Iilnija vsaki Setrtek in velja e poitniiiii vred i d T Muriboru p j»fiüj&nj eiü ua dun na celo lelo . 3 ti, _ pol leta . lil. 10k. » v, . • -feot Brci pošiljanju na dom za «elo leto , 2 il. SO k. „ pol let u . 1 1100 k. , '/, » • — fl.TOlr. Ícjirneím liíti se dobijo pri knjigarn Novaku ua velikem trgu i k. SLOVENSKI Naročnino nprejema vred-niitvO v Maribora, Rh' k opisi se ae vračajo, neplniani listi ne prijemajo. Podučiven list za slovensko ljudstvo. Omani!» *e prijemajo, p!«¿a ¡ta vrttico je 10 k, in iX kolek 3Q k. „Poduk v gospod urni v d bogati deielo,* Stv. 27. V Mariboru 2. julija 1868. Te¿aj II. Vabilo m naroebo, Častiti gospodje, ki so naročeni samo za prvo polletje in kterih naročnin» toraj a te tu listom konča, ao proSeni, naj se blagovolijo k ma]i naroČiti za drago polletji;, ker ae ne bo več listov tiskalo kakor samo toliko, kolikor se bo naročnikov oglasilo. Prosimo nadalje vse rodoljube m prijatelje za materija I no iu duševno podporo. Naročnina je zgoraj naznanjena. Oglašam, da je sobana za stud rodoljubov, ki se bodo pogovarjali za stran tabora v zadnjem listu oznanjenega najeta v gostivnici „mesta Dunaja" (Stadt Wien) v gračkem predmestju. Dr. Prelog. (iflspodarski1 stvari. «oNpodariiihv VI. d rob (tulce. SacUereja. n. ti rtivjulili ali |i<>dlai;;th ta poilalttiijvnj«. 1, Drevesa, ki *a /a požlahtnjenje jemljejo morajo imeti gladko skorjo, morajo biti zdrava fn na prerezanih ae ne sme videti črn krog. Bolehna drevesa se morajo taki od vrči. '2. .1 a bel k a iu hruški se lahko požlahtnjijo na deblu ki je zraslo iz pešek, divjega ali žlahtnega snda. 2. Pritlikavci se požiahmitjejo: Hruške naj bolj na deblu kutine ali gloga; j a b e I k o tudi na glogovovem ali ivanjačinem deblu. 4. Na kutinah požlahtnjenje liruike prinesejo pred sad, vendar, so tudi bi (rej posušijo; ua glogu požlahtnjenje hruške so Cerič slednjokrat Bus po tleh 1 pozabil sem vam gosp razložiti, česar ste me že dolgo prosili. Pravili sle mi, da morala je vaša žena poln lonec jajec zavreči. Da veste oče Cerič, kako se jajca gnjilobe ovarjejo, vam hočem povedati, ter povejte svoji ženi. Izkušeni gospodarji našli so več načinov jajca hranjevati, med vsemi pa ta le način priporočili. Znana reč je pravijo da kokoši meseca maja, junija iu julija naj raji kok-Ijajo tedaj rade valijo, in da meseca avgusta, septembra, oktobra in kesu oje znosena jajca naj boljša so za shrambo. Vzrok da v maju, jnniju in juliju znesena jajca rada gujijejo, j c toplota, kar "tudi radi verjamemo. Nuj boljšo je tedaj, da ee vse koklje v istih mesecih v posebni kurjak zaprejo, da na novo z nesenih jajec posedati ne morejo. Pomniti pa je treba od jajec sledeče: t. Gcjezdo ima biti ua mrzlem kraju. 2. Kdor voli ko kuretuine ima, mora večkrat na dan jajea iz gnjezda jemati in na mntli kraj djati. 3. Jajca denejo sc v zaboj ali kislo, ktere pokrov ima biti na pol odprt. 4. Denejo se jajca tako, da pridejo na dno naj novejša, starejša pa na zgor ter so jednako rabijo. b. Zaboj ali kišta dene se v hiSo, v klern sc po zimi nikdar ne kuri: vendar ne sme biti premrzla, da jajca ne zmrznejo. 