Solkan, sobota 13. marca 1948. PoStnlna plačana v gotovini. Leto II., štev. 6. — Posamezn številka 2 Din Volili hotno najboljše, najnaprednejše in najpožrtvovalnejše člane Osvobodilne fronte \UVAff® iks ★____GLASILO O SV OB O D I L N E FRONTE ZA G O R I $ K I OKRAJ ★ Kako se ljudstvo goriškega okraja • pripravlja na volitve Po vsem goriškem okraju se je začelo prebujati živahno pomladansko življenje. Že sam pogled na množice delavnih ljudi, ki so začele s pripravljalnimi deli za gradnjo Nove Gorice, in na delovne kmete, ki so se letos z mnogo večjim delovnim poletom lotili prvih pomladanskih del na polju z zavestjo, da delajo za sebe in skupnost, nam dokazuje izredno visoko zavest našega ljudstva za izvajanje Titovega petletnega plana. Na obrazu vsakega posameznika se zrcali ves delovni polet, s katerim se vsak trudi že v letošnji pomladi, prvič v Jugoslaviji, v državi delovnih ljudi, nadoknaditi to, kar v prejšnjih dveh letih zaradi anglo-ameriške okupacije ni bilo mogoče napraviti. Za izvajanje vseh uredb Zvezne vlade o garantirani preskrbi, o vezanih cenah, o preskrbi kmetov v pasivnih m opustošemih krajih, pa so 6e vrstili, se vrstijo in se bodo še vrstili masovni sestanki po 'vseh vaseh, na katerih okrajni in krajevni aktivisti pojasnjujejo pomen itn namen vseh teh uredb, ki pomenijo velik korak naprej na pot socializma. Vsakega, tako delavca, kmeta kot intelektualca, zanima, kaj mu te uredbe prinašajo. Pri obravnavanju uredb Zvezne vlade o preskrbi se'ne pozabi na obravnavanje o pomladanski setvi, ker naše ljudstvo hoče v celoti izpolniti novoletno poslanico maršala Ti-ta, k: je opozoril na zaostalosti kmetijske proozvodinje napram industrijski in da bo prav zato treba obdelati vso zemljo in dvigniti kmečko proizvodnjo, da bodo delavci v industriji, rudarstvu in pri novogradnjah imeli dovolj hrane in da bodo kmetje za izkupiček od svojih pridelkov lahko kupovali industrijske produkte. Tudi za izboljšanje dela pri obdelavi zemlje je veliko zanimanje. Kmetje so kontmhirali toliko zemlje za oranje s traktorji, da traktorska postaja v Ajdovščini tega ne bo niti zmogla. Zato že povzema OLO vse potrebne ukrepe, da bo vključil v plan pri po-mladamskem oranju vse privatnike, ki posedujejo traktorje. Največ skrbi povzroča kmetova’cem pomanjkanje semen, zlasti krompirja. Da je pomanjikanje krompirja za 6eme, je več vzrokov. Glavni vzrok Je ta, da v okolici Gorice, v Brdih \n Y. Soški dolin! niso imeli navade, da bi se v jeseni oskrbeli s semenskim krompirjem. Vprašanje preskrbe semenskega krompirja za pomladansko setev še ni zadosti jasno in ostro Postavljeno v jeseni, zato so nekateri KLO in zadruge pustili že nakazani semenski krompir več mesecev ležati v zadrugah na Banjški planoti, Grgarju in čepovanu, tako da ga je nato odpelja' NAVOD za prehrano. Ljudski odbor se potom odseka za kmetijstvo trudi, da bi to napako, ki je bila storjena zaradi premajhnega čuta odgovornosti nekaterih 'članov krajevnih LO in zadrug, popravil. Opravičiti pa bi se mogli pred ljudstvom tudi tisti nameščenci in člani OLO, ki so v jeseni pri kontrahaži krompirja izjavili, naj kmetje odprodajo . v® krompir, da jim bodo pogladi že drugega pripravili za seme. Kmetova'cem samim pa bo to tudi v dober pouk, da bodo oddajal: v bodoče to kar 60 namenil; za seme šele ■ adar bodo !m(;li drugo boljše seme iz višjih predelov že v svojih zadrugah. Povpraševanje je tudi po umetnih gnojilih vedno večje, kar pomeni, da imajo kmetje vedno večje zaupanje v umetna gnojila, s katerimi hočejo zvišati hektarski donos. OLO in okrajna poslovna zveza sta skupno napravila plan in postavila roke za decentralizacijo zadrug in ustanovitev novih, za vsak KLO svojo zadrugo, Tako je iz prej 18 obstoječih zadrug nastalo 9. marca 80 zadrug. '-'Otovo je s te mustvarjen osnovni te-znolj za izboljšanje gospodarstva na-s^mu kmetu na vasi m temelj kulturni trgovini po vezanih cenah. Gotovo Pa je tudi, da bo nadaljnjemu razvoju zadružništva in kulturni trgovini treba posvetiti tako od strani naše ljudske oblasti kot od strani ljudstva sa-mega še mnogo pozornosti, ker že sa-dejstvo, da so se nekateri boga-tejsi kmetje — stari zadružniki, predstavniki zadrug in nekateri poslovod-Je, decentralizaciji upirali, nas lahko Pr'T>r,2a, da bodo prav ti ljudje tudi v. bodoče še skušali rovariti in razbijati enotnost, in tako zavirati hitrejši razvoj zadružnemu gospodarstvu :m kulturni trgovini. Da pa naše jnilstvo pravilno razume vsa vprašanja za dvig našega gospodarstva in Kulturne trgovine, pa nam priča pojavljanje jakosti za gradnjo zadružnih domov. kot je to primer v Medani, Batujah, Dol Predmeji itd. Da bodo torej kmetje najhitreje dobili zaupanje v svoje zadruge, je potrebno, da Kmetje—zadružniki sami poskrbijo, ba bo njihova zadruga imela 15. mar. °tt že založeno trgovino z vsem potrebnim b’agom po vezanih cenah. v nasprotnem slučaju naj takoj ja-*tJo okrajnemu TO. V času vse te velike razgibanost: bted kmečkim prebivalstvom v na- ......... .....c........... ših vaseh, pa naše mladinske brigade in naši delavci z vetikim delovnim poletom že gradijo široko cesto čez solkansko polje, ob kateri se bo že letos začela graditi Nova Gorica. Šte-vi'o mladincev je vsak dan večje Prav tako dnevno narašča dnevni število delavcev. V teku meseca je računati še na vedno večje dviganj« ljudstva. Z izvajanjem novih uredb o garantirani preskrbi s povišanimi obroki ps bomo pospešili prihod nove delovne sile na gradilišče. Hrana na gradbišču, odnosno v menzi, pa je bila zelo enolična, kar je razumljivo, če je de'nvcem začelo razburjati živce. Ket v teku 10 dni ni bilo nobenih sprememb v hrani, so začeli iskati vzroke, katere so na skupnem sestanku med sindikatom, upravo in predstavniki oblasti tudi našli. Upravnik podjetja je trdil, da od okraja ne dobi jo vsega, kar jim pritiče. Ekonom pa je navedel vse, kar imajo dobiti. Končne Z volitvami fr poti v socializem so našli vzrok slabe hrane v tem ker uprava ni izved'a sklepa, da b poslala nakupovalce prostih viškov \ bogatejše okraje oz. kraje. Popolnoma razumljivo je da se tak, ki je bil za časa NOB občinski svetnik i Ljubljani, težko uživi v naše prerojeno življenje, kjer je treba izvajat: dosledno tudi predloge in sklepe, ki se jih sprejme na skupnem sestanku e sindikatom. Velike in odgovorne na-'oge se v zvezi z lokalnim gospodarstvom, v zvezi z ustanavljanjem raznih produktivnih uslužnih in komunalnih podjetij, postavljajo pred okrajni ljudski odbor in vse KLO, Lokalna podjetja imajo zelo važne vlogo za zboljšanje preskrbe, dopolnjevanje republiške proizvodnje in za proračunske dohodke OLO in KLO; zato mora biti tudi glavna skrh OLO in KLO, da že takoj ob ustanovitvi poskrbe za dobro upravo vsakemu podjetniku in da jih kot upravno operativni vodite'j vodijo, da jim poskrbe. in sovražniki našega napredka za vi Adi izvajanje . našega petletnega ' lana, zadržujejo naše zlato, hikra ' ob istem času pa govore o svojem programu »pomoči« Evropi, če pa! po-gVdamo samo na Italijo De Gasperi-ja, lahko eiobimo dovolj jasno aliko, Potek dela pri gradnji Nove Gorice Solkanci sprejemajo obveznosti na predvolilnem zborovanju Z mladinske konference v Solkanu Dan mladinskih delovnih hngad pregled moči naše mladine Delavci so se prostovoljnega dela stoodstotno udeležili. Opravili so 180 prostovoljnih ur. Delali so z navdušenjem v pravem tekmovalnem tempu, kar so pokazali rezultati opravljenega dela. Pododbori sindikatov tekmujejo med seboj, kdo bo najboljši. Tekmovanje so si napovedali* v raznih točkah. kot v dviganju delovne discipline, izboljšanju kvantiietnega in kvalitetnega dela, dviganju kulturnopro-svetnega dela Itd. Ob zaključku tekmovanja bo najboljši