Glas zaveznikov
Leto I - Št. 71
3BIOJLUJLT O TMSTU
ormacijski «f n e v> m i k A I. S.
Cena 2 liri
TRST, torek 11. septembra 1945
UREDNIŠTVO: Via S. 1’elllco 8. - Telefon it, 98854 In 94448
OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnic« Tj. 86), objave Z* 9. finančni ln pravni oglasi L. 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 12. t>av«k ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Union« Pubblleltši Itallana S. A., Trst, vla Silvio Pelllco it 4, tel. 94044- Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). ".okopiaov ne vračamo.
Pričetek sestanka
Sveta zunanjih ministrov
Evropa ne sme biti razdeljena v interesna področja
London, 11. septembra
Diplomatski dopisniki londonskih listov navajajo nekatere podrobnosti o stališču, ki ga bo Velika Britanija zavzela na konferenci Sveta zunanjih ministrov, ki se je danes začela v Londonu. Po pisanju omenjenih dopisnikov stoji vlada na stališču, da Evropa ne sme biti razdeljena v interesna področja, marveč mora ostati politična in gospodarska enota. Zunanji minister Bevin namerava omeniti dejstvo, da bo konference napravila velik korak v smeri k evropski enotnosti in odstranitvi vojnih posledic, če bo vsakemu delu Evrope prinesla blaginjo.
Slično izjavo je dal francoskim dopisnikom v Londonu francoski zunanji minister Bidault, ki je de jel, da predstavlja Evropa organizem, ki se ga na noben način ne sme ločiti. Bidault je dejal: «tNa noben način se ne smemo posluhti sistema, ki bi povzročil delitev Evrope, Dnevni red sestanka zunanjih ministrov ne bo razpravljal o Nemčiji, kar sicer Francijo, ki se ni udelelila sestanka v Potsdamu, zelo zanima. Prvo vprašanje dnevnega reda je priprava mirovne pogodbe z Italijo». Na vprašanje nekega dopisnika je minister odgovoril:	tMesto Trst
lahko obravnavamo kot italijansko mesto s slovenskim zaledjem*.
Pričakujejo, da bo Francija na, konferenci zunanjih ministrov zahtevale internacionalizacijo Porurja in Porenja ter teritorialno okrnitev Nemčije na zahodu in na vzhodu.
Agencija sReuter* poroča, da je sovjetski zunanji komisar Molotov, ki se bo udelelil sestanka Sveta zunanjih ministrov, prispel v ponedeljek na letališče Crogdon.
Kitajski zunanji minister dr. Wang Shi Chieh in francoski zunanji minister Bidault sta prispela le v nedeljo. V Southamptonu pričakujejo prihod ameriškega zunanjega ministra Bgrnesa.
«Associated Press* javlja, da je včeraj prispel z ladjo *Queen Elisabeth*, v Southampton ameriški zunanji minister James Bgrnes, ki se bo udelelil sestanka Sveta zunanjih ministrov, ki se je pričel danes v Londonu. Bgrnes je v spremstvu svoje lene in podministra za zunanje zadeve.
Bevin o stanja v Grčiji
London, 11. septembra Na banketu, ki ga je na čast grškemu regentu nadškofu Da-maskinos-u, priredila londonska mestna občina, je britanski zunanji minister Ernest Bevin v svojem govoru med drugim dejal: «V Veliki Britaniji imajo nasilno reševanje mednarodnih Ir notranjih vprašanj za veliko napako. Zelo nas veseli, da je grški regent sprejel vabilo, da pride v London zaradi rešitve vprašanja o svobodni, ne pa nasilni, ljudsU izbiri. Ponosni bomo, še nam bo uspelo vrniti Grčiji njeno veličino in svobodo; storili bomo vse, kar je mogoče, da bomo dosegli ta namen. Vem, da je na Balkanu že šest mesecev v teku živčna vojna, mislim pa, da bodo po šestih letih prave vojne naši živci in gotovo tudi žlvei nadškofa vzdržali vsako preizkušnjo«.
Bevin je še dodal: «Britanska vlada je zelo zadovoljna, da se je našel v Grčiji po osvoboditvi mož, ki je pripravljen prevzeti težko nalogo vzpostavitve reda in oblasti ljudske volje nad silo, ki jo izvaja manjšina, oborožena do zob*.
Francosko-abesinski sporazum
Pariz, 11. septembra Poročevalec francoskega zunanjega ministrstva, ki je prisostvoval podpisovanju sporazuma med francosko ln abesinsko vlado v Addls Abbebl je Izjavil, da je ta sporazum «nov uspeh franooske diplomacije*. Dejal je da sta angleška ln ameriška vlada pri pogajanjih za železnico Addls Abbeba-Gibuti podpirali Francijo. Sporazum predvideva nadzorstvo francoske družbe nad železnico, ki jo je ta zgradila pred 50 leti.
Romunski krall hote novo vlado
London, 11. septembra .Associated Press* navaja poročilo britanske vlade, ki pravi, da je romunski kralj Mihael odklonil podpise na vladnih dekretih, dokler ne bo osnovana nova vlada, ki jo bodo priznali Združeni narodi. (Sedanjo vlado ministrskega predsednika Groze, ki j« bila osnovana po sovjetski okupaciji Romunije, priznava samo Sovjetska zveza, ne pa tudi Britanija ln Združene države).
Halifax v Washingtonu
Washington, 11. septembra V nedeljo je prispel v Washing-ton britanski poslanik v Združenih državah lord Halifax. Pridružil se bo britanski misiji, ki bo sodelovala na finančni konferenci med Angll-jo ln Ameriko. Takoj po prihodu se Je posvetoval s finančnim svetovalcem angleškega zaklada lordom Keynesom in s predsednikom britanskega sveta za preskrbo v Wa-sh ing tonu.
Neuspeh stavke v Atenah
Atene, 11. septembra .Associated Press* javlja, da je ravnatelj atenske policije Izjavil, da splošna stavka prometnih m prevoznih podjetij ni uspela, ker so delavci, ki se nlao udeležili stavke, prevzeli mesta tistih, ki se niso hoteli pokoravati Istočasno so javili, da je približno polovica pekov v Atenah in v Pireju spet začela delati.
Ds Daulle bo obiskal Bndles
\ London, 11, septembra Brtisselska radijska postaja je danes objavila uradno sporočilo francoske vlade, ki pravi, da bo general de Gaulle v začetku meseca oktobra uradno obiskal Bruxelles.
Sodnik Jackson o vojnih zločinih: kmimiske Ze pripravljanje vojne je zločin
»Mednarodno sodišče ne bo razpravljalo o vprašanju, ali so imele nemške zahteve stvarno podlago. Ugotoviti mora le dejstvo, ali je bila v resnici sprožena napadalna vojna44
New York, 11. septembra
«Pravl zločin je v tem, da je nekdo pripravljal in sprožil vojno ne pa samo, da jo je nevlteako vodil; olvUizadja bo torej morala skrbeti, da 'bo pripravljanje vojne popolnoma Izločila iz okvira zakonitosti*, je napisal v Ustu «New York Time« Magazine* sodnik Robert H. Jackson, ameriški vrhovni tožilec za glavne vojne zločince.
«Ta načela, ki so po mojem mnenju neobhodno potrebna za o-hrandtev svetovnega miru*, je dodal sodnik, .so priznana v sporazumu, ki smo ga podpisali v Londonu dne 8. avgusta Jaz ln zastopniki Velike Britanije, Franclje ter Sovjetske zveze. Rrvič v zgodovini so štiri svetovna velesil« priznale načeto, da je pripravljanje in sprožitev napadalne vojne zločin ln da morajo biti ljudje, ki so odgovorni za ta zločin, posamično kaznovani. To je morda glavna značilnost tega sporazuma. Drugo važno načeto, priznano v tem sporazumu je, da utegnejo rasna ali verska preganjanja, kt jih vr&i taksna vlada nad svojim lastnim narodom, včaal poetati zločin proti človeštvu, Jackson je pripomnil, da medna-
ln pueto&enja te vojne so priča kon- da bi kak narod uporabljal vsa
cepcije mednarodnega zakona lz XIX. stoletja.
.Nihče — najmanj pa jaz — ne zanika, da so kršitve vojnih zakonov »ločin ki ga »mejo zmagovalci kaznovati. C« pa bi morali kaznovati samo te kršitve, bi tov na zločince za svetovni mir ne bil velikega pomena enako pa bilo nekoristno govoriti o vojnih zločinih če bi priprava napadalne vojne ne bila zločin.*
Jackson trdi, da je «temeljna razlika med evropskim ta ameriškim stališčem o sredstvih ki so potrebna za preprečen je vojnega zla,*
Pravi, da je evropsko stališče .pesimistično In pasivno* ta dodaja da je dolgo vplivalo na stališče vsega sveta do vojne. Evropec smatra vojno za naravni in neizbežni pojav, Američan pa njene nujnoati noč« priznati,
«V Ameriki smo prepričani, da vojna more ta mora biti preprečena, ker je največji zločin, ki povzroča ter obsega vse druge. Po tej ameriški filozofiji ni dovolj, postaviti izven zakona zgolj skrajna vojna sredstva. Oe je vojna zakonito dovoljene^ mora biti njen smoter
rodni zakon lz 19, ter lz pričetka ' zmaga.