6. Tudi v olju pomočena jajca in po navedenem načinu shranjena, nikdar nc g nji jej o. Presneto! mi reče Cerič to mora moja žeua poskusiti, in če ji ne zgnjijejo, dobite gospod učitelj 50 jajec za cvrtjc. srednje vrsto rastejo vendar tudi v zlo slabi zemlji, Sladke črežnje rastejo Samo, če so požlahtnjene na debla sladkih črešenj, na deblo kisilih ¿rešeni (visenj) se nc smejo požlahtmevate, ker celo ne rastejo. KUele čreš-njc (višnje) se lahko požlahtuijo na deblu sladke ali kiselc ereŠuje. 6. Marelice sc lahko požlahtuijo na mareličnem ali alivinem deblu. Prvejše rastejo posebno rade in p rov lepo, prinašajo lep in zvunredno okusen sad, lahko vendar zmrznejo. T. Breskve se požlabtnujejo na brezkviucm, maodel-činem in mareli finem debi u. Breskve na mandelčinem, deblu požlahtnjene se rado zlo globoko vkoreuijo, potrebujejo vendar toplo podnebje in dobro zemljo; v mrzlih krajih so mora jih korenje po zimi dobro pokrivati. Na breskviueui deblu požlahtnjene se ne vkorenijo rade globoko, potrebujejo volhko in rahlo zemljo in tedaj prinašajo prav obilno sadu. Na slivinem deblu požlahtnjenje breskve se tudi ne vkoreuijo globoko, mokrota jim cdo ne škodi in za to raj se lahko zasadijo v močvirno težko zemljo. Ker marelice dobro rastejo se na njih deblu tudi lahko požlahtuijo breskve. — Sladke breskve (nektarine) ne rastejo na grenkih maudelcih. H. Slive sc naj bolj požlahtnujejo na slivah. 9. Madclci se požlnhtnjejo ua madelcih in na vseh vrstah sliv. 10. Ncšple rade rastejo požlahtnjene na ncšpeluih, kiuSkoh in glogu. 11. Orehov in kostanjev ni potrebno požlahtiti, ker vsikdar prinašajo jednaki sad iz kakega so izrastli; če se vendar večkrat presadijo, prinašaj ti vekši in lepši sad. V Tirolski in Predarelakem se nahaja 50 sadivuie. Ki so namenjena za poduk mladini, vse skupej obsegajo 6044 □ sežnjev zemlje. Med temi bo četiri na novo napravljene in obsejstie, in «atorej ne moremo povedati, koliko drevesee v njih raste, v drugih se nahaja 43.107 sado-vuih dreves in med temi flpet 12.(139 žlahtnih in zvuu tega 6000 različnih sploh hasnovltih dreves. V Tirolski se nahaja 4iJ sadi v ni c i u v teh 26.fi 13 sadov 11 i b dreves. V Pre- ste samo med temi dve sadivnici 2710 žlahtnih. in v teh 21.494 sad ovnih darlskem dreves iu Sejanje (abaka v Kod olj ub no gospodarsko društvo C. k, ministCTStva na vloženo prošnjo skusiti v Ceski sejanje tnbaka ua '¿5 'vendar ne sme prekositi 15 ruli Kemije. Tahak se mora sejati ali na vrtih ali na ograjenih njivah in pridelanega ta- Českl. v Pragi je dobilo od dovoljenje, da se sme različnih mestih, ktero lrLaja vsaki Sotrtek in velja e poitniiiti vred i d T Mariboru p jH&fiiij a.-nj eiu na dum na celo lfilo • 3 ti, _ pol let a . 1 ti. 10 k. » V, ~ .. -f MIL Brci pošiljanju na dom za «dlai;;th ta |>»>Jahtn j t-«J i». 