrzse, ka bi vszaksi tieden ednok to klanjé tiidi lehko kontrolerali. Z postüvanjem pitamo, zakaj je tou tak ? Proszimo na tou preszvetlivi odgovor i Vjedinjena Prekmőrszka Sztranka je záto imé nasoj partáji ár tiidi mámo naso inteli-gencijo, vucsitelsztvo, fararsztvo, vpokojence, mestre in delavce, ki tiidi v navoláj z:sivéjo, tüdi tak morejo vu nasem programmi nás;z podpérati, kak zsnyim 'mi máli vérti nyé. Vjedinjyenov mocsjouv; nájdemo szamo vrásztvo za nase bolezni. Na Petánci szo sze ete mejszecz 3 pojbje; gkalíli po Jédi na ednoj globokoj mlaki. Léd sze je poudro pod nyimi i vszi trijé szo v voudo szpadnoli. Dvá szo escse dobroga cajta vörejsilíj ali te trétji, eden 13 lejt poieb, sze je'vtoupo, Balesetek« Benkó József muraszombati lakos Horváth Mária nevű, 25 éves cselédje f. évi január 9-én padlózsurolás közben oly szerencsét* lenül esett el, hogy eltörte a jobb kezét. Mij kola Alajos bodóhegyi molnár Berglesz Károlyi nevü, 25 éves segedjének a jobb keze e hó ]3-áq; véletlenül a malom hengerei közé jutott, amelyek 3 ujját összezúzták. — Farics Lajos, 13 éves] muraszombati fiu jobb keze f. évi január hó 14-én; szerencsétlenség folytán a vágógépbe jutott, mely] levágta egyik ujját. Mindhármukat telvetiék muraszombati kórházba. A murska sobotai kereskedők f. évi br. 3-án megtartandó kereskedelmi bálra a meg-vók e hét folyamán szétmentek. A mulatság, nelyen a varasdi katona zenekar fog játszani, igvon fényesnek Ígérkezik. Előkészületek már nagyban folynak. Bővebben a jövő számban. Halálozás. Hunyadi Sándor volt mura-fombati járási csendőrörmester e hó 12-én zas betegség után Muraszombatban elhunyt. Találtatott egy női arany nyaklánc, igazolt iajdonosa bármikor átveheti a polgári iskola ódájában M. Sobota. Petáncon e hó 17-én egy tó jegén 3 fiu luszkált. A jég beszakadt alattuk s mindhárom a lély vizbe esett. Kettőjüket kimentették, egy idig belefulladt a vizbe. Egységes Muravidéki Párt azért a mi írtunk neve, mert vannak hivatalnokaink, lelké-leink, tanítóink, iparosaink, nyugdíjasaink, munkáltak is, a kik szintén bajokkal küzdenek, szintén , hogy programmunkban támogassanak, ugy (int mi kisgazdák őket. Közös bajain ellen egyesen tudunk orvoslást elérni. Nincs tanitás. A »Turnišče«-i elemi nép-Ikolában a folyó évben 'még nem volt tanitás, lert az iskolának nincs fiitő anyaga. Tehát meg-id Prekmurjében azaz eset, -hogy egy hét (7) lerős intézetben szünetel az oktatás és félezer ermek nem jár iskolába. Egyéb baj nincs ! Le-zöljiik ezen újdonságot egyelőre megjegyezés Ükül, mert nem tudjuk még, hogy vismajor-ral llunk-e szemben, avagy egyéb hiba van-e? Eset-> még visszatérünk erre a kulturális ügyre. A prekmurjei vadásztársaság a napok-0 kezdi szétküldözgetni az ismert lelkes vadá-ati barátoknak Prekmurjében az 1923. évi be-Jiö és tagdíjakról szóló utalványait. Célja a társágnak, hogy kebelében egyesítsen lehetőleg inéltöbb prekmurjei vadászt. Azért mindenkit ilhiv, hogy a befizetési lapot ne utasítsák vissza, ianem küldjék meg a pénzt és igy lépjenek bé a Isztársaságba, mire megkapják a tagsági iga-ilványt. Ivan