20. etoletja niso smatrali napadalne I Kadar gre za popolno zmago alt vojne za zločin. NI bilo razlike med j popoten pora* — In srednje poti pravično in krivično vojno. Pokoljl j gotovo ni — je absurdno misliti,
Iz Jugoslavije
Predstavnik ustanove UNRRA za Bosno in Hercegovino Mlchel Barat Braun, major britanske vojske, se je vrnil s potovanja po Bosni in Hercegovini. V razgovoru s predstavniki tiska je major Braun dejal: «Takoj po prihodu sem prepotoval del zahodne Bosne ter videl njeno razdejanje in sledove, ki jih je tam zapustila vojna. Pred prihodom sem slišal in čltal o mnogih stvareh v zvezi z Jugoslavijo, posebno o težkih ranah, ki jih Je zapustila vojska. To, kar »em videl tu v Bosni in Hercegovini, prekaša vse moje pričakovanje. Bil *em zelo začuden, ker je to, kar sem tu videl, naravnost neverjetno ln sc ne more primerjati z niče-i. mer na ostalem svetu. Presenetilo it me je, ko sem videl napor in prizadevanj« vašega naroda v pogledu 'I graditve in obnavljanja domov. Tudi pri popravljanju mostov me je Presenetilo ln ne bi mogel nikoli Verovati, da bodo vaši ljudje amo-& gll v tako kratkem času ln s tako Pičlimi sredstivt usposobiti mostove *a promet.* Ko je delegat govoril 1' 0 vtisih, ki jih je dobil v naših krajih, ki so največ pretrpeli v ča-J «u osvobodilne borbe, Je major dfl-■J jal: .Čeprav ne more človek te-loi kom tako kratkega potovanja »polji znati naroda, vendar so ml ostali o| nenavadni močni vtisi, ki jih imam o vaših vaseh in naseljih v Bosni >• in Hercegovini. Vee trpljenje Je že razvidno na obrazih teh ljudi, posebno otrok, kt so suhi, bledi In izpitih lic. Na vseh se vidijo sledovi Velikega trpljenja, ki so ga preživeli, Ljudje govore o težkočah, ki »to j e pred njimi ln o vprašanjih, ki l'h morajo še rešiti, toda čudovito Pni tem je, da z njihovih obrazov hi razviden strah ter negotovost, 4 temveč velika vera v bodočnost. Iz Vsake njihove besede zveni zavest, da Je največje trpljenje že za njimi.* Na vprašanje o zahtevah v pogledu povrnitve vojne odškodnine, je delegat ustanove UNRRA za Bosno in Hercegovino izjavil, da 1-majo narodi Jugoslavije vsekakor Popolno pravico zahtevati največjo Pomoč. To pravico imajo bolj kot vsak drug narod. Jugoslaviji pripada sorazmerno večja pomoč nego kateri koli drugi deželi. Narodi Ju-goalavije so doprinesli velik del s kritimi in materialnimi žrtvami, zato so zaslužili, da jim Združeni harodl, ki v tej vojni niso toliko Pretrpeli ln žrtvovali, nudijo po-hioč.
.*
Skupina sovjetskih umetnikov je Prispela v Beograd, kjer je nastopila v dvorani Kolarčeve univerze. Občinstvo je toplo pozdravilo violista Mihajla Goldsteina ter EJleno Surn,novo, sollstlnjo akademskega Gledališča SSSR, Nastopili so nadalje Sofiija Sajtan, članica molovskega državnega gledališča in ^ateva.
Belgijskemu kralju Leonoldu
dovolili bivanje v Švici
London, 10. septembra Švicarski radio javlja, da so Svinske oblasti dovolile belgijskemu ^ al]u Leopoldu, da biva v bližini e«eve pod pogojem, da se bo 1z. fžal vsakega političnega delovanja.
A]R]ET2\CT,jrA. TOJA
Nadzorstvo nad japonsko
Izjava generala TtlacArthurja Tlajvečji zračni prevoz v zgodovini
San Francisco, 11. septembra i dokler pristanišča ne bodo pri Dopisnik Jack Mason je si-' pravljena za sprejem petro
IDan za dnem se vračajo domov
* .......
noči javil iz Tokija, da je general MacArthur ukazal aretirati bivšega japonskega ministrskega predsednika generala Hidaki Toja.
Dopisnik je sporočil, da mu govornik, od katerega je dobil to poročilo, ni hotel povedati, če ta novica morda ne pomeni pričetka splošnega zapiranja Japoncev, ki bi utegnili veljati kot vojni zločinci.
Da bi zavezniki povečali nadzorstvo nad Japonsko, je MacArthur odredil, da se razpusti japonski glavni stan. Istočasno je uvedel censuro nad japonskim tiskom in radijskimi oddajami.
General MacArthur je kot vrhovni poveljnik zavezniških zasedbenih sil na Japonskem ukazal, da mora biti japonski glavni stan razpuščen do 13. septembra. Istočasno je iziavil, da bo objava ali radijska oddaja katere koli neosnovane ali tendenciozne vesti kaznovana z ustavitvijo tiska ali prekinitvijo oddaj.
Uradnik za «PubU0 Rela-tions» pri glavnem stanu generala MacArthurja je izjavil, da so v skladu z generalovim ukazom japonske radijske postaje prekinile oddaje na kratkih valovih. Odredbe, ki
lejskih ladij.
Admiral Mountbatien odpotoval v Singapur
sReuter* poroča iz Kandgja, da je admiral lord Louis Mount-batten, vhovni zavezniški poveljnik v jugovzhodni Aziji, zapustil glavni stan in odpotoval v Singapur, kjer bo v sredo sprejel splošno predajo japonskih armad jugovzhodne Azije od maršala grofa Ruiki Terau-kija.
Admirai Sir Bruce Fraser, glavni poveljnik brodovja na Pacifiku je zapustil na svoji admiralski ladji «Dukeof York», tokijski zaliv. Namenjen je v Hongkong.*
.Reuterjev* posebni dopisnik pri britanskem brodovju na Pacifiku je brzojavil, da obstaja motnost, da bo prenesel Fraser,
sredstva razen tletih, ki bi odločala o porazu ali o zmagi.*
Sodnik je opomnil Amerlkance, naj ne zgubijo »vojega optimizma. Opominjal jih j« na opuetošenje v Evropi ln na revščino Evropcev. Dodal je: «Noben drug položaj n« bi mogel nuditi večje priložnosti tistim, ki hočejo doseči moč z izkoriščanjem grenkostl in nemira.* Nato je pojasnil, da londonski sporazum ne govori o preiskovanju vzrokov vojne. «C« bi bil hltlerl-zem edini vzrok vojne, Je to vprašanje, ki nas ne zanima. Brez ozira na okoliščine, v katerih so obtoženci pripravili vojno, pravi teorija tega sporazuma, t da Je pripravljanj« in vodenje napadalne vojne ne glede na vse politične, gospodarske m druge vzroke, • katerimi jo skušajo opravičiti, nezakonito. Mednarodno sodišče n« bo razglabljale o vprašanju, ali je bila v resnici sprožena napadalna vojna.*
Jackson je zaključil: »C« bomo vsem vladajočim dejansko dokazali dejstvo, da vodi napadalna vojna naravnost v koncentracijsko taborišče, bomo mogoče mogli še kako spremeniti njihovo miselnost. Živimo v času, ko je treba smatrati prijavo vojne v svetu, k| potrebuje mir, za zločin. Le če bomo to storil, bomo dali tej vojni pravi pomen. Samo tako bomo mogli opravičiti izgube, ki smo jih utrpeli ter razdejanja ter vse vrste zla, ki so nas zadela.*
Demobilizacija v Albaniji
Tirana, 11. septembra Razlogi, ki »o privedli vlado, da Je poklicala pod orožje starejše letnike so odpadli. Agencija .Ata* javlja, da je antifašistični odbor albanske narodne osvobodilne fronte na predlog ministra za narodno obrambo odredil, da se upoklicanl vojaki letnika 1910 ln starejših letnikov demobilizirajo.
Del šest tisoč madfarskih beguncev, med katerimi je več kot polovica Zidov, se vrača pod zavezniškim nadzorstom zdaj spet na svoje domove. Nemci so jih bili prisilni, aa so zapustili svoja bivališča v okolici Budimpešte.
Max Schmeling
pred za vezni ikim sodiščem
Hamburg, 11. septembra »Reuter* poroča, da je bil pred vojaško sodišče pozvan bivši sve. tovnl boksaški prvak Max Schmeling. Obtožili so ga, da je v upravni zadevi podal članu zavezniških sil lažno Izjavo.
