Za poduk Sn kratek čas. V Sarajevo. (Dopistijo J. Cagran, veroiičitej v Sarajovu.) V. Kateri mislijo, da o Vlahih pisoč pretiravam, opomiiim sledeče: Leta 1682 dne 15. oktobra užgali so Vlahi z velikimi stroški iz pogoretin ravno ua novo pozidau ,,Ramški" samostan č. oo franoiškauov. Turki so zločince na begu še vjeli, h gorečemu samostanu nazaj dopeljali ia tam po kratki obsodbi — posekali. Hadži-Loji so Vlahi 1. 1878 kupili dragocen ,,čurak" ali kožuli za 300 zlatov ter za ustajo proti Avstriji uekteri po 1000 dukatov darovali. Avstriji se ui bati gled6 ustaje toliko Turkov. kakor Vlaškib. rogoviležev, ki črte Avstrijo 6ez vse, ter si želijo raji Turško vlado nazaj, kakor pod Avstrijsko ostati. Letos ua malo gospojnico so Vlahi ali hriščaai pri belem dnevn oropali hišo edinega katolika: (Jakoba Andriča) v Lukavici, 8/4 ure od Sarajeva. Bila je le žeiia in mala njena hčerka doma. Odnesli so 31 dukatov, ktere je AndriČ dobil nekaj dni preje za vole, in obleko. Ker je iuači celo selo Lukavica vlaško, so meroinšaki vlaški od žandarjev in sodnije izpitovani kratko vse tajili. Nisem toraj Vlahom krivice storil, če sem je slikal, kakeršni so. Za Vlahi ao potem uajštevilneji: Španijoli ali španski židovi. Zivi jih v Sarajevu okoli 3000. Kedaj so se semkaj naaelili, to se za gotovo ne da izvedeti, pa govori ae, da so pred kakimi 300 —3501etmi prišli iz Spanije sem v Sarajevo. Židov je eden in isti povsod z malimi razločki.^ Povaod tudi tisti zvijačni semitaki obrazi. Spanijoli govor6 še dandanes zmiraj med aeboj svojo skvarjeno španijolščino, ako ravno tudi dobro lirvatski znajo. Noaijo se po Bosnjačko le bolj neokusno in po židovsko prikrojeno. Postave so male in slabotiie, nekteri so izvanredno grdi, vsi pa več ali manje umazani, akoravno so iiekteri celo milijonarji. Eden ima do 100 hramov v Sarajevu. Treba je ae pri kupovanji pred njimi sila varovati, ker človeka prevarijo, kder ga le morejo. Bolje je pri Turku kupiti, ki je po vse pošteneji. Židovkinje imajo Turkiujam podobno nošo, le barva haljinam je grariatove rudeče boje, med tem ko sp zunajne haljine Turkinj zelene ali črne. Cez glavo in telo imajo potem ogrneuo, kakor Turake ,,bule" belo mabraino ali fir.10 plalito. Na eeln pa nosijo vse oženjene celo vrsto pozlačenih srebernih ali (pa rcdkeje) zlatih denarjev na kapico prišitih. Lica nimajo obt-e zakritega, akoravno so nektere židovske babe si zaeele po turški šegi lice zakrivati.y Židovake dece so vse ulice polne. Zuačaj Spanijolcev je obče eden in tisti, kakor vseh drugih židov. Z avstrijskimi židovi, od kterih so po jeziku, šegah in obredih loteni, nič kaj dosti ne občujejo. Eni druge prezirajo. Španijolci imajo svojo šolo in 2 synagogi. Avstrijanski židovi imajo pa posebej svojo synagogo v Terezia-ulici. Smešnica 45 Pred 60 leti jso si mestne gizdavke ravno kakor sedajne na čelu lasi krožile v prečke, izpod kterib. so inižale in mižurkale. Ko so jih vaške dekline začele posnemati, se to fantom omrzi iu se spogovorijo, in enega fdne v treh vaseh vsem žrebicam in kobilam grive na čelu v ravno take prečke prirežejo. — Plaho gledajo gizdelinke te brhke cumaste tovaršice, zarudijo, pobešajo oči, fantje se muzajo — iu prečke so krnalu zbežale z bistrili glavic. Zivkov.