Škrinjar titkár. Sjedinjene krečane d. d. Zagreb, Bogo jčeva ulica 3. proizvadja u svojim modernim rečanama (vapnenicarne) príma bijeli kreč (vapno.) (jesečna produkcija 150 vagona. Miután a járási főnökséghez némely ven-Iglösök kérelmet terjesztenek be a zárórák kito-iránt másnap reggelig, figyelmeztetjük az ér-jekelteket, hogy a járási főnökség hajlandó meg-pgedni a záróra átlépését kivételes és különleges febintetet érdemlő esetekben, de csak a nap 24. rajáig, éjiében tart azonban semmiféle feltétel illett sem. Okr. glav. št. 609.) A ,,Ledava" hidja. Ennek a szerencsétlen idnak az ügye - ginyócnál, már annyira lőre haladott stadiumban van, hogy most egészen Ivan szerelve, s egy szakérlő kijelentette, 10 12 lm. fa anyaggal meglehetne csinálnii A* köz-fekedést már maga ezen körülmény is nagyban, Selemesen előmozdítja D. Lendaváról Turnišče felé. .rdekes, hogy e hídtól alig száz lépésre vágiák az Isterházy tölgyeket, s ide nem jut annyi fa, hogy hidat kijavítsák? Restelünk már e dologról Írni, mert botránkoztató. Apróságok. Tudja-e komám, mi az újság? Nem. Mi ? A szomszédnál kiütött az agrárreform'. §gy, hogy ? Ellicitálták az ingatlanját. Melyik a legújabb vallásfelekezet ? Agrárreformátus. J1US. Trzsne cejne. Kereskedelmi árak. 1923. jan. 19. Biágo — Áru 100 kg. Pšenica—Buza . • K 1750 — » •» Zsito— -Rozs . . 1400 — » » Ovesz —Zab 1300 — » » Kukorca—Tengeri . . » 1200 — » » Proszou Köles . 1200 — » » Hajdijna—Hajdina » 1200- » » Graoka — Bükköny . . . » 1400-— » » . Otroubi (psen.)—Korpa (buza) » 900 — » » Szenou—Széna . . . , » 700-— » » Graj— -Bab . . . J 1600"— » » Krumpise—Burgonya . . » 400'- 1 kg. Lenovo sz. — Lenmag . . . » —•— ■» » Detelcsno sz.—Lóhermag . » —•— » s> Bikovje ° —Bika 30-42-- » » Telice S -Üsző > O » v; »v 30-42 — » » Krave Q- —Tehén j? ' ^ 15-35-— » » Teoci ]ü —Borjú 38-42— » » Szvinyé ^ —Sertés -o -O) • " 72-78 — » » Mászt I- a—Zsír I-ő. . . , » 140-— » » Zmoucsaj--Vaj , . 120 — » Spej — Szalona 120- 1 Belice — Tojás . . • . • » !■- 24- t Hisa z vérsztvenov hrambov v Murska Soboti je taki na odajo po fái cejni. Vecs povej Kühar Stevan v Márkisavci. 25-t Singer šivalni masin malo nücani, 1913 küpleni szkoro nouvi sze po cejni odá. Vecs povej rihtar v Márkisavci. 3-3 Kováes-múhely a Pálfi-féle házból, saját házamba helyeztem át, Barbarics gabonakereskedő mellett (Stara ulica.) Sebján Mihály kovács-mester Murska Sobota. Pejnezi 1 Dollár. . . 100 Kor. Budapest 100 Kor. Becs . . Pénz Kj 404 15-40 •58 Imaš bolečine v obrazu ? V celem telesu ? Uporabljaj Elza-Fluid ! Potrebuješ ti dobrodejno in okrepčujoče mazilo? Uporabljaj Elza-Fluid ! Ali te muči glavobol? Zobobol ? Trganje? Uporabljaj Elza-Fluid ! Ali želiš najboljše za njegovanje zob, kože, glase? Uporabljaj Elza-F.luid! Ali si preveč občutljivi glede mrzlega zraka? Uporabljaj Elza-Fluid ! Ali želiš dobro domače in kosmetsko sredstvo? Uporabljaj Elza-Fluici! Fellerjev pravi Elzafluid je mnogo močnejši, izdatnejši in boljšega delovanja kakor francosko žganje Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi ti rečeš. TO JE