pododbor prejel prehodno zastavico. niških cest in drugih manjših popravilih. Poleg tega so sklenili preimenovati ulice po Solkanu In sicer s sledečimi napisi: Ulico Brigatta Pescara v »Partizanska ulica«, Ulico Monte Samlto v »Ulica IX. Korpusa«, Ulico Brigaitta Trapami v »Ulica. • tov. Valentinčiča Maksa«, Trg pa bodo nazivali »Trg Jožeta Srebrniča«. S tem bodo dokončno odpravili Ostanke iz čaisov fašistične Italije in počastili spomin na partizanske boje in na padle partizanske junake. Gradilišče Nove Gorice Je eno najvažnejših gradilišč v našem okraju in ima ogromen gospodarski in politični pomen. Na gradilišču so danes na delu tri mladinske brigade in približno 7wd delavcev« katerih število se iz dneva v dan veča- Dela. ki so bila do sedaj radi slabega vremena ovirana, so v polnem teku. Glavna mestna cesta in regulacija Korena je sedaj najvažnejše delo na gradilišču. Na dolžini 1200 m je v obratu 7 buldožerjev, več parnih in motornih valjarjev, ježev za tlačenje-Groba zemeljska dela so s pomočjo tehničnega osebja, mladinskih delovnih brigad, delavcev in strojev, končana. V teku je že posipanje in valjanje zaščitne plasti, istočasno pa buldožerji ravnajo hodnike. Material se dovaža iz gramoznice In dveh kamnolomov. Iz kamnoloma za šolo v Solkanu je napeljan poljski tir, po katerem se dovaža tolčenec z vagoneti, ki jih vleče bencinska derezina. Ker sedanja produkcija kamnolomov ne bo zadostovala planski potrebi gramoza in tolčenca. se je organizirala nova brigada delavcev za sejanje peska. Nakladanje, ki je precej zamudno, pa se bo pospešilo z bagrom, ki je že na P°tl v gramoznico. V kamnolomih se tudi zaključuje betoniranje temeljev za drobilce in siloze. Za gradnjo Nove Gorice Je nujno potrebno izsušiti velike površine močvirja pod Krombergom in regulirati potok Koren. Meritve so bile začetkom februarja končane in 12. februarja t-1. so mladinske delovne brigade že pričele z odkrivanjem ruše in humusa. V prvi etapi bo regulirana dolžina 890 m, s čemer so pričele mladinske delovne brigade že 12. februarja. Dela so do sedaj na odseku, dolgem 465 m, kjer Je že odkrit ves humus ter Izrezana fn obložena vsa ruša v figure levo in desno od nove struge. Do današnjega dne so mladinske V soboto 6. mairca ob 17 je stekla žičnica izpod Čavna v Črniče. Po treh mesecih napornega dela eielavcev pod vodstvom' no-vaitorja Grudna iz Tolmina je žičnica dokončana. Prispeli so po žičnici prvi hlodi, žičnica je dolga 3.200 m in sloni na osmih močnih nosilcih in na velikem 20 m visokem močnem nosilcu, za vožnjo ima 14 vpreg — 7 polnih in 7 praznih, vsaka vprega pripelje od 400 do 500 kg hlodov, tako imamo v dolini v 8-umem delovnem času 30 do 40 kub. m lesa. S tem bo dograjena žičnica izplačana v teku dveh mesecev. Žičnica je velikanske gospodarske važnosti. Kasneje jo bodo podaljšali še do trnovskega gozda in železniške postaje v Batujah, kar bo omogočilo hitro in neposredno dobavo lesa iz teh gozdov za podeželje ter za gradnjo naše Nove Gorice. Proti večeru so se zbrali vsi delavci, ki so prispevali k troone- enote pod vcnlstvom podjetja izkopale s pomočjo nekaj civilnih delavcev 7000 m3 materiala. Za celokupno dolžino prve etape bo potrebno odkopati 25.000 m . V primeru ugodnega vremena bo ta del gotov do 1. maja. Korito v širini 4 m bo tlakovano s kamenjem v debelini 20 cm In širini 4 m- V istem času bo potrelno zgraditi tudi dva nova lesena mostova. Prvega preko nove ceste Solkan Šempeter, ki je sedaj že v delu in drugega preko poljske poti, ki veže Kostanjevico s Krombergom. Del ceste Solkan—Šempeter je sedaj zaradi gradnje mostu za 14 dni zaprt, dokler se ta most ne dogotovi. Tudi vsa tlakarska dela bodo napravile mfa-dinske brigade skupno s strokovnimi delavci podjetja. Ta del regulacije potoka je nujno potreben zaradi odvoda kanalizacije in ostalih voda. ki bodo pritekale po drenažah z glavne mestne ceste v novo regulirajo strugo. Ostali del struge v približni dolžin! 2 km do svojega izvira v Krom-bregu bo pričet, čim bo dokončana prva etapa, ki sega do glavne mestne ceste. Vsekakor b! bil! delovni rezultati še mnogo večji, če bi bile na gradilišču povsod postavljene norme in uvedeno tekmovanje, da bi vsak posameznik tekmoval z ostalimi. Tako je delovna disciplina ena izmed najbolj perečih vprašanj, ki jo je treba nujno rešiti. V novoletni poslanici nam je maršal Tito podčrtal, da so Izostanki in preštevilna praznovanja zelo škodljiva vsakodnevnim planskim* nalogam, kar gre v škodo skupnosti. Če pogledamo statistiko, vidimo, da je bilo 9. februarja 21 <7o neopravičeno odsotnih. Ta procent se Je sicer proti koncu tedna zmanjšal- Prav tako je eno važnih vprašanj čuvanje narodne imovine, o kateri se do sedaj ne vodi dovoli računa. Nujno je, da bo sindikalna podružnica skupno z upravo gradbišča skušala v najkrajšem času likvidirati te r edostatke- sečnem delu, v čmiški dvorani na pripravljeno večerjo. Ob tej priliki je navzoče delavce pozdravil šef lesnega odseka pri Okrajni poslovni zvezi v Šempetru ter v kratkem obrazložil uspeh in korist v samem gospodarstvu navedene žičnice ter izrekel zahvalo vsem delavcem, posebno pa nova-torju ter podelil zaslužnim delavcem denarne nagrade. Nato je spregovoril predsednik Okrajne poslovne zveze ter se toplo zahvalil delavcem za dosežen uspeh. Orisal jiim je pomen, važnost in naloge Okrajne poslovne zveze v zadružništvu prav v tem času, ko se ustanavljajo samostojne kmetijske zadruge širom goriškega okraja. Po končanem referatu je spregovoril v imenu Okrajnega Izvršilnega odbora za Goriško inšpektor dela, ki se je toplo zahvalil v imenu Okrajnega odbora in odseka za delo, za dosežene uspehe pri gradnji žičnice. mehaniki pri izdelavi nadomestnih delov pri vseh eventuelnih okvarah na obratu, brusači pri brušenju orodja, šoferji pri racionalni izrabi vozil in s štednjo pri uporabi goriva in maziva, zabojar.na, mizarska delavni-ea, barakama za čimvečjo in čimbolj-šo racionalno izrabo gonilne sile, za dvig in izboljšanje produkcije. V prid zadružnih domov se je celotni kolektiv zavezal, da napravi dve udarniški nedelji, da ia zaslužek na delu pokloni v prid zidanja zadružnih^ domov; islotako so sklenili nameščenci, da bodo v nedeljo skupno delali v prid gradnje zadružnih domov. Po'eg tega bodo še proste ure posvetili prostovoljnemu delu pri gradnji zadružnega doma. V prvomajskem tekmovanju se bomo tudi medsebojno bolj temeljito spoznavali, grajali pogreške posame- in še za časa borbe najzaslužnejše ljudi za svoje, kandidate, kar je za slovensko ljudstvo na Primorskem tudi popolnoma razumljivo, ker je dovolj pretrpelo pod fašističnim jarmom v teku 25 let, in ker je dovolj prekaljeno v NOB za svojo osvoboditev in neodvisnost. Zato bodo naši volivci znali tudi tia dan volitev dobro zli ra ti in glasovati za najboljše kandidate OF, ker bodo s tem glasovali za napredek svojega kraja in okraja ter končno tudi za mir, za ljudsko oblast in Ij dsko demokracijo. Primožič Jože___ Miklavž. znikov in izboljševali pri delu tovariške e>d:nose do sodelavcev, delovodij in predpostavljenih. Tako hočemo doseči v obratu najboljšo zavestno disciplino in medsebojno povezavo. Pododbori ES v tovarni cementa in salonita v Anhovem tekmujejo med seboj Dne 25. februarja 1948 je sindikalni pododbor »Fazonski komadi« organiziral prostovoljno de!o v svojem območju, da bi dvignili produkcijo ter tako mesečni plan uspešneje in preje dosegli. Po razpravljanju ln daljši diskusiji v zvezi z današnjimi nalogami pri gospodarstvu so udeleženci predvolilnega zborovanja v Solkanu sprejeli več sklepov. Tovariš, član Krajevnega ljudskega odbora, je opozoril navzoče zborovalce na obveznost, ki so si jo zadali na Rafutu, da. bodo napravili 