PODLISTEK. Lenčika. Po resBifinoj poiitgi. (Konao.) ,,Sla bon, kam, to ne ven, vi pa si zapunti, ka de vas Bog kaštigo." Solznataj je odišla. Parkrat ge je poglednola nazaj na hižico, v keroj je živela s svojoj mamikoj, te pa je šla napre. Prišla je v tisto ves, ge bo Vanek dtima. Žalostna ,je 51a s ciilicoj mimo hiže. Vanek jo zagledne, pa jo glasno zezove: ,,Kam pa kam Lenčika, na tak kesno?" ,,Sliižbo si iSčem. da so me Slamnjakovi nagnali." ,,Kaj nagnali so te?" se zglasi Vanekova mati, ki je ravno stopila na prag. ,,Ne hodi dale, Lenčika! Pri nas boš mela delo pa jela." ,,Kaj pa je," se ge Stoklas zglasil ,.Ja, Lenčiko so Slamnjakovi nagnali. Ido si sliižbe iskat, jas pa sen .joj rekla, naj prinasostane!" ..Dobro, dobro, le hodi. le hodi, nič se nas ne boj! Zaj bog naga, kaj ne mati?!" ,,To sen si jas že chigo želela, pa kaj da pn, ku6e nema,mo, ka bi obe vzoli, zaj pa je to driigafti. Le hodi Lenfiika z menoj! Zutra pa mo (bomo) ti kravico prignali, no svinje, pa druge reči pripelali." .,Da pa so rr.i SlaranjaV vse vzeli. Rekli so: To je za to, ka ste ble tak dugo zapstunj pri nas." ^Kaj zapstunj ?" se zglasi Stoklas. ^Ce mu neste delale? Cakaj ti stari repnjak! Rihtar sen, zaj vftasi trrem nad tijega. Zafiička mu bom, ka do mu ge duga ornik) po viihah. Stoklas je prišo,* pa Slamnjakovega hrama h« bilo veft. Vse v grilnt je zgorelo. FUro se je LenčikiBO prerokovanje 6punilo. Kravioo pa svinje so prignali, vse drugo pa je Lenčiki zgorelo. Kravica j6 bila breja. Se mesec ne m»no, pa je skotija lepo teličko. MTo mo pustili na plemen. Po fiasi po krava, staro pa mo odali, peneze pa Lenčiki v šparkaso djali," reče Stoklas. Pa tiidi prasica je skotila osen lepih gudekov. .,Tiidi tote mo odali, pa v šparkaso dali." ,,Kaj bon te jas s penezi, ve sen zaj vaša", pravi Lenčika. Pa joj reče Stoklas: ,,Dereš (kadar boš) veka, boš je niicala." Tak je gospodarjo Stoklas z Lenfiikinoj žhanicoj, ka je naraso preci kiipek penez, dere bla dvajsti stara. Pa je bila to deklina, da joj ne bi najšo v celoj fari para! Snažna ji bila, pa pokorna kak ovca. Materi je na očeh vidla, kaj bi radi, pa je hitro napravila. Na drvotani, šibje, drva, vse blo vredi, postenje zmcteno. v štali pavoki neso preli sojih zabrnkov, v prikleti, v kiihnji in po hižab se je poznalo, ka Len6ika snago lubi. Joj ne bilo treba dela davati, saoia ga je najgla. Nešternokrat so si mati mislili: Sam Bog nan je LenCiko v hižo posla. Hvala Bogi, ka smo jo dobili! Na lx)žič večer pa. dere so je LenMka po kiihnji siikala, Vanek pa drtigi pa so meli pri živini opravico, reCe svojemi moži: ^Ciješ, kaj se ti vidi, ali nebi naš Ivan pa Lcnčika bila priličen par?" ,,Jas že duže na to mislin," refo moš. ..Stara sma že no priletna, dn smrti pa se nama le ne treba mantrati. Pred dvema letoma sma si postavila snažno hižico, pa preci griinta sma kcoj kiipila, Ta ma S6 mija (midva) preselila. Redima si lehko nekaj živine, penes pa še tiidi mama za silo, te pa se nama na stare dni nede prehudo godilo." ,,Prav moš Stefan. grtint dajma fvani prek, ta pa se naj vzemela, to si zasliižita. Vrla sta." ..Dobro, dobro, Mica! Svetki do (bodo) hitro minoli, pri notari aapravimo jtitrno, jedva pa v faror poglemo, te pa bo." ,,Že, pa malo moremo prle Lenčiko skugati, ali podražiti." .,Kaj nameravleš?" ..To Stefan le meni piisti!" Hitro se je zazvedlo, ka so Stoklasovi Ivani griint prek daii, pa ka se ženi. Lenčiki tega domafti neso povedali, pa po driigih je zvedla. Postala je žalostna, bleda, pa zajokana. VeCkrat si je ge v kakem koti solze brisala. Najgo ,io je sam rad l\an. Kaj joj je, jo je spitavo. Pa ravno tak sam rad je prigo Šfo, pa po sto, ka nesta mogla svojega guča dokunčati. Neko zaran ,jo Ivan pa (opet) najde prijoči. ,,Za božjo volo Lenčika, pove mi, kaj ti je! Ve si že bleda kak stena. pa zajokana si. Ali si betežna?" Ivan, Ivan, pa se resen ženig? Liidje mi pravijo ka se." ,,Liidje ti ne lažejo, jas se resen ženin." ,>Ioj Bog, kam bon te jas gla! Vanek, skos sma si dobra bila, bar to rai pove, kero si jemleš!" ..Nortek tebe Lenfiika, kero pa driigo," se zglasi mati. ..Oj de reka Lenfiika — Za ka pa se jofieS?" Zlati prstan bon ti da - Ce ga meti hočeS. so pevoi zapopevnli. ka je po dvori hriim letjo. Vse lo so mati ungtimali, ka bi malo LenCiko podražili. Začiidila so je LenCika. Na pol še se je jokala, na pol pa smejaln. Skocila je k materi — moja zlata mati!" .,Kaj boš se to jjokala, čii oea zove! Hclrao vt žo!" ..Ivan pa Lenčikn. pokleknita, da vania damo svoj sveti žegen!" ..Mati deni tvoji roki Lenčiki na nuno! Tak! Zaj pa vaj naj blagosiovi vsegamogočni Bog: O5a, Sin, no sveti Diih! ' MMati pa za prinesi ocvirkovice i pint vina, pa «:aročno prstano!" Za tri t.jedne blo gostiivanje. Pač takSo gostiivanje ,je bilo, ka ?o pa nilice no puni. (Ma ves bla na gostuvanjo pozvana. Tri dni so se gostili pa veselili. Tretji den, ravno so bli pri obedi, prineso pot iz pošte lepo gkatlioo za LenCiko. ,,Moj Bog, kn pa je to, Ivan?" ,,Le odpri, tvojo je, ka mo vidli, kaj je notri!" Bilo je srebnio Rjcse, goreli pa zlato '/apisano: Lenfiiki, Ivan. Ti — ti — Ivan — ti, prosi pretrgano Lenftika, pa jo.| vsiplejo svetle solze po lici — zmislila si je na kiihiino jiijoe pred Skoloj, začetek njene zdajne sreče. Oovirkovica .je bila kaj dobra mesena jed, podobn:i gtilaši. Dobili so jo tisti, ki so prišli v ogledi, pa ženiliu nevoslo clobili. P. Sk.