NAJBOLJŠE KAR SEM KEDAJ OKUŠAL! Išči Elzafluid v vseh dotični poslovnicah, vendar pa zahtevaj samo pravi Elzafluid lekarnarja Feller. Ako naročiš naravnost, stane s pakovanjem in poštnino če se denar posije naprej ali po povzetju : 3 dvojnale ali 1 špecijalni glaž 24 Din. 12 dvojnatih » 4 špecijalne » 84 » 24 » »8 » » 146» 36 » »12 » » 208 » Na te cene se računa sedaj 5" u doplatka. Pisma je natančno adresirati na: EUGEN V EELLER, lekarnar, STUBICA DONJA Elzatrg 305 Hrvatsko. d ino Murski Soboti. V nedeljo 21. januarja popoldne ob 3. uri in zvečer ob 8. uri: TARZAN MAJMUN-ČOVJEK Pustolovna drama iz džungla, u 7 čin. TARZAN unter den Menschen Dsehungel — Urvald — Drama in 7 Akten. VSTOPNINA : Gornje in spodnje lože 28 K, I. prostor 20 K, 11. prostor 8 K- Lastnik kina GUSTA •/ DITTRICH. Az urirend között most terjed a lilerániz- -l Köszönetnyilvánítás. A muraszombati önk. tűzoltó egyletnek s mindazoknak kik a tűzoltásnál segítségünkre voltak, illetve annak továbbterjedését megakadályozták, ezúton mond hálás köszönetet özv. Halbarth Henrikné. Máh giászi. NEMOJTE N ARUČIT1 ODIJELO dok niste vidjdli naše uzorke i cijene. Pružamo vam pri-, liku da si nabavite PRVORAZREDNE štofove svake vrste najmodernijih desena, za svaku svrhu i raznih cijena uz ORIGINALNE TVORNIČKE CIJENE. Uzorke i cijene šaijemo na želju odmah preporučeno na ogled Svake sezone novi deseni Pri narudžbi uzoraka molimo, da BEZUVJETNO naznačite dali iste trebate za odijelo, ogi-t-č, raglan, zimski kaput ili za ženske haljine i kostime. Zatražite uzorke ! Pokušaj isplačuje se stalno ! 10—2 Otprema kuča za sukno „ALMA" ZACiREB Boškovičeva ulica 9. b. Posestvo. Prodam rnoje lepo posestvo z 30 orali zemlje, od teh je 10 oralov gozda, 4 orale goric ter 16 oralov travnika, sadonosnika in njiv z vso živino, orodjem, pohištvom in letošjim pridelkom. Posestvo leži \ ure od železnice. FRANC ŽEMLJIC v Murščaku 33. pošta Radinci. —2 Pri Gornji Radgoni Cena po dogovoru. "Si Brivec Konrád Donko pou-leg Turkove ostrije v M. Soboti. — Vödela zsenszke kile, csi pri neszéte viaszé, vsze po nájfalejsoj cejni Vöirar 2~3 Pavel Fiiszár pouleg Turkove ostarije v M. Soboti. Poprávla vöre po nájménsoj cejni, pa tiidi odávle batríje za lektricsne lampase. Előfizetési ára: Jugoszláv. Egy évre Din. 47 Pél évre » 24 Negyedévre » 12 Egy hóra » 4 Hirdetések detés 0 75 Din. Külföldre Amerikába 68 75 34 — cm.-ként: Ny il tér 1 Din; Hir-láromnál többszöri hirdeiésnél 30° o engedmény. Kiadóhivatal. ASBESTNE SKRILEVKE vápno, cement, deszke in steinkol má vszigdár v zálogi Kohn Sámuel v M. Soboti. 12—2 ■ Na elko Na málol^ Meszou, spej, mászt i vszáke vrszte kolbászé dobite po dnévnoj cejni vu znouva odprejtoj mesznici v hoteli BENKO JÓZSEF Murska Sobota. Prídtei sz-probajte, zadovolnite! Po dnévnoj cejni küpű- « jem szvinyé, teoce i máro. Napi árért veszek sertést, borjut és marhát. Nagyban! Kicsinyben! Hust, szalonát, zsirí és minden fajta kolbászt napi áron kaphat az újra megnyilt mészárszékemben a (szálloda udvarán) BENKÓ JÓZSEF Murska Sobota. Jöjjön próbálja meg, meg lesz elégedve ! 