30.000 prostovoljnih delovnih ur za gradnjo zadružnih domov. Vsi navzoči so z navdušenjem sprejeli ta predlog in sklenili dvigniti število ur na 45.000 za vsako vollvmo enoto. S prostovoljnim delom nameravajo Solkanci pomagati pri gradnji kulturno prosvetnega doma, pri ureditvi ln postavitvi mestne kopalnice, pri popravljanju vinograd- Seja okrajnega odbora LMS, ki je bila v nedeljo 7. marca, je imela poleg izvolitve okrajnega sekretariata, ki bo vodil delo naše mladine do prihodnje okrajne konference, tudi nalogo, da pregleda, kako se izvajajo sklepi druge konference LMS za Goriško in da podvzame ukrepe za uspešnejše reševanje gospodarskih nalog na terenu. »Gledali bomo na vse gospodarske naloge skozi politično prizmo«, je bil prvi in najvažnejši sklep okrajne konference. Zavedamo se, da je dvig našega gospodarstva najvažnej ša naloga vseh nas. Ne moremo pa trditi, da se prav vsa naša mladim, tega zaveda. Poleg aktivov, ki imajo svojega zastopnika v KLO-ju in rešujejo vse naloge, ki se danes postavljajo pred našo ljudsko oblast imamo tudi aktive LMS, ki mnogokrat ne vedo, kaj bi delali in imajo vedno enolične dnevne rede ter sestanke, katerih se, razumljivo, mladina naveliča in tako popušča pri svoji aktivnosti. Najbolj se občuti pri nas pomanj-kanie agitacijskega dela. Vse gospo darsko dogajanje na vasi mora podpirati stalna in vsestranska agitacija. Vsak člaji LMS mora biti, istočasni dober agitator. Tudi sedanjo nalogo, formiranje delovnih čet, ki stoj neposredno pred nami, moramo ag.-tacijsko podpreti, da bo za dan zbo Stara Jugoslavija je bila v tehniki zelo zaostala dežela. — Tuji kapitalisti, ki so nas izkoriščali ln držali v svoji odvisnosti, niso dopuščali, da bi se naša država tehnično izpopolnjevala, ker so se bali, da bi se gospodarsko ne razvila in dvignila. V stari Jugoslaviji je bila zaostala naša industrija, še bolj pa naše kmetijstvo. Leseni plugi v kmetijstvu, zastarele naprave v naši industriji pričajo o gospodarski zaostalosti, kakoršno je našla naša ljudska oblast. Pogled v živosrebrni rudnik v Idriji, primitivna lesna pridelovalna Industrija, žage in nekatere mizarske delavnice in še več podobnih obratov so stvari, ki jim je bilo nujno potrebno napraviti konec. Industrija brezserijske proizvodnje, hidrocentrale, ki so dobivale vodo po lesenih ceveh, jasno niso mogle dvigniti produktivnosti v korist delovnega ljudstva, ker so kapitalisti investirali v to, kar jim je donašalo ogromne dobičke. Delaven človek pa je bil prepuščen popolnemu izkoriščanju ln izmozga-vanju. Isti položaj je bil z našim kmetom. Vse predobro so nam še v spominu nešteti primeri naših kmetij, ki so ena za drugo romale na boben. Danes je položaj popolnoma drugačen. S prevzemom oblasti je delovno ljudstvo storilo takojšnje ukrepe pri pre-osnovl našega gospodarstva. S tem v zvezi in s celotnim razvojem si je zadalo velike naloge. Sprejelo je plan, po katerem začenjamo načrtno s to pre-osnovo. Uspehi so danes jasni in vidni. Z železnimi plugi je začelo orati ledino dosedanje zastarele miselnosti. Zato mo- ra 15. marca naša četa kompletna. Brigada bo nosila ime tov. Mihe Marinka in bo odpotovala na gradnjo mladinske proge Titograd—Nikšič v Črno goro. Za zgled pri tem lahko vzamemo aktiv LMS Vipolže, ki je poslal med prvimi štiri prijave. Ravno tako aktiv Lipa na Krasu, ki šteje 39 mladincev in se je prijavilo 5 najboljših. Med najboljše aktive delavske mladine lahko štejemo prav gotovo aktiv L. I. P. A. v Ajdovščini, ki ima do sedaj prijavljenih .5 mladincev. Tudi naši srednja šola ne zaostaja, do sedaj imamo v Šempetru 80 prijav, to so mladinci, ki so pripravljeni žrtvovati dobo šolskih počitnic za izgradnjo naše domovine in biti tako vključeni v naš petletni plan. Dan mladinskih delovnih brigad 14. marec mora biti splošni mladinski praznik, ki bo mladino mobil.zirnl za vse nadaljnje naloge. V pripravah za ta dan so naši aktivi že formirali 52 delovnih čet oz. brigad in do 14. marca bo formiranih še najmanj 30 d-^Livnih enot v katere se vključuje mladina stoeKlstotna. lo je ugotovila I. redna seja okrajnega odbora LMS za Goriško. Člani okrajnega odbora, ki jih je 50, so sami dobri mladinci in bo prav gotovo mladinska organizacija nudila več pomoči na terenu, česar je do ramo danes zainteresirati slehernega našega delavca, kmeta In delavnega in-teligenta ter ga vključiti v delovni proces. Obračunati pa je treba na drugi strani z vsemi onimi, ki bi skušali ovirati ta razvoj na račun skupnih interesov. Odgrniti moramo zaveso zaslepljenosti, usposobiti nove kadre In nove mojstre strojev ter dvigniti našo Industrijo tako, da bo kos vsem velikim potrebam današnjega časa. Našo delovno silo moramo zamenjati z novimi» modernimi stroji, opremiti naše tvornice in delavnice ln dvigniti naše kmetijstvo tako, da bo sleherna ped naše zemlje obdelana In izkoriščena. Lesene pluge je treba zamenjati o traktorji in s tem omogočiti hitrejši razvoj gospodarstva na eni strani, a na drugi omogočiti s tem nov dotok delovne sile iz naših vasi v Industrijsko proizvodnjo. Vse te naloge se prav posebno postavljajo pred nas v tednu tehnike, ki mora dati nov polet delovnim silam pri izvrševanju in uresničevanju naše prve petletke! Društvo tehnike Goriškega okraja si je sporazumno z okrajnim prosvetnim svetom zadalo velike naloge. Z raznimi predavanji je treba zahajati med naše ljudstvo, v naše vasi in mesta. Izdelati čimveč načrtov za gradnjo zadružnih domov, prevzeti posamezna gradillšča iit voditi nad njimi kontrolo ter tako vsestransko okrepiti akcijo za gradnjo zadružnih domov. Z delom smo že pričeli. Po nekaterih centrih so bila predavanja, ki so osvetlila marsikatero napačno gledanje na današnji čas ln naše naloge. ✓ Š. ti. Prvomajsko tekmovanje lesne Industrije L. I. P. A* v Ajdovščini V soboto, dne 28. februarja t. 1. se , e zbral ves delovni kolektiv v tovarniških prostorih. Na sestanku so obravnavali in določili smernice prvomajskega tekmovanja v našem obratu. Delavstvo se zaveda, da ni samo delavna sila podjetja kot takega, pač pa kolektiv, ki dela za boljšo bodočnost skupnosti, ko doprinaša vse napore za izpolnitev in presego plana. V tekmovanje so se vključili vsi delavci in nameščenci tako, da bo vsak pri svojem delu in po navodilih tekmovalne komisije napravi! Čim več po svoji sposobnosti in času. V tekmovanje vkljiučujemo ne samo poedime obrate, pač p.a vsakega poedinca, delavca in nameščenca na njegovem delovnem mestu. Tako bodo še medsebojno tekmovali: žagarji za Hm boljše izreze, strojniki za 100% izrabo strojev brez najmanjših okvar, kam pelje ta »pomoč«, V Italiji zahteva De Gasperi za volitve orožje, topove, bojne )adje itd, da bi strahoval s svojo policijo demokratične množice. Imperialisti mu z vsem tem, kar zahteva, radi ustrežejo. Vse to Ir! bilo po volji tudi tistim redkim proti-Ijudskim elementom pri nas, ki jim je ljudstvo strgalo oblast Iz rok in si zgradilo in utrdilo svojo ljudsko oblast pod vplivom OF s KP in maršalom Titom na čelu. Zato so tudi volivci našega goriškega okraja znali že na dosedan-h pred-volivnih zborovanjih izbrati najboljše Spomladanska setev je ena najvažnejših! proizvodnih nalog, ki se postavljajo pred našo kme* tijsko službo in naše kmečke delovne množice ..............................IM.........M........»M Siekia je žičnica izpod Čavna v Črniče sedaj manjkalo. I. B, Teden tehnike v goriškem okraju Volili bomo kandidate Osvobodilne fronte Preskrba na vasi je odvisna od siaSne kontrole zadružnikov Ljudstvo goriškega okraja si je skušalo najti in izbrati naj odločnejše, najnaprednejše in najaktivnejše delavce za kandidate pri volitvah v okrajni ljudski odbor Primožič Jože Tov. Primožič Jože — Miklavž