Schmeling Je Izjavil, da je nedolžen. Javni tožileo Je obtožil Schmellnga, da je 26. avgusta Izdavil, da je od Zavezniške vojaške uprave pooblaščen za Izdajanje knjig za vzgojo nemške mladine. Razpra. va se je vršila v poslopju bivšega ljudskega sodišča; Izida Je pričakovalo mnogo občinstva.	<
Maks Schmeling, lcl j« bil aretiran, ker J« dal zavezniškemu
častniku napačne Izjave, je bil zaradi pomanjkanja dokazov, oproščen.
Tojo Izvršil samomor
Ameriška poročevalska agencija OWI poroča, da je Mvši Japonski ministrski predsednik Tojo izvriil samomor.
čim bodo prilike dopustile svoj glavni stan iz Sidnega v Hongkong.
... ... .	..	«Reuter» prinaša vest radia
jih je izdal vrhovni poveljnik' Singapur, da so tam zaplenili
zavezniških zasedbenih sil na dve nemški podmornici, ki sta Japonskem, prepovedujejo ten- dospeli pred dobrim letom iz denciozno kritiko zasedbenih: Kiela.
oblasti. Poleg tega je tudi pre-1 Poročilo dodaja, da so se povedano dajati poročila o pre- Japonci ob zlomu Nemčije pomikanju zavezniških čet,
Po poročilih iz Tokia se je izvedelo, da je bil Hideki Tojo, bivši ministrski predsednik, ki je~ spravil Japonsko v vojno, pred desetimi dnevi še pri Hvljenju in je pripravljal svojo obrambo proti obtolbam zaradi vojnih zločinov.
Posebni «Reuterjev* dopisnik poroča, da je v teku največji prevoz čet z letali, kar jih pomni zgodovina.
Cicagang, bivše kitajsko oporišče, je prenapolnjeno s prevoznimi letali, ki prenašajo 6. kitajsko armado v Nanking. Letalci skušajo prepeljati vso armado v manj kot JfO dnevih. Z vsakim letalom prevaiajo približno 30 vojakov v popolni bojni opremi.
Največjo telkočo predstavlja oskrbovanje goriva za letalstvo, ki ga je treba po zračni poti
prcprlw,;i h oporišč v Indiji,
lastili teh podmornic in upo-
Za marovanie miru Ouisling obsojen oa smrt
-Ameriška mornarica v mirnem času - Izjava admirala Landa
po_____
rabili nemško posadko kot inštruktorje za njihove mornarje. Nemcem niso dovolili, da bi se vrnili v domovino.
Predaje
General Sir Thomas Blamey, vrhovni avstralski poveljnik, je sprejel na Morotaiu otoku skupine Molukov, v imenu avstralskih, ameriških in nizozemskih sil v vzhodni Indiji predajo generalnega poročnika Tishima, ki je prispel z letalom iz Celebesa.
Predaja japonskih sil na nizozemskem Borneu se je izvršila v nedeljo na krovu neke avstralske fregate.
Agencija cReuter* poroča, da so se 'v ponedeljek v kantonu izkrcali trije častniki kitajskega glavnega stana, ki bodo dali uradna navodila za predajo generalnemu poročniku Kisaksu, poveljniku okoli 100.300 japonskih vojakov tega področja.
Washlngton, 11. septembra
Po predlogih ameriške mornarice, ki so bili v ponedeljek predloženi kongresu, bo mornarica Združenih držav v mirnem času obstajala Iz 1079 bojnih ladij, med katerimi bo 18 oklepnih ladij ln 116 letalonosilk raznih velikosti.
Predsednik odbora za mornariške zadeve v senatu Wal»h ln predsednik pomorskega odbora v poslanski zbornici Vinson sta dejala, da predstavi ja joy tl predlogi željo mornarice, da do pa moral kongres preskrbeti za »spremembe*, ki so potrebne v ustroju ln organizaciji mornarice. Te spremembe so potrebne zaradi morebitne uporabe novega orožja, ki sloni na principih graditve .robotov* ln atomske bombe.
Ameriška predvojna mornarica J* štela samo 272 vojnih ladij, njena sedanja sila pa Jih znaša 1308, med katerimi so všteta tudi tiste, k: jih še gradijo. Ameriška povojna mornarica bo največja vojna 'mornarica, ki je kdaj obstojala na sve tu, in bo najbrže dosegla, ali mogoče celo presegala pomorske sile vseh ostalih velesil skupaj.
Radijska postaja v Now Yorku je naznanila, da Je admiral Am.ery Land, upravitelj pomorskih zadev Združenih držav Izjavil, da bo morala večina japonskega trgovinske-
ga ladjevja preiti k Združenim državam za povojno trgovino na tihomorskem področju. Admiral Je dejal, da ta predlog ne zadeva Interesov drugih narodov, ki vršijo pomorsko trgovino ln ki so po njegovem mnenju .dobro zavarovani*.
Strah pred odgovornostjo
Uvodničar *New York Timesa* je zapisal: «Atomska bomba ni nič drugega kot mnoHčni umor, čisti terorizem. Potopimo vse skupaj v Atlantik ali Pacifik... človek je preslab, da bi mu lahko zaupali takšno silo*.
Truman poziva Američane naj podpirajo vojni fond
New York, 11. septembra Predsednik Truman Je pozval ameriški narod, naj nudi podporo vojnemu fondu 1948, ki predstavlja najboljše sredstvo za mir, za duševno oskrbo ameriških bojevnikov in za pobijanje draginje ln bolezni med narodi, ki so nudili svojo pomoč v tej vojni.
Admiral Land je Izjavil, da je močna trgovinska mornarica na Pacifiku potrebna za vzdrževanje miru.
Sodbo, HI bo po ljudskem mnenju Izvrtana v enem mesecu, Je obsojenec sprejel brez vznemirjenosti
London, 11. septembra
Radio Oslo poroča, da je bil Vidkun Quisling obsojen na smrt.
.Associated Press* poroča, da so objavili sodbo, ki jo je Izreklo sodišče proti Qulelingu zaradi njegovega sodelovanja z Nemci v času zasedb« Norveške, po radiu neposredno lz porotne dvorane. Na podlagi novega zakona, ki je na Nov-veškem vpeljal smrtno kazen, bo obsodbo Izvršilo 10 vojakov, od katerih bo imel vsak po 10 nabojev.
Bivšega vodjo norveške lutkovne vlade j« obsodilo sodišče sedmih sodnikov pod predsedstvom Erika
Solema.
Norveški zakoni niso poznali smrtne obsodbe; po nemški zasedbi pa jo je uvedla norveška begunska vlada proti obtožencem-sode-lavcem z Nemci. Qui«Hnga so spoznali za krivega vseh obdolžltev, med katerimi so tudi izdajstva pomoči sovražniku in obdolžltev, da je hotel podvreči Norveško tujemu vplivu ter spremeniti ustroj države z nezakonitimi sredstvi. Qulslln-govo zasebno premoženje, ki znaša en milijon 40 tisoč kron, so zaplenili. Ljudstvo Je sprejelo objavo smrtne obsodbe z mrmranjem.
Dopisnik .BjOrneon N. B. C,* poroča, da ni pokazal Quisling pri objavi smrtne sodbe nobenega znaka vznemirjenosti. Bjdrnson pravi, da
bo obsodba nad Qu!sUngom po ljudskem mnenju izvršena v enem mesecu.
Quisltng je proti obsodbi na smrt vložil priziv na Vrhovno sodišče.
Razprava proti Quislingovim ministrom
.Reuter* poroča, da »e bo v prvi polovici oktobra začela razprava proti ministrom QuisU,igove vlade.
BESEDE
Pot v suženjstvo
(Po Fritdr. A. Haycku)
XIII
Ne more biti vprašanja, da bi bila odgovarjajoča varnost proti resnemu pomanjkanju eden izmed glavnih smotrov naše politike. Nič pa ni bolj usodno kot sedanji način intelektualnih voditeljev, ki za ceno svobode povzdigujejo varnost. Bistvene važnosti je, da se spet odkrito naučimo gledati v oči dejstvu, da je mogoče svobodo dobiti samo za neko ceno ta da moramo kot poedlnci biti pripravljeni na težke materialne žrtve, da sl jo ohranimo.
Priti moramo do prepričanja, na katerem Je slonela svoboda v anglosaških deželah ln ki jo je Franklin izrazil v rečenici, primerni za nas kot po edince in kot narod: .Tisti, ki bi bili pripravljeni dati svobodo za to, da bi »i kupili nekaj začasne varnosti, ne zaslužijo niti svobode niti varnosti.*
Ce hočemo zgraditi boljši svet, moramo imeti pogum, da začnemo znova. Odstraniti moramo ovire, ki Jih je v tem času nagrmadila na našo pot človeška neumnost in sprostiti poedlnčevo ustvarjalno, silo. Ustvariti moramo pogoje napredka, ki pa naj ne bo »napredek načrtnosti*.