1, Drevesa, ki za požlahtnjenje jemljejo morajo imeti gladko skorjo, morajo biti zdrava in na prerezanih ae ne sme videti črn krog. Bolehna drevesa se morajo taki od vrči. '2. Jabolka bi hruške se lahko požlahtnjijo na deblu ki jo zraslo iz pesek, divjega ali žlahtnega snda. 2. Pritlikavci se požinhtmtjejo: Hruške naj bolj na deblu kutine ali gloga; j a b e I k o tndi na glogovovem ali ivanjačioem deblu. 4. Na kutinah požlahtnjenje liruike prinesejo pred sad, vendar, so tudi bi (rej posušijo; ua glogu požlahtnjenje hruške so Cerič slednjokrut Bua po tleh i pozabil sem vam gosp razložiti, česar ste me že dolgo prosili. Pravili ste mi, da morala je vaša žena poln lonec jajec zavreči. Da veste oče Cerič, kako se jajca gnjilobe ovarjejo, vam hočem povedati, ter povejte svoji ženi. Izkušeni gospodarji našli so vei načinov jajca hranjevati, med vHemi pa ta le način priporočili. Znana reč je pravijo da kokoši meseca maja, jnnija in julija naj raji kok-Ijujo tedaj rade valijo, in da meaeea avgusta, septembra, oktobra i a kesueje zno.sena jajca naj boljša so za shrambo. Vzrok da v maju, juniju in juliju znesena jajca rada gnjijejo, jc toplota, kar "tudi radi verjamemo. Nuj boljšo je tedaj, da se vse koklje v istih mesecih v posebni kurjak zaprejo, da na novo zue3cnih jajec posedati ne morejo. Pomniti pa je treba od jajec sledeče: t. Gcjezdo ima bili na mrzlem kraju. 2. Kdor voli ko kuretuine ima, mora večkrat na dau jajea iz gnjezda jemati iu na mrzli kraj djati. 3. Jajca denejo se v zaboj ali kislo, ktere pokrov ima hiti na pol odprt. 4. Denejo se jajca tako, da pridejo na dno naj novejša, starejša pa ua zgor ter so jednako rabijo. b. Zaboj ali kišta dene se y hiSo, v ktem sc po zimi nikdar ne kuri: vendar ne sme biti premrzla, da jajca ne zmrznejo. 6. Tndi v olju pomočena jajca in po navedenem naeinu shranjena, nikdar ne gnjijejo. Presneto I mi reče Cerič to mora moja žeua poskusiti, in če ji ne zgnjijejo, dobite gospod učitelj 50 jajec za cvrtje. srednje vrsto rastejo vendar tudi v zlo slabi zemlji, 5. Sladke Črešnje rastejo samo, če so poilahtnjene na deblu sladkih črešenj, na deblo kisilih črešeni (visenj) se ne smejo požlahtmevate, ker colo ne rastejo. Kisele ¿rešuje (višnje) se lahko požlahtuijo na deblu sladke ali kisele erešuje. 6. Marelice sc lahko požlahtuijo na mareličnem ali slivinem deblu. Prvejše rastejo posebno rade in prav lopo, prinašajo lep in zvunredno okusen sad, lahko vendar zmrznejo. T. Breskve se požlabtnajejo na brezkvinem, mandel-činem in moreli finem debi u. lireskve na mandelčineoi, deblu požlahtujene se rado zlo globoko vkoreuijo, potrebujojo vendar toplo podneltje in dobro zemljo; v mrzlih krajih so mora jih korenje po zimi dobro pokrivati. Na breskviueui deblu požlahtujene se ne vkorenijo rade globoko, potrebujejo volhko m rahlo zemljo in tedaj prinašajo prav obilno sadu. Na slivinem deblu požlahtnjenje breskve se tudi ne vkoreuijo globoko, mokrota jim celo ne škodi in salo roj se lahko zasadijo v močvirno težko zemljo. Ker marelice dobro rastejo se na njih deblu tudi lahko požlahtuijo breskve. — Sladke breskve (nektarine) ne rastejo na grenkih mandelcib. H. Slive sc naj bolj požlahtnujejo na slivah. 