je delal od leta 1942 na Primorskem. Dne 1. oktobra 1944 je bil izvoljen za podpredsednika okrožnega Narodno osvobodilnega odbora za Severno Primorsko. Ob osvoboditvi je bil izvoljen dne 8. maja 1945 za člana okrožnega Narodno osvobodilnega odbora za Goriško okrožje. Po postavitvi demarkacijske črte je odšel v cono B v Ajdovščino, kjer je začel takoj postavljati temelje sindikalnih organizacij po vsej coni B na podlagi izkušenj iz Jesenic še od leta 1930 dalje. Pri tem delu je ostal do marca 194?. ko je bil izvoljen za predsednika OLO Idrija, kjer je ostal do marca 1948 in bi o njegovem zaslužnem delu vedelo mnogo povedati ljudstvo idrijskega okraja. Pred kratkim je odšel v Goriški okraj ter prevzel mesto sekretarja OF za Goriško. Gorjan Jordan Tov. Gorjan Jordan, kandidat v Vrtojbi je znan antifašistični borec. V času partizanstva je ves čas sodeloval in bil okrožni finančni referent v Srednji Primorski. Dalj časa je deloval v Gorici kot sekretar okrajnega odbora OF in tu kot delegat zdržal pod težkimi pogoji delo z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo. Danes je taj- nik OLO za Goriško, je zelo priljubljen in poznan prav zaradi vestnega in požrtvovalnega izvrševanja svojih dolžnosti v OLO kot tudi v okrajnem sekretariatu OF. Trnovec Andrej Z uvajanjem nove uredbe o preskrbi prebivalstva v življenje bodo morale naše reorganizirane zadruge spremeniti dosedanji način trgovanja ter preiti v sistem nove trgovske politike ter postati glavni gospodarski trgoval, ni faktor na vasi. Z novo uredbo o vezanih cenah ter zvišanih obrokih za garantirane oskrbovance se mora dvigniti življenjski standard našega podeželja in industrijskega prebivalstva, istočasno s tem pa se mora dvigniti tudi kmetijska proizvodnja. S tem, ko se je v vsaki vasi zadruga osamosvojila in nima več starih centralističnih tendenc, je zadrugi omogočeno in istočasno poverjeno, da skrbi za redno in pravočasno oskrbo svojih članov zadrug. Današnja trgovina je v nasprotju s starim načinom kontigentiranja ter stremi za tem, da si naša trgovska podjetja iz predvidenih potreb oDmoč-ja svojega kraja iščejo tržišča za nabavo industrijskih artiklov ter istočasno prodajo artiklov, ki se v tem območju proizvajajo. Zato je potrebno, da naša zadružna trgovinska mreža ne ostane samo maloprodajalec tistih artiklov, ki jih je redno mesečno do danes prejemal od okrajnega trgovskega podjetja, ampak morajo skrbeti, da si sami nabavijo artikle, ki so vasi potrebne, to so artikli, ki bodo dvignili našo kmetijsko proizvodnjo. Popolnoma razumljivo je, da nikakšne centralne nabave blaga zn celoten okraj, kakor se je to vršilo do Tov Trnovec Andrej, tajnik KLO Grgar, je bil izbran kot kandidat v Grgarju. Tov Trnovec je bil predan partizanski borec. Ker je bil šibkega zdravja, je bil v okrevališču ter tam ______________,. _______________________ zaradi pridobljenega zaupanja postav-| sedaj. niso bile v skladu s potrebami ljen zn oskrbnika okrevališča. Danes potrošnikov, ker smo videli konkretno, je tov. Trnovec kot tajnik KLO Grgar - —‘—J * * v vesten delavec, predan našemu napredku in dober delavec za dvig gospodarstva in kmetijstva. Poleg tega je predsednik krajevnega odbora Zveze borcev NOV — odposlanec v okrajni plenum OF. Ribičič Marinka RKi I i14 L da v gotovih trgovinah že več mese cev leži blago n. pr. trikotaža, po kateri tam ni povpraševanja, dočim leži neizkoriščeno drugje metrsko blago, ker so prejeli istega preveč itd. To staro gospodarstvo je samo zaviralo naše gospodarstvo in ni bilo nikdar v skladu s povpraševanjem in potrebami potrošnikov. S tem na. ko danes pristopamo k tej decentralizaciji zadrug in bodo zadru- ge samostojno vodile trgovinska in gospodarska vprašanja vasi, bo popolnoma nemogoče, da bi se clogajale še slične nepravilnosti, če bo poslovanje pravilno in bodo imele zadruge pravi čut do potrošnikov - čut odgovornosti do delovnih ljudi. S 15. marcem, ko stopa v veljavo nova uredba o vezanih cenah ter nov način odkupovanja kmetijskih artiklov je zadruga na va-sj odgovorna, da nudi že takoj prvega dne kmetom artikle, ki jih potrebuje na svojem posestvu ter svoji družini Jasno pa je, da je zadruga zadolžena na tem, da se nabave pravočasno izvršijo in da ne čaka več na neke slučajne kontingente okrajne poslovne zveze ali okrajnega magazina. Kmet, ki proda zadrugi kmetijske pridelke, katere predpisuje uredba za odkup o vezanih cenah, je upravičen, da že 16. marca zahteva v zamenjavo oz. za nakup z boni pripadajoče mu blago in če tega še zadruga nima, bi padla krivda na zadruge same, ki so morda zavlačevale svojo decentralizacijo, kot imamo primer vasi Goče in Lože v goriškem okraju. Industrijskih proizvodov je danes na razpolago po vezanih cenah in za tiste artikle, ki jih uredba predvideva za odkup po vezanih cenah na trgu dovolj, potrebna je samo kontrola potrošnikov, če se distribucija pravilno in pravočasno izvaja. Bojazen, da ne 1k> mogla plačevati vas svoje poslovodje kot je n. pr. v Batujah, je odveč, kajti ne smemo skrbeti za namestitev poslovodje, ampak za pravilno in pravočasno oskrbo potrošnikov. Tudi napačno gledanje decentralizacije zadrug je treba odpraviti na vasi na ta način, da se pregleda način dosedanjega trgovanja in vsakomur lahko postane jasno, da je nujno potrebna v vsaki vasi zadruga. Ker le vaščan do vaščana vidita svoje potrebe in jih Istočasno tudi krijeta s potrebnimi nabavami, s katerimi naš trg razpolaga. S tem pa bomo odstranili tudi dosedan je zastajan je blaga po terenu, kar škoduje prebivalstvu ka- kor celotnemu našemu gospodarstvu. Niso pa s tem naloge zadrug še izvršene, čc samo trgujemo po vezanih cenah in garantirani preskrbi, ampak mora zadruga v vasi skrbeti za dviganje gospodarske dejavnosti, za kar imamo do danes le malo konkretnih primerov. Ce pogledamo samo preskrbo semen za našega kmeta, vidimo, da zadruge tega vprašanja niso reševale kot bi morale, zato imamo tudi na terenu danes pomanjkanje teh semen kljub temu, da so obstojale vse možnosti nabav, nabave iz sosednih vasi in KLO. K tej nalogi morajo zadruge odslej pristopiti z resnostjo in že sednj spomladi spremljati setveno kampanjo ter kontrahažo semen s kmetovalci, kakor tudi vršiti lokalno zamenjavo. Dvigniti kmetijsko proizvodnjo je možno samo takrat, kadar ima kmet dobro seme, ki ga bo morala nabaviti bodoča zadruga. Prebivalci naj že dan«« vprašajo zadružne odbore po vaseh, v koliko so s posameznimi kmeti izvršili pogodbe za nakup semen jeseni, poleg tega pa mora zadruga tudi ljudem objasniti, kakšni so pogoji za pridelovanje in odkup semen za kmeta. Prav sedaj je nujno potrebno, da istočasno s planskim razvojem naše industrije skrbi naše zadružništvo tudi zn planski razvoj našega kmetijstva. Naš kmet je zainteresiran na prodaji po vezanih cenah, jasno pa je, da mora naš kmet tudi biti seznanjen, kaj lahko po vezanih cenah nabavi, in ko bo videl, da se mu nudijo tisti predmeti, ki jih rabi za dvig svojega gospodarstva, bo zainteresiran še bolj in !