Potrebnega poguma pa ne kažejo tisti, ki kričijo po večji .načrtnosti*, niti tisti, ki pridigujejo «novi red*
— ki ni nič drugega kot nadaljevanje tendenc preteklih štirideset let — In ki ne mislijo na ničesar boljšega kot Je posnemanje Hltle. rja Odkrito rečeno so tisti, ki najglasnejs povdarjajo načrtno gospodarstvo, pod vplivom Idej, ki so povzročile to vojno ln večino nesreč, zaradi katerih trpimo.
Vodilo pri vsakem poskusu ustvarjanja sveta svobodnih ljudi mora biti: edina resnično napredna politika je politika svobode za pol-dinea.
***
Ob koncu vsebinskega pregleda Hayekove knjige »Pot v suženjstvo*
Je potrebno, da dodamo nekaj po-jasnllnlh besed.
Znani ameriški knjižni Izdajatelj Chamberlain je o nej dejal; »Ta knjiga Je kričeče svarilo v času oklevanja. Kliče nam: Stojte, glej. te ln poslušajteI Njena logika je neoporečna; Imela bo širok krog čl-tateijev.s Ta napoved se Je gotovo uresničila. 7.e naš vsebinski prikaz knjige je vzbudil pozornost; nešteto čitateljev se je obrnilo na nas z željo, da bi Jo v celoti prevedli v slovenščino, vsekakor pa tudi v bodoče pod »Demokratskimi besedami* prinesli še kaj podobnega. Zal jim prve želje mi ne moremo ugo. dlti, gledali pa bomo, da bodo »Demokratske besede* zanimive in aktualne tudi v bodoče. Skrbeli bomo, da bodo v tej svobodni demokratski tribuni prišle do izraza vse nazorske in politične smeri, katerim Je osnovno vodilo, način ln oblika političnega stremljenja ln delovanja —- demokracija.
Morda Je tega ali onega v «Poti v suženjstvo* motilo, da pisec oena. čuje dva nasprotna tečaja skoro dosledno za »liberalizem* ln »socializem*. To označevanje Je teoretično pravilno, a pozorni čitatelj. kt se je poglobil v naš sicer skromni prikaz, sl Je že sam ustvaril sodbo o tem, kaj pisec pod tema dvema izrazoma prav za prav misli. Njegov liberalizem ni mišljen v tistem Izrojenem pomenu besede, s katero so pri nas običajno označevali preti, rani in že ekscediranl gospodarski liberalizem — absolutni »lalssez faire, lalssez passer*, katerega zavrača tudi pisec. Njegov liberalizem ni toliko gospodarski ln politični, kot etični liberalizem — zahteva po potrebnem priznanju poe. dlnca, njegove osebne svobode, in iniciativnosti ter drugih osebnih svoboščin, ki bi jih hoteli nekateri današnji nazorski ln politični sistemi vzkračevati ali celo popolnoma uničiti ne zaradi tega. ker bi bil takšen liberalizem nemogoč in ker naj bi nas »vsa življenjska nujnost silila v skrajno levico* (kjer poedi-nec ne pomeni ničesar, skupnost pa vse), marveč zaradi tega, kar je edino z zanikanjem liberalizma in s propagiranjem »načrtnosti* mogoča ustvariti pogoje za uzurpiranje oblasti zaradi oblasti same. In ravno ta politični «l’art pour l’rti-zem* je tisto, proti čemur se bori Hayek.
Po drugi strani Je treba malo določneje obeležiti tudi Hayekov »socializem*. Bilo bi namreč krivično, če ne bi postavili meje med soda-lizmom in »socializmom*. Socializem, kakršnega so prinesla pretekla stoletja socialnega preroda, je po svojem nastanku ln po svojem razvoju ostal kljub nekaterim močnejšim «levim» ragnenjem vedno v mejah demokratičnosti, ali pa se ni več po pravici imenoval socializem. Hayekcv »socializem* pa je socia. ližem »višjega npa», 'r-vepotentni državni kapitalizem, materialni in (Nadaljevanje na S. strani)
duhovni totalitarizem, ki hoče z neko nasilno logiko doseči to, kar Je tudi socializem v običajnem pomenu besede odklanjal Hayekov »socializem« Je v pravem bistvu ekstremni totalitarizem, ki se prav v ničemer ne loči od fašizma, torej od tistega, proti čemur se je ves svobodoljub. ni svet v tej vojni boril. Nešteti primeri nam kažejo, da se socializem ni pridružil totalitarizmu marveč celo ostro obsodil njegove nedemokratične in nasilne metode.
Teh nekaj besed Je bilo potrebno zapirati v boljše razumevanje naše «Poti v suženjstvo«, ki so Jo čita-telji zasledovali z nekakim sproščanjem, ki je tako značilno za današnji čas. Vsekakor pa je treba ugotoviti, da je Hayekova knjiga res .pomemben donesek k iskanju poti iz duhovnega in duševnega kaosa in prenapetosti, v katerega so ga spravila pretirane tendence nekaterih političnih gibanj, ki bi r« v današnjem času rade uveljavile.	j
(Koneo)
jlas Zavezniške vojaške uprave"
0 izboljšanju poštne službe
V drugi oddaji v italjanščlni Je i tovilo, da se bo poštni promet v »Glas zavezniške vojaške uprave« vsem izboljšal, ko bo na razpolago obravnaval včeraj v tržaškem radiu še več prevoznih sredstev, posebno
o prometnih zvezah.
Na vprašanja radijskega poroče. valca, je častnik Zavezniške vojaške uprave dal sledeče izjave o po. Stal, telefonski in brzojavni službi Častnik je dejal, da Je poštni promet zelo napredoval. Prvega avgu. sta Je bila poštna služba še zelo pomanjkljiva; dogajale so se velike zakasnitve, večkrat se je pošta tudi izgubila. Zdaj vozi dnevno poštni voz iz Trsta v Benetke ter iz Benetk v Trst. Pisma in dopisnice se lahko pošlajejo tako rekoč že po vsem svetu, skoro z isto gotovostjo kot pred vojno. Častnik je dal žago-
NOVO ODKRITJE
Stokrat silnejša
od atomske bombe
Vsako odkritje temelji na osnovni ideji, ki povzroči celo vrsto novib odkritij, ki niso prav za prav nič drugega kot samo uporaba osnovne ideje v najrazličnejših panogah človeškega udejstvovanja Toda še v drugih smereh deluje osnovna ideja. Predvsem v odkrivanju novih izboljšav prvotne Iznajdbe.
Tudi pri atomski bombi, ki je igrala tako veliko vlogo pri hitrem zaključku vojne na Daljnem Vzhodu in ki obljublja tudi pri ureditvi sveta, ki bo sledila pravkar zaključenemu svetovnemu spopadu, Imeti se velik vpliv, smo priče podobnega pojava Pravkar prihaja vest iz Združenih držav, da se je znanstvenikom posrečilo novo izboljšanje pri sestavi tajnega raztreliva, ki je bistvo atomske bombe. Po doeedaj objavljenih podatkih, tvori osnovo razstreliva uran. Zdaj so iz njega proizvedli novo snov, Imenovano plutonij, katere dejstvo je stokrat silnejse kot je dosedanje dejstvo urana.
Kakšno veliko vlogo bo v naj-bllžji bodočnosti imela posest skrivnosti, ki prav za prav še vedno obdaja atomsko bombo, najbolje vidimo iz obširnih razprav in številnih predlogov, ki prihajajo iz druge strani Atlantika. Zaenkrat vedo skrivnost atomske bombe tri države. Združene ameriške države, Velikega Britanija in deloma Kanada.
Ameriški senator Tom Conally, predsednik zunanje- političnega odbora v senatu, je izjavil v pogovoru z novinarji, da bi po njegovem mnenju Združene države morale zadržati skrivnost atomske bombe za sebe ter staviti uporabo atomske bombe na razpolago Vam ost emu
Pulj
Zavezniška vojaška uprava za preskrbo Pulja
Načelnik odseka za gospodarstvo in preskrbo pri Zavezniški vojaški upravi v Pulju, major Matthew 8heehan, član ameriške vojske, je v izjavi zastopniku tiska aporočil, da ao razdelili v tem področju za mesec avgust racian Iran«, živila redno, kakor so pričakovali. Druga ž.vila so uvozili kot dodatek k rednim obrokom. Ta mesec Je Zavezniška vojaška uprava uvozila v Pu. lj skupno 155 ton blaga, poleg tega pa še 575 ton svežega sadja, zelenjave, svežih rib, vina, likerjev itd. kar je šlo takoj na prosti trg za civilno prebivalstvo. Seznam uvoženih živil je tale: riž 6,6 ton; vino 106.4 tone; vermouth 10.6 ton; likerjev 31,4 ton; sirupov - tona, sadja 287,4 tone; svežih rib 28 ton; krompirja 144 ton; kisa 8,5 ton; žita 88,6 ton; čebule itd. 36,2 ton.