8—3 I Dobro blágo i Fái blágo! § Jó áru! Olcsó áru ! Velka zaloga pohištva! Vsakovrstnih spalnic, jedilnic, sob za gospode, salonskih garnitur, kakor kompletnih garnitur za pisarne Vam nudi po fal ceni Produktivna zadruga mizarski mojstrov Maribor z. z. z. z. 7—3 Telefon 341. Solidno blago ! Cene zmerne! Előfizetések és hirdetések a Prekmurska tiskarnában is felvétetnek. Naznányarn postüvanomi obcsinsztvi, ka szem oudpro baoto v Piiconci (gde je prvlé posta bila) i na velko prebéranye gyeszte: vszefelé moški i zsenszki stofi, vunat, cájgi, právo lenovo plátno za blazine, s/rakice, parhet, drukano, belo i vszefelé drugo plátno. Dobi sze tüdi : gotovi zimszki stofani i ledrni kapúti, gyünye, roubci, „Anker" konci, mrtve-cse potrebcsine itd. po nájménsoj cejni. Skrabán Iván, Tisztelettel értesítem a n. érdemíi közönséget, hogy Battyán-don (a posta, hely én) üzletet nyitottam s nagy választékban raktáron tartok mindenféle női és férfi szövetet, ceigot, delint, valódi lenvásznat párnáknak, ingeket, flanel, barhet és kékített vásznat. Szintúgy kaphatók: kész téli szövet és bőrkabátok, finom pokrócok, kendők „Anker" cérna, halotti cikkek stb. a : : : : legolcsóbb árban. : : : : Puconci (Battyánd) (gde je prvle posta bila — hol a posta volt.) Rédna dvorba! I Emí. Pontos kiszolgálás! 1« 1 k D" IGO JANC, fiskális v M ARI BOR-i, kí je imeo dozdaj kancalajo vküper z Dr. Irgoličom, na Aleksandrovoj ceszti 45, je zdaj odpro szam szvojo kancalajo v Vetrisijski uliei številka 8. 6—3 tlif C U N A R D L I N E Najhitreji parobrodi sveta. Izravni potniški tovarni in ekspres promet od Hamburga in Cherbourga za Ameriko in Kanado 4 dimniki, 572 dni. Lastne kabine za potnike III. razreda. Potnike sprejmajo izkušeni uradniki do luke vkrcanja, tukaj in med potjo nudijo v vsakem pogledu dragovoljno vsako pomoč. Pojasnila daje: Cunard Line. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Jugoslovenska banka d. d. Zagreb Glavno zastopstvo za Slovenijo: LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 26. Brzojavni naslov: ,,Cunard" LJUBLJANA. Kraljevski Holandski Lloyd 13—2 Redni poštni brzo-parniki od Amsterdama i Cherbourga za Južno AMERIKO Rio de Janairo, Santos, Monte-video i Buenos Aires. Vse potrebna pojasnila daje: KRALJEVSKI HOLANDSKI LIOYD Glavni zastopnik za Jugoslavijo: Jugoslavenska. banka d. d. ZAGREB, B-Cesta 33 Brzojavni naslov: Realloyd, Zagreb. Telefon: 24 65. Právi amenkanszki S1NGER inasini za sívanye • sze dobijo za Prektnurje szamo v trgovini BRATA BRUMEN, MURSKA SOBOTA, peuleg birovije,, v Dolnji Lendavi pa pri s Bedič in Kac, Dobijo «ze tiidi Singer iglé, oli, konci, nado-mesztilni deli itd. (Za si'.anye inasini za szaboule, sujsztre i za familijo.) Odávle sze na raie (24 mesecov),, Singer šivalni masini Bourns & Co. New-York. 4—3 Fiatal, ügyes és megbízható kereskedő segéc felvétetik BENŐ W O R T M AI kézmű (rőfös) áru kereskedésében 00. i DOLNJA LENDAVÁN. Magyar és szlovén nyelv ismerete meg^ivántatil Stampano v „Prekmurski Tiskarni'1 v Murski Soboti. Podgovornik, lásztnik i vödávnik Kühar Stevan Márkisevc