9. Madclci se požlahtnjejo ua madelcib in na vseh vrstah sliv. 10. Ncšple rade rastejo požlahtnjenc na ncšpeJuib, kruških in glogu. 11. Orehov in kostanjev ui potrebno požlahtiti, ker vsikdar prinašajo jednaki sad iz kakega so izrastli; če se vendar večkrat presadijo, prinašajo vekši in lepši sad. V Tirolski in Predore!akem ae nahaja 50 sadivnie. Ki so namenjene za poduk mladini, vite skupej obsegajo 6044 □ sežnjev zemlje. Med temi bo četiri na novo napravljene in ohsejatie, iu «atorej ne moremo povedati, koliko drevesee v njih rasle, v drugih se nahaja 43.107 sado-vnih dreves in med temi spet 12.939 žlahtnih in zvun tega 6000 različnih splob hasnovitih dreves. V Tirolski se nahaja 4iJ sadi v tiic i u v teh 26.fi 13 sadovnib dreves. V Pre- ste samo med temi dve sadivnici 2710 žlahtnih. in v teb 21.494 sad ovnih darlskem dreves in Sejanje (abaka v Kod olj ub no gospodarsko društvo C. k, ministCTStva na vloženo prošnjo skusiti v Ceski sejanje tobaka ua '¿5 'vendar ne sme prekositi 15 ndi zemlje. Tabak se mora ae-jati ali na vrtih ali na ograjenih njivah in pridelanega ta- Českl. v Pragi je dobilo od dovoljenje, da se sme različnih mestih, ktero baka se mora vsaka sorte poslati 50 listov ravnateljstvu centralne tabakovo fabrike v Rcču, ostali pridelki fabakovi pa se morajo subi poslati komisiji v Scdlice, ki bode za kupovanje tabu k a posebno posla vljena- Dornače stvari. Hagnovjle Živali bi morali kolikor u aj več varovati. Žalostno reči, kterc smo posebuo v zadujih 10 letib za stran tega izvedeli, so nas podučite, da smo hodili po eeio krivi poti, ko smo ptiči ce, krte in mravljo vinarja! i. Tudi miavlje io nam neizmerno zlo hasuovite, ker nam varuj s jo naše gozde s tem, da požerejo mnogo milijonov mrčesnih jajce, iz kterib se valijo drevesom zlo škodljivi črvi. Praska iu Koblcnska vlada je zatoraj pred kratkim ostro prepovedala mravlji tija jajca n obirat i. Teža brnela. Jeden vagan límela vaga 3—5 funtov; 20—3U vaga no v suhega brnela vaga jeden ecut. tO vagan ov zelenega bínela da 12 yaganov suhega, Cisto prosi o in dobro lepilo (z a tu a z a) za peči si tako napraviš: Vzemi 2 dela čistega in preacja-nega drevesnega pepela. < dele dobre cigleno moke iu <> delov dobre ilovice, prilej toliko vode, klen vendar % del očita primešali moras, da napraviš testo, s tem se lahko za-mitze vsaka poč na železni in prsteni peči. Tako lepilo drži celo dobro in dolgo. Sejanje maka je zlo koristno, Neki gospodar Oskar Se sage pripoveduj o, da mu sejanje maka no jedni rab na leto prinaša Itil gld. čistega dohodka. Zdravilo za r a n e o d I e ž a u j n, Če človek za hudo boleznijo mora dolgo ležati, se Jahko pripeti, da si naleze hude rane; take rane se ozdravijo takole: Vzemi nekoliko galunu (slumen čredam) in ga raztali v olju, v to olje na moči tanko platneno krpo in jo deva) na rano, ki bo kmuli zacelila. Proti upikn zaževk (knkcev) pomaga naj bolj, če &e uho d i na pomoči s sal talako Vini cvetom (Salrniakgeist). Cese komu zlo roke potijo naj popari žnltijevegu petja in si naj vrniva s tdlai;;th ta poilalttiijcnj«. 