Cene vsemu temu blagu so maksimirane. Sedaj bo začel poslovati Se. iral. ki bo zlasti nadziral razdejanje racioniranih živil na ra-un Zavezniške vojaške uprave.
Tudi kmetijski konzorcij bo prl-el z delom. Major 8heehan je po. asnil, da so avgusta razdelili 16.240 itrov svežega mleka; od tega je šlo 5.600 litrov naravnost v bolnišnice, ostanek pa Je bil prodan prebivalstvu in otroškim domovom.
Glede uvoza in izvoza po zaveznikih nadzorovanem področju, je major dejal, da znaša blago, poslano v Labin. Raso in Dinjan, pri. bližno naslednje: sadja 25 ton, krompirja 18 ton. čebule 4 tone, ce. men ta 4 tone. V zameno pa so pripeljali iz Labina 25 ton premoga, iz severne Istre pa 8 ton grozdja.
ŠPORT
odboru nove mirovne organizacije Združenih narodov, ki naj bi z njo zajamčila vzdrževanje miru, za kar bi Združene države kot članice Varnostnega odbora stavile na razpolago potrebne letalske sile. Ce bodo takšne, letalske sile imele na razpolago nekaj atomskih bomb, tedaj bo takšna sila zadostovala, da se stre v najkrajšem času vsak poskus uporabe sile v mednarodnem življenju.
Atomska bomba, zračna nadmoč te proizvajalne možnosti gospodarstva Združenih držav bodo povzročile, da bo imela vlada Združenih držav pri bodočih mirovnih pogajanjih odločilno besedo, ki jo bo uporabila za zagotovitev miru in demokratičnih svoboščin v tisti obliki, ki se je razvila v anglosaksonskih deželah kot najvisji izraz človeških pravic in blaginje širokih ljudskih množic.
avtomobilov.
Tudi brzojavni promet, je nada. ljeval, se vrača v prejšnje normalno stanje. Ce primerjamo tega ,s stanjem 1. avgusta, moramo reči, da tedaj ni bilo mogoče vzpostavi, ti zveze z Julijsko krajino, kakor tudi z ostalim svetom. Danes pa Je možno poslati brzojavke povsod. Postavljeni so kabli v našem predelu, kakor tudi Rimu, Milanu in Benet-k ah.
Sedaj se pogajamo z Italijo za druge tri kablje, za Benetke in spet za druge, za Rim in Genovo. Potem bomo tudi Izboljšali brzojavne služ. bo «nuino». Mislim, da ni daleč več čas, ko bomo mogli pošiljati tudi radio telegrame. To pa ni odvisno od nas, ampak tudi od sosednjih držav. Tarife so na žalost visoke. Vsekakor se bodo pocenile, ko bodo pripravljeni za službo Se drugi kab. lji. Tisk ima posebne olajšave tako, da lahko ostali svet izve, kaj se dogaja v Julijski krajini.
Telefonska služba na žalost še ni tako obnovljena, kakor brzojavna služba. Lahko govorimo z raznimi kraji (Benetke, Videm, Pulj, Ljub-ljana, Reka in Gorica), toda svežo je trebo dolgo čakati in pogovor se tudi slabo sliši. To je posledica pomanjkanja telefonskega gradiva in njegove kakovosti, ker so nacisti, ki so potrebovali žice, v nekaterih pre. delih odnesli celotno omrežje. Častnik Je dodal, da bo po njegovem mnenju v kratkem prišlo drugo gradivo. Prositi vas moram, da bo. dite v tej stvari nekoliko potrpežljivi — je dejal — storili bomo vse, kar moremo. Manjkajo nam zlasti žice. Treba Je tudi pomisliti, da so v tem področju vojaške čete, ki mo-rajo včasih uporabljati civilne telefone, kar nam otežkoča obnovitev telefonskega prometa.
Na koncu Je častnik Zavezniške vojaške uprave priporočil prebivalst. vu, naj pusti pri miru opuščene brzjavne drogove po cestah, ker so zelo dragoceni za obnovitev uničenega omrežja.
Tržaška kronika1Z oomce
Povečana proizvodnja penicilina
V Združenih državah ao zelo povečali proizvodnjo v vojnem, lasu odkritega sredstva za zdravljenje neitetih bolezni, ki je prineslo pravcati preobrat v zdravilstvu — penicilina. Slika kaže eno izmed industrijskih naprav, kjer proizvajajo to dragoceno
zdPavilo.
GOSPODARSTVO
Velika boksarska prireditev na stadionu S. Saba
Prihodnjo nedeljo bo na stadionu S. Saba velika boksarska prireditev, ! ™rjev. na kateri bodo nastopili najboljši predstavniki boksarskega športa Jdiijske krajine in vrsta znanih a-meriških boksarjev, ki se trenutno nahajajo v armadi v Italiji. Med drugimi točkami bo posebno zanimiv nastop med bivšim svetovnim prvakom Primo Camerom in ame. riškim črncem Sand Gardnelom.
Harry Hopkins je prevzel pred-sedništvo novojorskega razsodišča za spora v oblačilni industriji, ki je največja industrijska panoga v New Torku. Pod njegovo pristojnost spadajo vsi spori, ki nastanejo zaradi delovnih pogodb v tej panogi-
Vsakoletni pariški vejesejm so
odprli v soboto dne 8. X. m. Med razatavlj&lkami so: Franclja. Velika Britanija. Belgija, Nizozemska, Švica, Švedska in Češkoslovaška,
Trgovinski sliki med Veliko Britanijo in Italijo so zopet mogoči, toda samo s posredovanjem ustanove, katero bo italijanska vlada za to pooblastila. Vsi italijanski uvozniki, ki hočejo uvažati iz Velike Britanije, se morajo obrniti na italijansko uvozno ustanovo, da ista njihov uvoz vnese v seznam blaga, katero bo dobavila Velika Britanija. Izvoz iz Italije ni prost, ter se ne sme izvažati blago, katero Italija še ni dobavila v zadostni količini drugim državam, s katerimi je v trgovinskih stikih.
Dve in pol milijarde rubljev so
porabili v enem letu za obnovo premogovne Industrije v donski kotlini. Sto premogovnikov obratuje v polnem obsegu, 54 pa deloma. Vendar pa je proizvodnja za polovico manjša od oroizvodnje 1. 1940. Iz Nemčije se je vrnila komaj desetina ljudi, ki so jih Nemci odvedli r.a prisilno delo.
Sklon dl so finančni sporazum, ki
bo olajšal plačila med Veliko Britanijo in njenimi kolonijami na eni strani in Nizozemsko In njenimi kolonijami na drugi. Po rovem sporazumu je tečaj sterlin-ga 10.691 holandskih goldinarjev ter 7.60 vzhodno-indijsklh goldi-
Tudi Kanada Je ukinila vse dobave za vojsko po zakonu o posoji ir zakupu, pač pa bo še nadalje pošiljala blago in živila potrebnim narodom, ki pa jih bodo morali plačati.
Ustanova za industrijsko normalizacijo bo zborovala dne 8. oktobra v New Yorku- Med povabljenkami
so Sovjetska zveza, Francija, Nor-veška. Kitajska, Kanada te Južna Afrika.
Konferenca za prodajo kave se
je bavila na zadnji seji z vprašanji cv ropakega kavnega trga. Dobave kave za Evropo bo izvršila predvsem južna Amerika, ki bo zamenjala kavo za razne evropske industrijske izdelke.
Novo kitajsko notranje posojilo ▼ višini 5 miliard kitajskih vlada larjev ima v načrtu kitajska vlada v Cungklngu. Posojilo bodo oskrbele štiri sajvečje kitajske banke. Namen posojila je zmanjšati denarni obtok, ker so cene na Kitajskem zelo narasle.
Maršal Atander
obiskal Trst
Maršal Aleksander Je prispel v Trst v nedeljo v jutranjih urah z avtomobilom, na katerem sta vihrali angleška ter ameriška zastavica. V spremstvu maršala Aleksandra sta bila generalni poročnik sir John Harding, poveljnik 13. armadnega zbora' in brigadir T. S. Aimey. Visoka družba je odšla v vojaško šolo, kjer jo je pri vhodu sprejel polkovnik H. Thorne, vodja policije Zavezniške vojaške uprave v Julijski pokrajini in major J. Han-derson, poveljnik policijske vojaške šole. Omeniti je treba, da je imel major Handerson velik delež pri partizanskem gibanju v težkih dnevih borbe.
Ko je vstopil v poslopje, se je podal proti skladišču za oblačila, kjer je govoril s svojim spremstvom o vprašanju opreme policije ter o možnosti za izboljšanje sedanje opreme.
Maršal Aleksander se je potem' razgovarjal z generalnim polkovnikom G. Richardsonom (angleška vojska), s podravnateljem civilne policije, s stotnikom Fieldingom (angleška vojska), s poročnikom G. Marinkovom (ameriška vojska), s podpoveljnikom in glavnim inštruktorjem policijske vojaške šole.