>o urejeval svoje posestvo tako. da bo iz njega čim več črpal in pripomogel k celokupnemu razvoju našega gospodarstva. Izvajanje vsega tega novega sistema trgovanja pa je odviseno od dosledne kontrole samih potrošnikov. Vsak prebivalec vasi mora vedeti in spoznati uredbo ter vedeti, kaj mu pripada, kdaj mora to prejeti in kdo mu to izda. Vse te stvari mora svojim zadružnikom ali vaščanom objasniti naša novo postavljena zadrugo, ki je zato odgovorna pred svojimi zadružniki, t. j. potrošniki, istočasno pridelovalci. Dolžnost vsakega člana zadruge pa je, da nepravilnosti, ki se dogajajo v zvezi z novo uredbo, takoj obvesti merodajne faktorje, ki so stvar dolžni pregledati in jo razčistiti. Zavest vsakega državljana mor., biti osredotočena na našo osnovno nalogo, t. j. na dosledno izvajanje uredb, pravočasno preskrbo prebivalcev, kar je osnovni pomen zn razvoj naše gospodarske dejavnosti. Potrebno bi bilo omeniti še. to. da mora vas kot skupnost skrbeli za to, da te zadružne trgovine ne bodo v najslabšem prostoru v vasi. kajti kulturen človek hoče tudi kulturno živeti, kulturno prodajati in kupovati. Zato naj nas skupno vodi misel, da po-lee potreb dviga gospodarskega dela, pristopamo k čim hitrejši gradnji zadružnih domov. D. L. Reorganizacija trgovske mreže v goriškem okraju V zvezi z novo uredbo o preskrbi prebivalstva smo pričeli Izvajati reorganizacijo trgovske mreže v našem okraju. Okrajni magazin je sprejel plan in kljub težkočam, ki so se pojavile pri vprašanju trgovskega kadra ln poslovalnic, je postavil 5 novih poslovalnic in to v Ajdovščini, Vipavi, Mirnu, Renčah in v Kanalu. V teku je tudi organizacija poslovalnic jestvin in trgovina manutaktu-re za garantirano preskrbo v Solkanu. Prav tako je pričela z reorganizacijo poslovna zveza. Iz 19 samostojnih Na-proz in 69 poslovalnic je bilo postavljenih 80 samostojnih kmečkih zadrug, ki danes že delujejo. V teku Je organizacija 5 kmečkih zadrug, ki bodo pričele poslovati v kratkem. Ob 8. marcu, mednarodnem ženskem prazniku: . Delo in naloge žene — mofere v družini in skupnosti Tov. Ribičič Marika, kandidatka v Št. Petru pri Gorici, je poznana po Goriški okolici po svojem delovanju posebno cd osvoboditve dalje. Marsikdo jo pozna tudi iz partizanskih časov, ki jih je preživela v neumornem delu ves čas na primorskih tleh. Bila je poslana že pred osvoboditvijo v Gorico kot delegatka. Kasneje po zasedbi ZVU v coni A je bila ves^čas dosledna borka za pravice našega ljudstva. Tovarišica je danes članica okrajnega odbora OF za Goriško in si je zaradi svojega marljivega delovanja na prosvetnem političnem polju pridobila zaupanje ljudstva, ki jo je prav zato izbralo za poslanko. Za ljudsko demokracijo za mir v svetu S lem vzklikom proslavljajo demokratične žene vsega sveta letošnji praznik 8. marca. Vsebina tega dneva je bila vedno isla. Od zamisli proslavljanja 8. marca dalje je ves čas prevevala ideja miru po svetu in borba proti vsem vojnim hujskačem. V naši deželi je la zamisel letošnjega praznika žena dobila konkretne naloge v zvezi z delom za obnovo in izgradnjo naše dežele, našega gospodarstva. Goriške žene so se začele pripravljati na proslavljanje iega drts že pred časom. Skoraj je ni vasi, da ne bi na svoj primeren način praznovala la dan. Žene so se pridno pripravljale s prireditvami. Prilegnile so v vaseh prosvetne delavce, da so lahko lepše in bolje pripravile proslave. Po mnogih vaseh so pionirske organizacije prispevate s svojimi točkami k izpopolnitvi programov. V več vaseh, kot: v Ravnici, Gradišču in drugod so žene organizirale udarniško delo na Cesti, da tako dajo poudarka našim današnjim nalogam pri delu za obnovo. V Solkanu in tudi drugod bodo prosiovoljne prispevke, ki jih bodo nabrale ob proslavi 8. marca, darovale hrabremu grškemu ljudstvu, ki se mora danes še vedno z orožjem v roki boriti proti tujim imperiali -slom. Tik pred svojim praznikom so po nekaterih predelih Goriškega okraja imele žene sektorske konference. Na feh so razpravljale o vseh današAph političnih in gospodarskih problemih, o kulturnem dvigu naših ženo, o vzgoji otrok ih drugem. Obveznosti, ki so si jih postavile na teh sektorskih posvetovanjih, dokazujejo zavednost našib žena in njihovo prizadevanje za dvig splošnega gospodarskega stanja. Poslane resolucije Glavnemu odboru AFŽ obsegajo te obveznosti, ki potrjujejo dobro voljo In navdušenje naših žena pri nalogah, ki jih imajo danes. Resolucije poslane ostalim narodom, posebno pa grškemu, izražajo čustvo in globoko ljubezen do vseh listih, ki se danes Se vedno bore za svojo ne- x 4. i . , •••••• Z ;delom utrjujmo svojo ljudsko oblast odvisnost in osvoboditev od tujih reakcionarnih sil. • Iz vseh proslav kol s konferenc je razvidno, da se naše žene dobro zavedajo tudi mednarodnega po resna gospodarske izgradnje naše države jugoslavije. Naše goriške žene vedo, da bodo le z dosledno borbo za dvig delovnega polefa dosegle dvig gospodarstva in izboljšanje življenjskega standarda. Dobro vedo, da je od naše gospodraske trdnosti in neodvisnosti odvissn v precejšnji meri tudi svetovni mir. Že med narodno osvobodilno vojno se je pokazala žena kol hrabra borka prol Vsem li-slim, ki nočefb, da bi v miru ustvarjali boljše pogoje delovnemu ljudstvu. Danes je žena Jugoslavije vključena lako v borbo za mir, ko z vsemi svojimi silami pomaga pri izgradnji naše dežele, ko se vključuje v delovni proces, ko rešuje v okviru OF vse gospodarske naloge nove Jugoslavije. Žene Jugoslavije so danes močan steber Mednarodne demokratične federacije žena in se kot take odločno in dosledno bore za mir in demokracijo v svelu! KAKO TE PRIČEL KRAJEVNI ODBOR AFŽ IZ TRNOVEGA GRADNJO ZADRUŽNEGA DOMA Dne 22. februarja so se žene iz Trnovega zbrale na množičnem sestanku, na katerem so med drugim uspešno rešile vprašanje, kako bi čim uspešnejše sodelovale pri gradnji zadružnega doma. Po končani diskusiji so prišle do spoznanja, da bodo največ in najbolj načrtno po-' “ ‘ ido ' ' mngale, če se bodo organizirale v delovne čete, kar so tudi napravile. Organizirale so tri čete, pri tem so imenovale komandirke in desetarke tako, da bo delo vodeno dobro in da bodo lažje imele pregled, koliKO ur bo katera napravila in drugo. Za komandirko prve čete je imenovana tov. Peršič Olga, za desetar-ko Hvala Ivana. Za komandirko dnijtc čete je bila imenovana Hvala Ljudmila, za deselarko Hvala Marija. Za komandirko tretje (Vle Rijavec Ida, za deseterko Volk Danica. V’suk;i posamezna ' 'se .i" obvezala, dn bo •• •pr.-Gla /-iim-oč Skupna obveznost žena je bila 1320 prostovoljnih ur. __________, G. I Žena ima dane« važno nalogo v socialnem življenju naše države. Njene naloge l»hko delimo v dve veliki skupini: 1. naloge v domačem in 2. naloge v javnem življenju. Naloge v domačem krogu so predvsem družinskega in materinskega značaja. Kot žena mora skrbeti za vse potrebe družine, da ji pripravi res udoben dom, kjer se bodo ne samo njeni otroci, temveč v prvi vrsti tudi mož počutil zares doma. Mnogo pijančevanja in drugih nevšečnosti b: bilo manj, če bi naše žene to upoštevale. Vse to pa sei veda v mejah današnjih možnosti. Sa ne zavisi udobnost doma le od razi košja in drugih materialnih dobrin, pač pa od domačnosti, ki veje iz stanovanja in njegove okolice. Od prijaznosti in razumevanja žene do svojcev zavisi sreča in zadovoljnost družine. Ce žena to upošteva, ji bo tudi olajšana njena druga velika dolžnost, ki io ima do svojih otrok. Ce se izkaže , žena, da' je urejena in vzgledna, potem bo tud; njen drug in vsa družina v redu. Ce je med zakoncema harmonija, potem bo tudi vzgoja otrok lažja. Kot mati mora skrbeti v prvi vr6ti, da ustvari v otroku čut discipline in lepega vedenja. Disciplino si bo pridobila le, če bo znala ohraniti svoj vpliv in spoštovanje pri otrocih. Izogiblje naj se pogovora o stvareh, v katerih nima dovolj znanja in bi jo lahko otrok v njih prekašal. Raje naj s svojim obnašanjem in dostojanstvom daje vzgled poštenosti in vzornega vedenja. Vpliv staršev, posebno matere zavisi predvsem od njene moralne premoči. Pri kaznih naj ne bo nikoli prehuda ali krivična, pač pa dosledna. Napačno je. če obljubljeno kazen no izvrši ali odlaša. Grožnje in besede izgubijo pri otroku vsako veljavo, če niso izvršene takrat, kadar je to potrebno. Tudi naj ne dela krivičnih razlik med otroci. Takšno ravnanje se v poznejših letih kruto maščuje. Moralno vzgojo dobi otrok