1, Drevesa, ki *a za požlahtnjenje jemljejo morajo imeti gladko skorjo, morajo biti zdrava in na prerezanib se ne srna videti črn krog. Bolehna drevesa se morajo taki od vrči. 2. Jabolka in hruške se lahko požlahtnjijo na de biti ki je zraslo iz pesek, divjega ali žlahtnega sada. 2. Pri ti i k ovci se požiahmtijejo : Hruške naj bolj na deblu kutine ali gloga; j a b e I k o tudi na glogovovem ali ivaujafiinem deblu. 4. Na kutinah požlahtnjenje hruike prinesejo pred sad, vendar, se tudi ii i tre j posušijo; ua glogu požlahtujeuje hruške so Čerifi slednjokrat Bos po tleh 1 pozabil sem vam gosp razložiti, česar ste me že dolgo prosili. Pravili ste mi, da morala je vaša žena poln lonec jajec zavreči. Da veste oče Cerič, kako se jajca gnjilobe ovarjejo, vam hočem povedati, ter povejte svoji ženi. Izkušeni gospodarji našli so več načinov jajca hranjevati, med vsemi pa ta le način priporočili. Znana reč je pravijo da kokoši mcseca maja, jnnija in julija naj raji kok-Ijujo tedaj rade valijo, in da meseca avgusta, septembra, oktobra m kes noje znosena jajca naj boljSa so za shrambo. Vzrok da v maju, juniju in juliju znesena jajca rada gnjijejo, je toplota, kar "tudi radi verjamemo. Nuj boljšo je tedaj, da se vse koklje v istih mesecih v posebni kurjak zaprejo, da na novo znesenih jajec posedati ne morejo. Pomniti pa je treba od jajec sledeče: t. Gcjezdo ima biti na mrzlem kraju. 2. Kdor voli ko kuretnine ima, mora večkrat na dan jajea iz gnjezda jemati iu na mrzli kraj djati. 3. Jajca denejo se v zaboj ali kislo, ktere pokrov ima biti na pol odprt. 4. Denejo se jajca tako, da pridejo na dno uaj novejša, starejša pa na zgor ter so jednako rabijo. b. Zaboj ali kišta dene se v hiSo, v klero sc po zimi nikdar ne kuri: vendar ne sme biti premrzla, da jajca ne zmrznejo. 6. Tndi v olja pomočena jajca in po navedenem načinu shranjena, nikdar ne gnjijejo. Presneto! mi reče Cerič to mora moja žeua poskusiti, in če ji ne zgnjijejo, dobite gospod učitelj 50 jajec za cvrtje. srednje vrsto rastejo vendar tndi v zlo slabi zemlji, 5. Sladke črežnje rastejo samo, če so požlahtnjene na deblu sladkih črešenj, na deblo kisildi ¿rešeni (visenj) se ne smejo požlahtmevate, ker celo ne rastejo. Kisel e čreš-njc (višnje) se lahko požlahtnijo na deblu sladke ali kisele ereŠnje. 6. Marelice sc lahko požlahtnijo na mareličnem ali slivinem deblu. Prvejše rastejo posebno rade In prav lopo, prinašajo lep in tvunredno okusen sad, lahko vendar zmrznejo. T. Breskve se požlahtnajejo na brezkvinem, mandel-etnem in moreli finem debl u. Breskve na mandelčinem, deblu požlahtnjene se rade zlo globoko vkoreuijo, potrehujojo vendar toplo podnebje in dobro zemljo; v mrzlih krajih so mora jih korenje po zimi dobro pokrivati. Na breskviuem deblu požlahtnjene se ne vkorenijo rade globoko, potrebujejo vulhko in rahlo zemljo in tedaj prinašajo prav obilno sadu. Na slivinem deblu požlahtnjenje breskve se tudi ne vkoreuijo globoko, mokrota jim cdo ne škodi in salo roj se lahko zasadijo v močvirno težko zemljo. Ker marelice dobro rastejo se na njih deblu tudi lahko požlahtnijo breskve. — Sladke breskve (nektari ne) ne rastejo na grenkih man delcih. H. Slive sc naj bolj požlahtnujejo na slivah. 