Sto štiri deset rekrutov je čakale v zboru, da jih pregleda maršal Aleksander. Ko je pregledal ta oddelek, je stopil sir Aleksander v poslopje, v katerem je vojaška policijska sola. Ko je obiskal razna skladišča, sl je ogledal kuhinjo, spalnico in učilnice, kjer so se vršila predavanja.
Maršal Aleksander je potem pregledal častno četo. Po pregledu so mu predstavili majorja Lewlta„ glavnega organizatorja vojaške prireditve «V luči žarometov«, ki se trenutno predvaja v Trstu. Izrazil je svoje zadovoljstvo o celotnem uspehu gori omenjene prireditve. Sir maršal Aleksander je prisostvoval v nedeljo zvečer prvi predstavi vojaške prireditve.
Maršal Aleksander se je potem vrnil v glavni stan 13. armadnega zbora, in sicer po trgu Impero in po vla Carduccl
Govor poročnika Simonija za Slovence na tržaškem radia
Veseli me, da se mi nocoj nudi prilika, da vam spregovorim nekaj besed v prilog šol, katere vam pri. pravlja Zavezniška vojaška uprava s posebnim trudom. Načrt, ki se pripravlja za redno delovanje šol, je izraz čuta odgovornosti, katerega prevzamemo nase do Vaših otrok na tem pod ju. Upamo pa, da boste vi dokazali z dejanji, kako zelo cenite to delo in da bo6te umeli nu. diti našim šolam tisto podporo in naklonjenost, brez katere ne morejo napredovati
Cilji in nameni, katere hoče do. i seči Zavezniška vojaška uprava z • ustanovitvijo naših šol, so Jasni in j točni, namreč;
Prvič, šole bodo »tvoril in v glavnem oblikovali po veljavnih pred. piših. Uredbe bodo seveda iste, toda razume se, da bodo nekoliko prilagojene novim šolam. Sole bodo pod nadzorstvom šolskih nadzornikov vseh treh okrožjih. Imenova-nja vodilnih osebnosti so že izvršili.
Drugič, preden bo šola začela, bodo poskrbeli za izčlščenje učnih moči. čiščenje je treba izvršiti, kajti v novem demokratičnem ozračju je potreben pogum, da 6e izloči iz šole ozke politične koristi: sicer bi se šole spolitizirale in zasužnjile naci. fašističnim doktrinam.
Tretjič, učbeniki bodo pregledani in natisnili bodo tudi nove: v besedilu bodo izbrisali vse sledi sektaštva in strankarstva.
Ctrtič, v tej pokrajini imamo nar men do toliko šol, kolikor Jih bodo narekovale potrebe in številčno razmerje prebivalstva Danes delamo vztrajno in bodite prepričani, da iščemo najboljših rešitev. Predvsem pa vedite, da na vzgojnem polju šolske mladine ne priznavamo nacionalističnih meja, niti Jezikovnih pregradb: kultura nima političnih mej.
Premestitve učiteljev
na ozemlju Julijske krajine
Po nalogu Zavezniške vojaške u-prave poroča šolsko nadzorstvo v Trstu naslednje: Učitelji srednjih in ljudskih sol, ki so službovali na ozemlju, zdaj zasedenem od Jugoslavije ln ki so bili že pozvani, naj vložijo prošnje pri tukajšnjem šolskem nadzorstvu za premestitev v drugi kraj Italije do 8. septembra, se obveščajo, da je bil rok podaljšan do 8. oktobra tega leta.
Nadalje obveščamo ravnatelje srednjih in ljudskih šol, ki redno poučujejo na ozemlju pod oblastjo Zavezniške vojaške uprave, da ni dopustna nobena premestitev na zasedenem ozemlju Julijske krajine.
Šolski nadzorniki bodo lahko u-radnim potom nakazovali učiteljem brez službe mesta in odrejali premestitve drugih učiteljev po službeni potrebi
Obvestilo
Spodaj imenovane osebe so vložile komisiji za čiščenje prošnjo za zopetno sprejetje v službo:
Državne železnice: Fonzari Giuseppe, Mlceu Renato. Iurada Faolo, Ribera Giovanni, Ricagno Giuseppe. Boeea Angelb, Resclgno Pasquale, Ro-bolli Carlo. Ruocco Guglielmo, Roli Venanzto. Raspaolo Giuseppe, Rocca Nicola, Ramponl Fraocesco, Reperti Ulderico, Rizzon Mario, Rizzon Giuseppe, Ruggia Nleolft, Rana Mario, Rasura Francesco Paolo. Retina Ste-fano, Rufflno Antonio, Schinaia Ora-zio. Spadoni Ermanno, Spadont Ro-dolfo, Stili! Guido, Santoro Alfredo, Ser.voli Marcello, Santella Glorgio, Sar-tlnl Pletro, Sarno Eleuterio, Squadra-nl Bruno, Scocca Luigi, Sorgonl Settl-mio, Stocco Antonio, Saitta Vtncenzo, Salotto Michele, Salvinl Andrea, Sari olo Attllio, Scarflle Francesco, Sem-plicl Umberto, Sinigoi Giovanni, Slsto Michele, Surace Domenlco, Sussi Albino, Šansone Damiano, Sorice Giuseppe Montico Antonio.
Pošta in brzojav: Faparella Giordano.
GledalfŠče Verdi. V četrtek ob 19.30 bo napovedan koncert pod vodstvom dirigenta Igorja Marke-vitcha.
Veličastna proslava
v spomin bazoviških žrtev
Nad deset tisoč udeležencev
V nedeljo dopoldne se je zbralo na gričku blizu Bazovice nad 10.000 ljudi, da prisostvujejo odkritju spomenika štirim Slovencem — Bidovcu, Marušiču, Milošu ln Va lenoiču — padlih pod fašistovski-mi streli 6. septembra 1930. leta. Ustrelili so Jih zaradi tega; ker so jih obdolžili, da so sokrivi eksplozije bombe v uradih nekega fašističnega dnevnika v Trstu.
Ze zgodaj zjutraj je bila v ba-soviski cerkvi maša zadušnlca, kateri so prisostvovali pbleg predstavnikov narodno-osvobodilnih odborov ln javnega in zasebnega življenja tudi številni zavezniški častniki.
Po maši je začela okoli 11. ure slovesnost okoli spomenika, ki je napravljen iz surovega kraskega kamna, Izklesan v preprostih potezah. Imena padlih žrtev so vklesana v gladke plošče. Številno ljudstvo, ki je prihajalo iz Trsta, Gorice ter številnih drugih mest in vasi, se je počasi uvrstilo okoli spomenika. Mnogo je bilo slovenskih narodnih noš, ki so slovesnosti dajale še posebno sliko. Na sredi pred spomenikom so stali trije moški z velikanskim vencem: bili so v istem procesu obsojeni kot padle žrtve, pa so jih izpustili na svobodo ob zlomu Mussolinijevega režima. Navzoč je bil tudi na smrt obsojeni Alojz Spangher, ki so mu pozneje smrtno kazen spremenili v 30 let zapora. Na levi strani spomenika je stala skupina Garibal-dincev z rdečimi robci, na desni strani pa so stali številni zastopniki jugoslovanske armade. Sorodniki ustreljenih žrtev so imeli častno mesto na desni strani spomenika.
Slovesnost je začela z mrtvaško končnico, ki jo je zaigrala godba iz Skednja, tej pa so sledili številni govori, ki so jih imeli predsednik pripravljalnega odbora dr. Jože Dekleva, nadalje predsednik narodno osvobodilnega odbora in podpredsednik izvršnega odbora Itall-jansko-slovenske antifašistične zveze dr. M. Pogasi in predsednik pokrajnskega narodno-osvobodilne-ga odbora za Slovensko Primorje in Trst ter predsednik izvršnega odbora Italijansko-slovenske protifašistične zveze g. France Bevk. Dva govora sta bija v slovenščini, eden v italijanščini; vsi trije so slavili spomin štirih slovenskih mučenikov in junaštva onih, ki so sledili njih vzgledu v borbi proti fašizmu in nacizmu.
Pevski zbor sestavljen iz *? različnih zborov — okoli 1200 ljudi — je po govorih zapel pesem «Padli ste kot junaki«, dve godbi pa sta pozneje zaigrali himno sv. Justa in jugosjovensko narodno himno.
Po oficielnem delu se je začelo pred spomenik polaganje vencev. Prvega je položila ga. Zorka Kosovelova, tajnica pripravljalnega
odbora, nato pa so sledili venci ki so jih položili razni predstavniki in zastopniki javnih in zasebnih ustanov in korporacij, društev in odborov, s čemer je bila pietetna slovesnost zaključena.
VojaSka prireditev “V luči žarometov,,
Veter in prah, sta od časa do časa ovirala včerajšnjo prireditev na dirkališču «Montebello». Predstavi je prisostvovalo približno 9000 gledalcev. Danes in v sredo zvečer bodo prireditev ponovili.