pri materi, doma. Sola mu daje predvsem kulturno vzgojo. Zato mora biti dom in šola medi seboj tesno povezana, ker šola ne more nikoli nadomestiti matere, še manj pa popraviti doma moralno pokvarjenega otroka. Otrok bo spoštoval svoje šolske vzgojitelje takrat, če ve, da otrokovi predstojniki in učitelji uživajo spoštovanje staršev, posebno pa matere. Zato naj mati nikdar ne obrekuje V pričo svojih otrok učitelja, naj ga ne smeši in ua-oada, pač pa naj otroka nadzoruje, vzpodbuja k dobremu, mu pomaga pri učenju, pri šolskih nalogah ter drugih malih dolžnostih, ki jih ima njen otrok v okviru pionirskih in mladinskih organizacij. Ce bo otrok Čutil to povezanost med domom, šolo in javnostjo, bo uspeh njegove vzgoje zagotovljen in bo jutri postal res koristen in vreden član družbe. V javnem življenju pa čakajo ženo vse druge naloge. V prvi vreti mora biti zavedna članica nove družbe in se udeleževati vsakega političnega dela v kraju, predvsem tistega dela, ki ji je najbolj primerno v okviru njenih zmožnosti. Zato so naloge žene predvsem socialno-skrbstvenega značaja. Konkretno povedano, žena se bo udejstvovala prvenstveno v skrbstvu sirot, rejenčkov in otrok, ki 60 pod skrbništvom. Tam, kjer so posebne ustanove, kjer so dečji domovi, domovi igre in dela ter podobno, so že ne prve poklicane, da sodelujejo z nasveti, pri nabiralnih akcijah in podob- nem. Za pomoč vsem sirotam je ustanovljen Socialni fond. Dolžnost žen je, da sodelujejo v njegovi upravi. V poletju, ko se ustanavljajo počitniške koionije, je dolžnost žen, da s prostovoljnim delom pomagajo upravi kolonij. Pri ugotavljanju pomoči potrebnih otrok v kraju so žene tiste; ki ima,jo prvo vlogo, ker so one najbližje mladini in zato tudi najbolj razumejo njeno potrebe. Ravno tako imajo žene odločilno besedo pri zaposlitvi odraslih sirot, ki so primorane, da si že v mladih letih služijo kruh. Posebna naloga žena pa je, da skrbijo za zaščito nezakonskih otrok, k! danes ne smejo biti zapostavljeni kot nekoč. Glavna beseda bo pripadala naši žen; pri ustanavljanju domov igre in dela. Dom igre in dela je ustanova, ki skrbi za otroke od tretjega do sedmega leta, da s tem razbremeni matere-dleavke, ki so zaposlene čez dan. Dom mora nuditi otrokom vse to, kar otroci v svoji dobi potrebujejo; žene najbolj razumejo mlada srca in zato so najbolj sposobne za vodstvo in tudi upravo takih domov. Toda nič manjše niso pravice in dolžnosti žene-matere do doraščujočih Otrok. Njih naloga je, da jih vzpodbujajo k učenju in napredku, ker so ravno ti otroci danes najbolj potrebni kulturno-prosvetnc pomoči, katere jim vojna doba, še manj pa fašizem nista mogli dati. Namen sedanjih večernih tečajev je, da se popravi ta krivica, ki jo je morala mladina utrpeti. Žene naj skrbijo, da bo mladina tečaje redno obiskovala. Končno bi opozorili še na eno važno nalogo, ki jo ima žena v družbi in to je, kampanja proti pijančevanju. Iz vsega povedanega je razvidno, da čaka članice organizacije AFZ široko in bogato polje dela. Nobenega dvoma ni, da bodo naše žene tudi za naprej pokazale široko zavest odgovornosti pred narodom, iti da bodo s svojih aktivnim socialnim, vzgojnim in kulturnim delom pomagale pri dviganju splošne blaginje. Kakor je primorska žena prednjačila v preteklost; vsem ostalim ženam naše domovine, tako naj tudi danes v novi Jugoslaviji zastavi vse sile za dvig novega rodu, za 6rečo in boljšo bodočnost naših narodov in vsega de- lovnega ljudstva. Geslo goriških žena naj bo: >Vse sile za petletko«! Iz Rožne doline in Rafuta V nedeljo so žene Rožne doline priredile dobro uspelo proslavo 8. marca, mednarodnega praznika žena. Po govorih, kjer sta govornici iz ljudstva orisali pomen in važnost tega zgodovinskega dne, so sledile dobro podane recitacije ter ubrano petje domačega pevskega zbora. Prav posebno, je ugajal venček narodnih pesmi. Po prisrčni kulturni prireditvi je sledita prosta zabava. Ob tej priliki so vrle žene in mladinke Iz Rožne doline nabrale večjo vsoto za demokratično ljudstvo Grčije. Tudi žene Iz Rafuta so priredile dobro uspelo proslavo 8. marca. Zbranim ženam je podala govornica sliko polstoletne borbe žena za njih pravice ter nakazala njih delo v bližnji bodočnosti. Članice AFŽ, Slovenke in Italijanke, so recitirale priložnostne pesmi, ki so žele splošno pohvalo. Oglasila se je tudi korajžna pionirka, ki je deklamirala ljubko pesmico. n. okrajna učiteljska konferenca V četrtek 19. februarja je bila II. okrajna učiteljska konferenca v tem šolskem letu. Na konferenci so obravnavali sledeči dnevni red: 1. Gospodarsko - politični pregled. 2. Pregled dosedanjega dela. 3. Uspehi poučevanja v šoli dn smernice za čim-boljši uspeh. 4. Administrativno poslovanje šolskih upraviteljev. Delovno konferenco je vodil tov. Levin Šebek, poverjenik za prosveto. Kot zastopnik OF je bila prisotna tov., Marinka Ribičič, ki je podala zelo izčrpen referat o %aši gospodarski politiki in hkrati predočila borbo demokratičnih sil v svetu proti reakcionarni politiki zapadnih velesil. Referatu je učiteljstvo pazno sledilo in z diskutiranjem dokazalo, da budno sledi življenju v kraju službovanja. Da je bil referat zanimivo podan, priča dejstvo, da je učiteljstvo posegalo zelo živahno in stvarno v debato. Ravno tako zanimiv je bil drugi referat, v katerem je predavatelj ožigosal razdiralno delo učiteljev, ki so se udinjali anglo-ameriškim imperialistom, ki so hoteli ustvariti razdor med našim ljudstvom in mrž-njo do nove Jugoslavije. Točno je> nakazal novo in edino pravo pot, ki bo privedla človeka do blagostanja, kjer mu bodo zajamčeni vsi življenjski pogoji, da se bo v prostem času kulturno izgrajeval in izživljal. II koncu je prikazal lik pravega ljudskega učitelja, ki mu je danes poverjena tako važna vloga pri vzgoji novega človeka. Tretji referat je bil pedagoško-di-daktičnega značaja v luči sodobnost:, h kateremu je bilo priglašenih mnogo diskulantov. Ob zaključi« u so bile na delovni konferenci razjasnjene še težave, ki jih ima učiteljstvo pri administrativnem poslovanju. Zaključno besedo je podal poverjenik prosvetnega'' odseka. Zahvalil se je učiteljstvu za aktivnost pri konferenci ter ga pozval, naj še v nadalje zastavi vse svoje sile za izvedbo petletnega plana. Z debato na delovni konferenci je učiteljstvo pokazalo, da se je vključilo in tesno sodeluje z delavnim ljudstvom. Razveseljivo je tudi dejstvo, da naši učitelji - tečajniki kljub študiju in pripravam za polaganje izpitov dobijo toliko časa, da 6d brigajo in rešujejo vse probleme, ki nastajajo v zvezi z novimi političnim: in gospodarskimi problemi. Veličasten prekop šestnajstih borcev v Šempetru pri Gorici Naše primorsko ljudstvo ni poza-bilo na žrtve, ki so padle v naši narodno osvobodilni borbi. Vedno jim izkazujejo zasluženo tast. Danes, ko živi primorsko ljudstvo, osvobojeno fašističnega zatiranja ln vključeno v novo demokratično Jugoslavijo, svobodno življenje, tem bolj čuti spoštovanje do vseh padlih partizanov, ki so do.lt svoja življenja za to, da ho njihov narod svobodno zadihal ln zaživel novo, boljše življenje. Sta v soboto popoldne je vladalo v Šempetru ptt Gorici nenavadno resno razpoloženje. Na trgu Je visela zastava na pol droga. Delale so mrzlične priprave za čim doetojnejšl piekop HIMitH I I............................ V času zime do nastopa gradbene sezone je treba pripraviti ves gradbeni material, tako da ob nastopu gradbene sezone lahko takoj začnemo z gradnjo zadružnega doma. J- Hribar. dn prenos žrtev nacifašizma. Bivši borci, osobje carinarnice ter drugi požrtvovalni tovariši so z veliko vnemo začeli krasiti bivši Coronlnijev grad ter pripravljati vso potrebno za sprejem šestnajst krst, zemeljskih ostankov partizanov, ki sa dali svoja življenja za. našo svobodo. Zvečer je bila vsa velika,, sitavba, razsvetljena; v sredini obširnega dvorišča pred ogromnim katafalkom pa Je gorel velik ogenj, častna vojaška straža Je čuvala vso noč do prihodnjega dne. Naslednji uška ln cerkovnika za hlev, so skle-fJli, da hišo podro. V drugi stavbi Jo stanoval nek mizar. Vaščani so vi-tJoli. da je za pridobitev materiala J‘aipriineniejše, da podro t° stavbo, M ne bo po odstranitvi več kvarila 'ica vasi. Istočasno pa služila s svo-Jttn materialom za Izgradnjo zadful-neza doma. Na množičnem sestanku je bil spre-sklep, da se začne z gradnjo, ^fostor jo bil določen in določeno je “"o, kie bodo dobili material. Torej b°gojl /a začetek so bili tu. Glavno 9®1° je prevzela nase mladina. Dne februarja so zr.čcil z delom, t- !• £ Podiranjem stavbe. S samim pričetkom dela niso odlašali, ampak je Slednja vas Slovenskega Primorja se je odzvala pozivu Osvobodilne fronte, ki je pozvala naše ljudstvo h gradnji zadružnih domov, da bi dvignili našo vas, da dobi vsaka vas v svojem domu kulturni in gospodarski center. Primorsko ljudstvo se dobro zaveda, da je s krivično mejo izgubilo svoje gospodarske in kulturne centre, da pa pokaže, da je življenje tudi brez njih mogoče, ie še z večjim e'anom pristopilo h gradnji zadrftžmh domov — domov kulture in gospodarstva. ...... Kakor ostale vas; si je tudi vas Batuje v Vipavski dolini postavila svoj pripravljalni odbor za ^gradnjo zadružnega doma, ki so ga vaščani pooblastili, da vodi ves potek dela in skrbi za čim hitrejšo izvršitev gradnje. Odbor je na svoji seji dne „4. februarja pokazal, da £e zaveda dolžnosti, ki so mu jo/poveri) vaščani, saj je še isti dan sprejel konkretne sklepe o organizaciji in načinu gradnje. Odborniki so si med seboj porazdelili delo tako, da odgovarjajo posamezni člani za nabavo materiala za organizacijo dela in delovne sile, statistiko itd. Čutijo, da jj? osnova vsega dela dosledna organizacija in evidenca. Odbor se je zadolžd, da svoje sklepe prenese v teku tedna na vse masovne organizacije in skupni masovni sestanek ter prične z delom 29. februarja. Tudi na tekmovanje niso pozabili, kajti napovedali so vsem upravam zadružnih domov v srednji in gornji Vipavski .dolini ■tekmovanje. Da je odbor izvajal sklepe, sprejete na svoji seji, je vsakdo videl v nedeljo dne 29. februarja na gradbišču, ki je bilo okrašeno z zastavami, postavljen je bil govorniški oder, zbrana vsa vas na mestu gradnje in tudi naš: pionirji so prišli z orodjem, da priskočijo kot sovaščani na pomoč pri gradnji zadružnega doma. Tudi tehnik tov. Rešič je pokazal zanimanje s tem. da je vaščanom v tako kratkem času nakazal prostore, kje naj sc delo prične in omogočil pričetek grndnjc s tem, da je izdelal projekt "radnje. Tovariša lahko smatramo kot naj bo'j požrtvovalnega strokovnega delaven, ker jc vložil v goriškem okraju največ svojega prostega časa za pomoč vasem z izdelavo načrtov in prevzemom vodstva gradenj večjih zadružnih domov. Otvoritev gradilišča je bila zelo svečana, saj so ji prisostvovali skoraj vsi vaščani. Ko je predsednik OF s kratkimi besedami otvori! pričetek gradnje ter je pevski zbor odpel svoje pesmi, so vaščani z veseljem in navdušenjem začeli z tjc'om. Težko je bilo uvrstiti tako število ljudi v delo, toda organizacija se je pokazala močna, saj «o desetarji povedli svoje ljudi na določena mesta in vsakdo je vedel, kam se odvaža kamenje, kam zemlja itd. Pionirji niso hoteli biti zadnji in na noben način niso do-)itsti’i, da bi se jim odvzelo orodje, catorega b; pri delu rabili odrasli. ?.e prvi dan dela je pokazal lep rezultat: odprlo se je 523 kv. m površine, se izkopalo 142 kub. m zemlje, 6 kub. m kamenja in napravilo 4S0 delovnih ur. Ve’iko je to za va«, če računamo, da šteje 300 prebivalcev, od katerih je za delo sposobnih le 120. Ta primer nam dovolj jasno kaže, da je veliko dela že storjenega, če pristopi upravni odlior k ‘pravilni organizaciji in krajevni odbor OF k pravilnemu zainteresiranju ljudi do dela. Ni pa še s tem rečeno, da bo delo vedno tako dobro poteka'6, kajti še vedno mora odbor skrbeti za pravilen način organizacije in predpriprav. S tem, ko je bilo napovedano tekmovanje, pa se mora odbor, kakor celotna vas, zavedati, da im.n resne tekmovalce v zapadnem delu okraja t. j. v Medani, kjer gradnja poteka, da ra- ste skoro hitreje kakor v Batujah. Prav iz teh razlogov bo potrebno še pospešiti samo delo in se boriti, da pride tudi do njih prehodna zastavica, katero bo mogoče dobiti le na ta način, da se zanimanje celotne vasi obdrži, kakor je to bilo prvi dan otvoritve gradilišča. Ta mala vasica sredi Vipavske doline nam lahko služi za zgled, kaj in koliko se lahko stori in ustvari, če ima vaški odbor OF pravilen odnos do svojih članov ter če so v odboru ljudje ki razumejo potrebo po postavitvi gospodarskega in kulturnega središča v vasi, iz katerega bo šlo delo s pospešenim tempom pri izvajanju petletnega plana. Tn vasica nam dokazuje, da je pol dela že napravljenega takrat, ko pokaže vas zanimanje do napredka in ki ga čutijo vaščani za svoj Sim hitrejši dvig iz gospodarske _ zaostalosti ter izboljšanje življenjskih pogojev. Dom bo nosil ime Ivana Cankarja in prav zaradi tega jc potrebno, da postane dom vreden imena velikega kulturnega delavca slovenskega naroda. 2e samo to mora povedati, da se lui v tem domu razvijalo res pravo kulturno življenje in prevzgoja našega kmečkega človeka ter da bo s to prevzgojo odstranjena zaostalost vasi za mestom', kar je važna naloga v naši državi. Vendar se še vedno najdejo ljudje, ki ovirajo gradnjo vaškega zadružnega doma zato, ker vede da se jim s tem onemogoča še nadaljnje izkoriščanje vas! in vsak z a trm h v korist domu jim je udarec v živo. Zato smelo na delo, da še tem, ki še vedno ne III. plenum ljudske prosvete v Ljubljani je analiziral in približal delovnemu ljudstvu vse probleme, ki se pojavljajo na terenu. Naš okraj je bil še nedavno razdeljen, zaradi načrtnega in razdiralnega zavlačevanja ureditve meje v tem predelu med conama A in B. Zavedati sc moramo, da je bila v coni B res tista prava ljudska oblast, ki je težita za tem, da se dvigne naše ljudstvo in poglobi ljudsko prosvetno delo, v skladu s cilji, ki so se pred nas postavljali v borbi za obnovo, za ukrotltev Lijaka in priključitev k FLRJ ter, da so ljudske množice Imele zato možnost razmaha pri ustvarjalnem delu. S tem je bila dana možnost, da se utrdijo tudi osnovne oblike ljudskoprosvetnega dela, to je Idejno močne kulturne skupine v okviru prosvetnih svetov. V teli dveh letih pa je ng drugi strani ljudstvo cone A moralo voditi dejansko borbo proti nazadnjaški politiki zapad-nega imperializma In je svoje delo usmerjalo v politične akcije zoper tiste, ki so s požiganjem naših knjig, zapiranjem naših kulturnih ustanov, prepovedjo in dejanskim) napadi na naše Slovensko gledališče, zavirati vsak kulturni razvoj našega politično pravilno usmerjenega ljudstva. To razliko je treba tudi upoštevati, ko ugotavljamo današnjo situacijo. Ljudstvo je na področju ljudske umetnosti opravilo veliko delo. Sa)< Imajo ljudje močno nagnjenje do Igranja, petja, folklore, recitiranja, kljub temu pa v tej umetnosti ne zapazimo smotrne pomoči pri oblikovanju naših ljudi. Prevečkrat se študira in pri tem študiranju filozofira o nečem, kar ljudem ni blizu, dočim pa pri tem ne dajemo tistega bistva, ki daje pravi Izraz gospodarskim vprašanjem, kt se danes dnevno pojavljajo. Ker je kulturno-umetniško udejstvovanje skorajda osnovna forma udejstvovanja na polju ljudske prosvete v našem okraju, naprej o tem. Najbolj je razvito glasbeno življenje v pevskih zborih. Skoro v vsaki vasi Je postavljen večji ali manjši pevski zbor. Pri tem pa je opaziti občutno pomanjkanje mladih In dobrih pevovodij. V celoti je 60 pevovodij z znanjem teorije, od katerih jc ■15*/i kmetov, 17'/» delavcev, 29"/i učiteljev In 17'/i intelektualcev. Delavci in kmetje so po večini samouki s krajšimi pavovodsklmi tečaji. Med najboljšimi pevskimi zberi so: mešani pevski zbor I/. Podrage, Dornberga, Vogrskega, Solkana in Vrtojbe ter sindikalni pevski zbor žage Rizzatto. V okraju obstojajo le 3 sindikalni pevski zbori, kar gotovo ni preveč zadovoljivo. Med najboljše godbe na pihala prištevamo mlado godbo a v nedeljo na tekmah ^odnikom in kontrolam vplivati na tekmovalce, jih pozivati na Start in ^reševati probleme, ki bi lahko z malo večjo aktivnostjo vseh tekmovalcev In prirediteljev odpadle. Vsi taki nedostatkl morajo v bodoče odpasti, da bomo res lahko kos nalogam, ki nas čakajo na tlzkulturnem polju. Vzgojiti moramo lik borbenega tizkulturnlka, borca za socia- listično gospodarstvo. Rezultati: SLALOM: 1. Podgornik Anton FD Čepovan 43,1. 