9. Madclci se požlahtujejo na madelcih in na vseh vrstah sliv. 10. Ncšple rade rastejo požlahtnjene na ncšpeluib, kritikah in glogu. ]|, Orehov in kostanjev ni potrebno požlahtili, ker vsikdar prinašajo jed miki sad iz kakega so izrastli: če se vendar večkrat presadijo, prinašajo vekšl in lepši sad. V Tirolski in Predarel a k e m se nahaja 50 sadivnie. Ki so namenjena za poduk mladini, vse skupej obsegajo 6044 □ sežnjev zemlje. Med temi so četiri na novo napravljene in obsejane, iu «atorej ne moremo povedati, koliko drevesee v njih rasle, v drugih se nahaja 43.107 sado-vuib dreves in med temi spet 12.(139 žlahlnih in zvnn tega 6000 različnih sploh hasnovitih dreves. V Tirolski se nahaja 4iJ sadi vtiic in v teh 26.fi 13 sadovn i b dreves. V Pre- ste samo med temi dve sadivnici 2710 žlahtnih. in v teh 21.494 sadovnih darlskem dreves in Sejanje (abaka v Kod olj ub no gospodarsko društvo C. k, ministCTStva na vloženo prošnjo skusiti v Češki sejanje tubaka na '¿o 'vendar ne sme prekositi 15 ml i zemlje. Tabak se mora sejati ali na vrtih ali na ograjenih njivah in pridelanega ta- Českl. v Pragi je dobilo od dovoljenje, da se sme različnih mestih, ktero baka sc mora vsako sorte poslati 50 listov ravnateljstvu centralne tabakove talin k c v Rcču, ustali pridelki fabakovi pa se morajo subi poslali komisiji v Sedlice, ki bode za kupovanje tabu k a posebno postavljena- Humare stvari. Hasuovjte Živali bi morali kolikor u aj več varovati. Žalostno reči, klcre smo posebno v zadujih 10 letih za stran tega izvedeli, so nas podučile, da smo hodili po ceio krivi poti, ko smo ptiči ee, krte in mravljo v m ar j ali. Tudi miavlje io nam neizmerno zh basnovite, ker nam varuj s jo üftíe gozde s tem, da požerejo mnogo milijonov mrčesnih jajec, iz kteri h se valijo drevesom zlo škodljivi črvi. Praska iu Koblcnska vlada je zatoraj pred kratkim ostro prepovedala mravlji aja jajca a obirat i. Teža h ui c I a. Jeden vagan límela vaga 3—5 funtov; 20—3U vaga no v suhega límela vaga jedeu cent. 10 vagan ov zelenega bínela da 12 vega nov suhega, Cisto p rosi o in dobro lepilo (z a tu a z a) za peči si tako napraviš: Vzemi 2 dela čistega in preseja-nega drevesnega pepela. < dele dobre cigleno moke iu t. delov dobre ilovice, prilej toliko vode, kteri vendar % del očita primešali moraš, da napraviš testo, s tem se lahko za-mazc vsaka poč na železni in prsteni peči. Tako lepilo drži celo dobro iti dolgo. Sejanje maka je zlo koristno, Neki gospodar Oskar Se sage pripoveduje, da mu sejanje maka ne jedni rali na leto prinaša 16l gld. čistega dohodka. Zdravilo za r a n e o d I e l a uj a, Čc človek za hudo boleznijo mora dolgo ležati, se lahko pripeti, da si naleze hude rane; lake rane se ozdravijo