PREHRANA
Delitev namiznega sira
Od jutri pa do sobote bodo trgovine prodajale potrošnikom I. skupine, ob predložitvi odrezka št. 7 živilske nakaznice september-oktober po 100 gr. Sira. Prodajna oena je 177 lir za kg.
Marmelada za bolnišnice .in civilne zavode
1	. v
«3eipral» vabi vse bolnišnice ln civilne zavode v provinci, da prevzamejo v sredo pri raadeiljevalnem uradu v ulici Genova št. 9 marmelado, ki jim pripada.
Moka za polento
«SepraI» sporoča, da lahko potrošniki prevzamejo'pri svojih trgovcih namesto kruha moko za polento, in sicer v višini 80%. Prodajna cena je 15.50 lir za kg.
Pralno milo
Zbornica za trgovino in industrijo sporoča, da bodo od četrtka dalje razdeljevali vsem posestnikom živilskih nakaznic občine Trst in drugih občin v provinci ki so pod kontrolo zaveznikov, pralno milo enotnega tipa.
Vsak potrošnik bo dobil po 100 gr mila na odrezek meseca septembra, oena je )60 Ur za kg.
RADIJSKI SPORED
Torek, II. septembra 19.15 obvestila svojcem; 19.30 slovenska mladinska ura; 20 poročila v slovenščini; 20.15 poročila v italijanščini; 20.30 Dvorakova glasba; 21 pouk angleščine; 21.15 pestra glasba; 21.30 tržaški kvartet; 22 romance in melodije; 22.30 operna eiasba (Videm); 23 vesti v italijanščini; 23.10 vesti v slovenščini; 23.20 plesna glaeba; 24 zaključek.
Sreda 12. septembra 7 glasba za dobro jutro; 7.15 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v italijanščini; 7.46 koledar; 8 po-rtčlla v angleščini B.B.C.;	8.10
glasba za vsak okus; 10 v zvezi z Vidmom; 12-30 poročila v slovenščini; 12.45 glasba na ploščah; 13 poročila v angleščini	13.15
poročila v italijanščini; 13.30 zbor harmonik pod vodstvom Saverie Zacutti; 14 predavanje v italijanščini; 14.10 obvestila svojcem
SHERWOOD ANDERSON
4.
SESTRA SMRT
Nekaj se je izpremenilo. To sta občutila Ted in Mary. Razumela pa sta to šele mnogo let pozneje.
John Grey je Imel srečo. Kupoval je zemljo in postajal vedno večji gospodar. Postajal Je vedno bolj oblasten. Njegova oblast Je segala celo nad življenje drugih. Kakšno čudno oblast, kakšno čudno prevlado da posest! Očetje jo imajo nad otroci, možje ln ženkse nad državo, hišami, posestvi, polji in mesti!
»Ukazal bom posekati rastline sadovnjaka: rodijo jabolka, a ne takšna kot Jih želim. S takšno vrsto danes nič ne zaslužimo!
«Poglej rastline proti gričevju, proti nebu...«
»NeumnostiI Sentimentalnosti!«
«Kak Sna zmeda!«
Vendar bi bilo napačno soditi očeta Mary Grey kot brezčutnega. Celo življenje se je boril Mogoče da se mu kot fantu ni izpolnila kakšna želja': stvari o katerih Je
sanjal a jih ni nikoli dosegel. Clo-cek mora obvladati stvari. Posedo. vati pomeni moč; pravico ukazovati drugim, « stori to«, »stori ono. Ce se boriš dolgo za zaželjeno stvar in si jo končno priboriš, ti postane ta neimemo sladka.
Bilo je nekaj, kar je spominjalo na sovraštvo med očetom in sinom. »Tudi ti si želiš moč oblasti. Zdaj si mlad in jaz postajam vedno starejši.« Občudovanje in bojazen. Ce hočeš ohraniti oblast, ne smeš niti misliti na bojazen.
Mladi Don je bil čudovito podoben očetu. Imel je isto odporno če. ljust, iste oči. Oba sta bila moža težkih korakov. Skoraj si zamenjal sinovo hojo z očetovo že je prvi loputal vrata kot drugi. V obeh se je opazilo pomanjkanje nežne čutnosti, čutilo pa se je težo, ki je zapuščala odtisk kot oralo. Ko je John Grey, tyw1il Louise Aspin. vvahlovo, je b:l v zreli moški dobi in na poti k uspehu. Takšni možje
se ne poroče mladi in tudi ne lahkomiselno. Bližal se je šestdesetim letom in evo tu njegovega sina, tako podobnega in z isto krepko voljo.
Oba sta ljubila zemljo in posest; «Moja hiša, moji konji, moje črede, moje ovce. Kmalu, čez deset ali pet. najst let, bo oče mogoče umrl
»Vidiš? Ze se mi odpira roka. Vse to mi bo spolzelo skozi prste. Smrt.«
On, John Grey, ni postal z lahkoto gospodar te zemlje. Mnogo je moral imeti potrpežljivosti in vztrajnosti. Nihče ni vedel koliko potrpežljivosti in koliko vztrajnosti. Pet, deset, petnajst let dela. Po. lagoma si prisvojiti Aspinwahlovo posest, polagoma kos za kosom. Norci! Ponašali so se s svojim go. spodarskem pokoljenjem ter zapravljali zemljo kos za kosom: sedaj 20 arov, nato 30 arov, končno po 50 arov. Medtem pa so redili konje, ki niso nikdar zorali ar zem. lje.
Uničili so zemljo, s tem, da Jo niso nikdar pravilno obdelali, gojili ta gnojili. Mislili so: »Sem Aspin-wahl, gospod, nočem si umazati rok s plugom!«
«Norci' ne vedo, kaj se pravi obdelovati zemljo, biti gospodar, ime-
ti denar, odgovornost. To so ljudje nižje vrste in ne tisti, ki zemljo obdeljujejo.«
Poročil je Aspinwahlovo in stva. ri so se zanj tako razvijale, da je postala Louise najboljša, najprid-nejša in najlepša od vseh.
Zdaj Je postal sin zagovornik matere. Oba sta stopila izpod napušča. Naravno in pravično bi bilo, saj je bil vendar John Grey to, kar Je bil in dobro je vedel kaj bo postal, da postane, sin gospodar in da prevzame on nadzorstvo.
Vsekakor lia bi bile tudi pravice drugih sinov. Ce si imel nagnjenje, da boš gospodar, John Grey je slutil da bo tako, vedno najdeš način, da si pomagaš: kupuješ od drugih, lahko dejaš kar hočeš. i »Ted, ki mogoče ne bo živel dol. go, Mary in dva najmlajša...'Bolje je zate, če si navajen na borbo.«
Vse to: nenaden spor med očetom in sinom, se Je vrnilo v spomin Mary. Zaloigra dobi svoj razvoj, ko se jo zažene, mogoče tudi pozneje, ko se rastlina že vzpne in dobi prve poganjke, ali še pozneje ko že zori sad? Pred nami sta Greya, enako spretna, vztrajna, varčna, previdna, odločna, potrpežljiva. Zakaj sta, sle. dila Aspinwalilovi.n v ((Dolini ras-košja?« Aspinvvaiuova kri se je
Imenovanje upravnih organov
Gorica, 11. septembra Zavezniika vojačka uprava je imenovala za predsednika okroija v goriškem okroiju, dr. Guida Huguesa; za predsednika goriSke občine, dr. Giovannija Stecchina; za predsednika občine Gradišče, Leopolda Gasparinija; za, predb-sednika občine o Zagradcu, Giuseppa Zottiga; za predsednika občine v Fari, Sigismonda Aragna; za predsednika občine v Mariano del Friuli, Antonia Braido in za predsednika občine v Romans d’Isonzo, Antonia Pojana.
Nov vozni red Gorica-Trst
Od ponedeljka dalje velja za potniški promet z avtobusi nov vozni red, in sicer z odhodom iz Gorice v ulici 9 avgusta ob 7. uri zjutraj', namesto ob 7.30. ln z odhodom iz Trsta iz ulice Valdi-rivo 10 ob 13. uri.
Razprava proti Fridi Dugar
Razprava proti Fridl Dugar, ki jo je izredno sodišče iz Trsta izročilo v Gorico, bo v četrtek 13i t. m. v'dvorani kazenskega sodišča v prvem nadstropju justične palače.
Poziv brezposelnim
Urad za delo Z.V.U. v Gorici poziva vse brezposelne delavce in uradnike, da se vpišejo pri Posredovalnici za delo, in sicer: za Gorico in okoliške občine v ulici Cri-spi št. 9/1; za Gradišče in okoliške občine v Ljudskem domu v Gradišču; za Krmin in okolico v ulici Dante, 6, in za Kobarid in okolico v Gregoričičevi ulici St 59.
Ustanovitev Obrtniškega združenja
V sredo 12 t. m. ob 18 uri bo v društvenih prostorih v ulici Ri-smondi, št. 3, I, ustanovni občni zbor Strokovnega združenja fotografov. V petek ob 18. uri bo ustanovni občni zbor za strokovno združenje grafikov.