2. Namar Kazimir FD »Volga« Solkan 44.1. 3 Balderman Rudi FD »Volga« Solkan 44,3. 4. Boštjančič Julko FD Gorica 45,4. 5. Skok Ludvik FA Lokve 47,2. SMUK: 1. Balderman Rudi FD »Volga« Solkan 31.2. 2. Hojak Valdl FD Čepovan 34,4. 3. Vončina Karel FD Gorica 35. 4. Murovec Ivan FD Čepovan 35,2. 5. Skok Ludvik FA Lokve 36,2. ČLANI 18 km: t. Kolenc Ivan FA Lokve 1.50.32. 2. Kolenc Mirko FA Lokve 1.52.3/10. 3. Gruden Rafael FA Lokve 2.14.12. MLADINA 8 km: 1. Murovec Ivan FD Čepovan 52 8. 2. Krivec Bruno FD Čepovan 54.8. ČLANICE 4 km: 1. Kofol Poldi FD Čepovan 42.38. 2. Kofol Cvetka FD Čepovan 44.03. 3 Uršič Fernanda FD Gorica 56.16. PIONIRJI 1 km: 1. Kamenšak Vlado Gimnazija Šempeter 15.47. 2. Bizjak, Bruno FA Lokve 15.49. 3. Krivec Viljan FA Lokve 15.52. rr......... ‘ """ ni bila prostorna. Stvar se je po preselitvi v Solkan nekoliko Izboljšala. Toda še sedaj prostori ne odgovarjajo, ker niso prostorni, niso na prometnem kraju ln kamioni nimajo svojih garaž. Da se morajo delavci pri delu stiskati drug k drugemu, da kamioni le s težavo vozijo In odhajajo Iz delavnice ln da je v levem vogalu ob delavnici nametana cela vrsta predmetov, ni najlepše. Stvar bo čez nekaj mesecev, ko bo podjetje dobilo nove lokale, ki se sedaj z brzino gradijo v Solkanu, rešena. Tedaj bodo podjetju dani vsi pogoji za krepek razvoj in bo marsikateri problem, ki še dane9 nastaja, morda tudi po nepotrebnem, odpadel. Novi lokali bodo sodobno urejeni. Bo garaža za 12 kamionov s površino 330 kv. metrov. Zgrajena bo delavnica s 250 kv. metrov površine. Ob splošni delavnici za popravila pa bodo še mizarska ln kovaška delavnica, delavnica za vulkanizlranje gum, delavnica za montažo motorjev In njihovih delov ter skladišče. Ob delavnicah pa bodo tudi kopalnice, kjer se bodo delavci po končanem delu lahko očistili ln osvežili. Na levi strani pa bodo prostori za upravo, primerna spalnica za delavce Iz oddaljenih krajev in dvorana za sindikalne ln drugovrstne sestanke. Tu bo tudi sindikalna menza za delavce podjetja. Okrajno avtopodjetje za Goriško je doslej doseglo lepe uspehe v delu. Jasno, da vsem ni bilo mogoče ustreči zaradi cele vrste tehničnih težav, vendar so rezultati dela dokaj zadovoljivi. V prvih petih mesecih se je podjetje borilo predvsem za svoj obstoj in se bavllo s tem, kako naj si uredi delavnice, kje naj kupi orodje ln kako naj reši ostale osnovne težave. Ko pa si je podjetje orodje nakupilo, rešilo probleme plač delavcem in Bi ustvarilo dober gmotni fond, tedaj se je razvoj silno razmahnil. Preko delavnice OKAP-a Gorica je šlo čez 200 motornih vozil v popolno ali delne reparaže In v razna popravila. Popolnoma je obnovila 2 GMCa, 1 prikolico, 1 OM Taurus in 1 Mercedes. Delavci so razne komade, ki se jih na trgu ni dobilo, kar sami izdelali ali pa s pomočjo drugih podjetij. To je velika stvar, če se računa na pomanjkanje materiala, zlasti originalnih komadov motorjev. Kamion! OKAP-a so v veliki pomoči vsem trgovskim ln industrijskim ustanovam okraja. Prevozniških naročil je bilo v zadnjem času toliko, da sl je podjetje le s težavo popravilo svoja sredstva. Kamioni so prevozili v letu 1947 129.353 km s 5300 tonami tovora. Skupna vrednost Izvršenega dela znaša 3,330.868 din, pri tem je imelo podjetje 838.000 din čistega dobička. O O F § S I Obnovitvena zadruga »Goriški kras” v Kostanjevici na Krasu gospodarskih poslopij ter 18 manjših objektov. Pri ocenitvi se ni upoštevala obnova izvršena pred priključitvijo. Anglo- ameriška uprava je obnavljala nekaj malega samo v Vojščiei in Selu in se omejita samo na stanovanjska poslopja, zato je tudi večje^ število gospodarskih poslopij, ki še čakajo obnove, visoko v razmerju s številom stanovanjskih hiš. _ Obnovitvena zadruga »Goriški Kras« je pričela takoj po ustanovitvi z delom. Danes šteje 181 članov. Kljub zimskemu času je bilo ves čas v polnem teku obnavljanje 15 poslopij. Pri delu je zaposlenih povprečno 60 delavcev raznih strok. Iz investicijskega kredita je Obnovitvena zadruga črpala 800.000 din. la vsota je služila za plačilo mezd delavcem, nakup raznega materiala ter tovorniine. JCar se tiče prevoza, je od vseh obnovitvenih zadrug najbolj prizadeta obnovitvena zadruga »Goriški Kras«, ker je oddaljena od vsakega centra, prav tako zaradi krivične meje, ki je odtrgala glavno cesto in mora zato po velikih ovinkih prevažati gradbeni material na gradbeno mesto. Ravno te okoliščine ovirajo delo, kakor tudi pomanjkanje raznega^ materiala, predvsem tramovje in strešnikov. Obnovitvena zadruga ima tudi lastno apnenco v Lipi. 735 stotov apna je bilo razdeljenega za obnovo vasi. Druga apnenica pa bo postavljena v Kostanjevica, ki bo dala približno 700 stotov apna, kar bo zadostovalo za ,u, ulu, i. j. ^ — letošnji plan obnove T. A, Nameščenci okrajnega ljudskega odbora Gorica so se vključili v prvomajsko tekmovanje bodo obravnavali množično politične in gospodarske probleme. Prav tako bodo masovno obdelali uredbo o agrarni reformi in uredbo o splošni državni kontroli ter higieni itd. Posamezne skupine pa bodo samostojno študirale snov, ki spada v njihovo stroko, t. j. zakone in uredbe, navodila o administraciji itd. Sindikalna podružnica bo aktivno sodelovala pri gradnji zadružnih domov ter bo v letu 1948 dala 10.000 delovnih ur, do prvega maja pa 2000 delovnih ur. Delali bodo predvsem pri statistiki, pri gradnji zadružnih domov ter pri izkopu gline v .opekarnah za žganje opeke. Dajali bodo na gradbiščih fizkulturne iin kul-turno-prosvetne prireditve. Večina pogorelcev našega podeželja je bila že koncem leta 1945 včlanjenih v zadrugah vojnih oškodovancev, ki so bile po osvoboditvi ustanovljene v bivši coni »A« z okrožnim sedežem v Gorici. Tudi vojni oškodovanci na Krasu so bili združeni v svoji zadrugi, ki je skrbela, da bi vsi njeni člani pravilno in ob pravem času prija; vili vojno škodo ter tako izposlovali pri pri takratni anglo-amenški vojaški upravi, da bi pričela z gradnjo porušenih domov, toda pri njej niso našli razumevanja. Takoj po priključitvi se je zavedno ljudstvo goriškega krasa,_ t. j. petih KLO-jev, ki obsegajo enajst vasi, pripravljalo za ustanovitev obnovitvene zadruge, da bi takoj pričeli z obnovo. Na pobudo tovariša Milaniča iz Voj-ščice in tovariša Ferfolja Franca iz Sel se je v prisotnosti okrajnega referenta za gradnje in obnovo na občnem zboru v Vojščiei, dne 18. oktobra 1947 ustanovila obnovitvena zadruga »Goriški Kras«. Upravni odbor je bil izvoljen tako, da ima vsaka vas v njem svojega zastopnika. Na svoji prvi seja je upravni odibor odločil, naj bi bil sedež zadruge v Kostanjevici, ki odgovarja središču delokroga. Vse vasi Goriškega Krasa so za časa okupacije ;