takole: Vzemi nekoliko galunu (ulumen čredam) in ga raztali v olju, v to olje na moči tanko platneno krpo in jo deva) na rano, ki ho kmali zacelila. Proti upiku zaževk (knkcev) pomaga naj bolj, če &e uho d i na pomoči s saltnhtknnm cvetom (Salrniakgeist). Cese komu zlo roke potijo naj popari žalfijevegtt petja in si naj vrniva s t el bi edini nagib. Zakaj pa? Navodjeno je več vzrokov, o klerih toliko povedati hočem, kolikor sem si jih zapomnil. Prvi vzrok trdi, da darila niso čisti nagib, znkaj človek dobro stori in so uči, ampak, pravijo modri 10. stoletja, vsak mora dobro storiti tu se učiti le za tega volje, ker spozna iu čuti, da je to jegovn dolžnost, ker to terja ljubezen do domovi ne. Ta nagih, to prepričanje naj tudi vodi vsakega otroka, du se prav marljivo uči. (Prosim le modre može za nauk, po kterem se naj pri 7 let starem otroku taki čisti nagib vzbuja.) O nžeu je po tem vgovor, zakaj se tudi odraščenim ljudem za slavna dobra dela darila delijo, kakor hrabrim vojakom, ministrom, dobrim učiteljem, izvrstnim umetnikom, marljivim kmetom itd, In kako se tako djanje v razpisu odstrani? Pravijo da se je do zdaj tako ravnati moralo, je vzrok dosedajna kriva izreja, ker še ljudje ne zastopijo prav svojih dolžnosti, ker Se nimajo prave ljubezni do domovine. Slišite vsi, klen sle dobili za vaše izvrstne zasluge zlate križeee, svetinje, viteške rede itd., vi ste krivo izrejeni, vi ne čutite prav svoje dolžnosti, v vas ue bije k reji k o srec za domovino. Hišni oče, kteri uhlju h i svojemu ljubemu, pridnemu sinku slad kura prinesti iz mesta, ako se ho prav lepo obnašal, krivo goji svojega otroka. Po takem ravnanju iu po takem predpisa bi moral učitelj v š^ii več storili, kakor sam Oog. Bug je obljubil Izraelskemu ljudstvu, kedar jim jo postave dal, srečo, rodovitnost zemlje, zmago čez sovražnike, ako bodo sjioluili jegove zapovedi, Kristus ohljuld večno plačilo tistim, kteri jegove zapovedi spolnijo, poplača Bog že večkrat na zemlji dobra dela, kakor se iz zgodovine vidi, in vsakdanja skušnja uči. Iu učitelj ne bi smel tako ravnati pri svojih učencih, pri otrokih, kteri še ne morejo soditi, kaj jo tista dolžnost, čista ljubezen do domovine? K a dalje se bere v razpisu, da se pri razdeljen) n tudi krivica godi, ker se gleda sploh, na vspeh, na tj, kar učenec zna, ne pa tudi na jegovo voljo {das Geleistete wird herllcksichtiget). Naj mi zdaj šc povedo tisti, kteri so to pisali, na kaj pa oni gledajo? Ali jc jim volja zadosti ¥ Ali tudi oni ne gledajo tla résultat? In kaj pa volja pomaga? Ako bi ljudje le pri volji ostali, äe bi v neizrečeni temi in nevednosti živeli. Med drugim 6o pravijo, da ravno šolska darila spravijo učitelje v razne zadrege. In tako modrujejo : M a mi kteri starši v svoji slepi ljubezni do otrok vidijo le samo dobre lastnosti svojih sinov in hčerk in prezirajo jibovc slabe, ter mislijo, da so jihove otroci tudi naj boljši v šoli, kedar po tem pride baka se mora vsake sorte poslati 50 listov ravnateljstvu centralne tabakove fabrike