Začasni upravni odbor združenja opozarja vse, da se zborov udeleže v polnem številu.
Dežurna lekarna
Ta teden vključno do petka 14. t. m. ima dežurno službo po dnevi in ponoči tudi ob praznikih lekarna Pontoni-Bassi, ulica Rastello, št. 26, tel. 36.
PREHRANA
Delitev živil za mesec september
«Sepral» poroča, da bo začela delitev racioniranih živil za mesec september v torek dne 11. t. m.:
Zakuhe za juho: 500 gr na osebo proti odvzemu odrezka za 3. teden v mesecu za testenine štirimesečne živilska nakaznice v veljavi. Cena lir 21.50 za kg testenin in lir 16.50 za kg riža.
Prašek za juho: 50 gr na odrezek za 4. teden; cena lir 85 za kg.
Mast: 180 gr proti odrezku za olje in maščobe za III mesec; cena lir 63 za kg.
Sladkor: 500 gr za otroke od 0-3 let;. 250 gr od 4-18 let; 250 gr preko 65 let proti odrezku št. 9 osebne živilske nakaznice; cena lir 26 ze. kg.
Sir: 100 gr proti odrezku št. 8 živilske nakaznice kot zgoraj; cena lir 60 za kg.	•
Paradižnikov koncentrat: 25 gr proti odrezku št. 7 živilske nakaznice kot zgoraj; cena lir ?0 za kg.
Kondenzirano mleko: 1500 gr za otroke id 0-3 let proti odvzemu 15 odrezkov za mesec avgust (od it. 1 do št. 15) osebne živilske nakaznice za mleko; cena lir 140 za kg; 750 gr za osebe preko 65 let, proti odvzemu 15 odrezkov za prvi mesec posebne živilske nakaznice za mleko; cena lir 140 za kg.
Mleko v prahu značka «W»: 250 gr za otroke od 0-3 let proti odvzemu odrezka it. 4 osebne živilske nakaznice; cena lir 129 za kg.
Mleko v prahu značke «Z»: 150 gr za osebe od 4 (jo 69 leta proti odvzemu odrezka st. 6 gornje nakaznice; cena lir 61.50 za kg.
MJ?ko v prahu značke «W»: 200 gr,osebam preko 65 let proti odvzemu odrezka it. 3 gornje izkaznice; eena lir 129 za kg.
Cepljenje proti kozam in davici
Okrožni odbor v Gorici javlja, da bo jesensko cepljenje proti črnim kozam in davici v tej občini v »podaj navedenem času. Najprej bo cepljenje proti kozam in prva 1-njekcija proti davici. Tri tedne pozneje bo pregled izida cepljenja proti kozaim in druga injekcija proti davici. Cepljenje bo začelo 11. septembra in bo trajalo do 30. septembra v ambulatoriju v ulici Mazzini, št. 7 od 9 do 10 ure. Cepiti se morajo dati vsi otroci, ki so dopolnili leto dni starosti in še niso bili cepljeni. Šolske uprave ns bodo v bodoče sprejele nikogar v Solo, kdor ne bo predložil potrdila o izveršenem uspelem cepljenju. Kršitve se kaznujejo po veljavnih zakonih.
Vojaško sodišče v Goric! je obsodilo Luigia Colenzina zaradi nedovoljene posesti 14 kg sladkorja na 10.000 lir globe.
DIREKTOR
poročnik ALFRED L. GRIGIS tiskovni častnik. Trst Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK
OBJAVA
Vse, ki so vložili prošnjo za vstop v Policijski zbor Zavezniške vojaške uprave za Julijsko krajino (ne pridejo v posteč bivši pripadniki kvesture, finančne straže ln ka-rabinerji), vabimo, da pridejo v justično palačo, trg Ulpiano, št 1, soba st. 96 po, naslednjem redu od začetnice:
A	do	D	v	torek	11.	sept
E	do	L	v	sredo	12.	sept
M	do	R	v	četrtek 13-	sept.
S	do	Z	v	petek	14.	sept
vedno med 14.30. ln 19. uro.
Vpisovanje v slovenske šole
Po nalogu Zavezniške vojaške u-prave sporoča višji šolski nadzornik v Trstu, da bo vpisovanje v slovenske šole:
1)	Vpisovanje v ljudske iole:
a)	v Trstu od 17. do 22. septembra od 8h-10h in od 16h-18h v sledečih poslopjih: Rojan - v poslopju otroškega vrtca; Sv. Ivan - v poslopju ljudske šole «F. Fllzi«; - Skedenj - v poslopju ljudske šole «De Marchi«; Sv. Jakob - v poslopju otroškega vrtca v ulici Antenorel.
b)	V ostalih občinah tržaškega okrožja: od 17. do 22. septembra v šolskih poslopjih, če niso porušena. Ce pa teh poslopji ni, potem pa v občinskih prostorih odnosno v župniščih.
Cas vpisovanja po deželi bodo določile komisije, ki bodo otroke vpisovale v spiske po uradnih aavo-dilih.
2)	Vpisovanje v srednje iole:
od 10. do vključno 15. septembra
od 10-12h ln od 16-18h, vedno v prostorih «Istituto Nautico« na trgu «A. Hortis«.
Cas vpisovanja velja tudi za puljsko in goriško okrožje, le prostor spisovanja bodo določili višji šolski nadzorniki iz Gorice in Pulja.
Poziv slovenskim učiteljem in profesorjem
Višji šolski nadzornik v Trstu sporoča, da bodo v šolskem letu 1945/46 razpisana mesta na slovenskih ljudskih in srednjih šolah.
Prosilci naj vlože pošnjo pri šolskem nadzorništvu tretjega okrajs v ulici Cavana št, 18-III, na poli, kolkovani z 8 lirami, naslovljeni na višjega šolskega nadzornika v Trstu (odnoso v Gorici) do 20. septembra; prilože naj tele dokumente:
l.Izpričevalo, s katerim dokazujejo usposobljenost na poučevanj« ali enakovreden dokument.
2. Rojstni in krstni list.
8. Zdravniško spričevalo.
4. Dokument o dosedanjem službovanju.
MALI J5GLASI
Zensko In moško kolo ter dober radio prodam - Foscolo 31, vrata 15 - 12311 Q.
Športni otroški voziček na peresih in dober radio prodam - Foscolo 31, vrata 15 - 12311 M.
Kdor oglašuje
ta napreduje l
pretakala tudi v žilah dveh otrok: Mary in Teda
Živel je se nekdo izmed Aspin. wahlov: stric Fred. Bil je brat Louise Grey, ki Je včasih obiskoval posestvo. Star, s sivimi brki in brado po vzorcu Van Dycka, nekoliko zanemarjen v obleki, a vedno z brez. hibnim obnašanjem. Prihajal je iz bližnjega mesta, kjer je stanoval pri svoji hčerki, poročeni s trgovcem. Odličen človek, vljuden in obziren, a v navzočnosti svaka vedno molčeč.
Tistega Jesenskega dne. Je Don stal tik ob materi, medtem ko sta Mary in Ted stopila na sprehod.
«Ne, John«, Je ponovila Louise Grey.
Oče, ki je šel proti pristavi se je ustavil
«ZakaJ ? Jaz pravim, da jih je bolje posekati.«
»Ne, tega ne boš napravil«, je povzel Don.«
Imel je čuden, mrk pogled, To kar je že dolgo tlelo na skrivaj med dvema moškima, je izbruhnilo v trenutku. «Sem gospodar in bom gospodar«
Oče se je okrenil in ga samo ostro rjogVvtal, ne da bi mu odgovoriL
«0emu? Cernu,« je ponavljala mati.
»Delajo preveliko senco, škodujejo travi ki tam spodaj ne raste več.»
«Saj je vendar toliko druge trave.«
John Grew Je hotel odgovoriti ženi. Očetov ln sinov pogled sta sc križala. V tem pogledu je bil® mnogo neizraženih besed.
«Sem gospodar in ukazujem tu-Kaj misliš doseči s tem, da mi praviš, da nočeš?«
«Ah, torej stojio tako stvari? Ce sl sedaj ti gospodar, bom v kratkem jaz.«
«Sel boš k vragu prej!«
»Norec! Ne še! Ne še!«
Nič takega ni so spregovorili, * nikdar ni bilo pozneje mogoče M* ry spomniti točnih besed, ki st* Jih spregovorila. Dona je zgrabi iznenada odločen sklep, mogoče ** je nenadoma odločil, da se obrh* na materino stran, mogoče še kal drugega; čustvo, ki je izviralo # Aspinvvahlove krvi; za trenutek lj"' bežen, ki jo je nosil do rastlin, ll prevladalo ono, ki jo je imel travnikov, do onih travnikov, ki 6 redili in debelili živino. Zmagoval«4 nagrad Cluba grofije, najboljši & med žitnih kmetovalcev, dober navatelj živine, ljubitelj zemlJ*1 posestva...
(Nadaljevanje prihodnič)