v H cen, ustali pridelki tabakovi pa se morajo subi poslati komisiji v Sedlice, ki bode za kupovanje tabu k a posebno postavljena- Humare stvari. llasnovjte Živali bi morali kolikor naj reč varovati. Žalostna reči, klcre smo posebno v zadujih 10 letih za stran tega izvedeli, so nas podučile, da smo hoditi po celo krivi poti, ko smo ptiči ce, krte in mravlje vinarja! i. Tudi nnavlje so nam neizmerno zh hasnovite, ker nam varujejo na&e gozde s tem, da pežerejo mnogo milijonov mrčesuib jajcc, iz kterib se valijo drevesom zlo škodljivi črvi. Praska iu Koblcnska vlada je zatoraj pred kratkim ostro prepovedala mravlji tija jajca o obirat i. Teža brnela, deden vagan límela vaga 3—5 funtov; 20—3U vaga no v suhega hmels vaga jeden ecut. tO vagan ov zelenega bínela da 12 yaganov suhega, Cisto p rosi o in dobro lepilo (z a m a z a) za peči si tako napraviš: Vzemi 2 dela čistega in p rese jariega drevesnega pepela. < dele dobre cigleno moke iu delov dobre ilovice, priiej toliko vode, klen vendar % del očita primešali moras, da napraviš testo, s tem se lahko za-maže vsaka poč na železni in prsteni peči. Tako lepilo drži celo dobro iti dolgo. Sejanje maka je zlo koristno, Neki gospodar Oskar Se sage pripoveduje, da mu sejanje maka ne jedni rali na leto prinaša 16l gld. čistega dohodka. Zdravilo za r a u e o d I e l a u j a. Če človek za hudo boleznijo mora dolgo ležati, se lahko pripeti, da si naleze hude rane; lake rane se ozdravijo takole: Vzemi nekoliko galunu (uturnen čredam) in ga raztali v olju, v to olje na moči tanko platneno krpo in jo deva) na rano, ki bo kmuli zacelila. Proti upikit zaževk (knkcev) pomaga naj bolj, če se uho d i na pomoči s saltalakonm cvetom (Salrniakgeist). Cese komu zlo roke potijo naj popari žalfijevegtt petja in si naj vrniva s t el bi edini nagib. Zakaj pa? Navodjeno je več vzrokov, o kterih toliko povedati hočem, kolikor sem si jih v,i\-pomnil. Prvi vzrok trdi, da darila niso čisti nagib, zakaj človek dobro stori in so uči, ampak, pravijo uiodn ID. stoletja, vsak mora dobro storiti iu se učiti le za tega volje, ker spozna tu ùuti, da je to jegova dolžnost, ker to terja ljubezen do domovine. Ta nagih, to prepričanje naj tudi vodi vsakega otroka, da se prav marljivo uči. (Prosim le modre uiože za nauk, po kterem se naj pri 7 let starem otroku taki čisti nagib vzbuja.) O nžeu je po tem vgovor, zakaj se tttdi odraščenim ljudem za slavna dobra dela darila delijo, kakor hrabrim vojakom, ministrom, dobrim učiteljem, izvrstnim umetnikom, marljivim kmetom itd, Iu kako se tako djanje v razpisu odstrani? Pravijo da se je do zdaj tako ravnati moralo, je vzrok do&edajna kriva izreja, ker še ljudje ne zastopijo prav svojih dolžnosti, ker še nimajo prave ljubezni do domovine. Slišite vsi, kteri sle dobili za vaše izvrstne zasluge zlate križece, svetinje, viteške rede itd., vi ste krivo izrejeni, vi ne čutite prav svoje dolžnosti, v vas ue bije k reji k o srce za domovino. Hišni oče, kteri uhlju h i svojemu ljubemu, pridnemu sinku slad kura prinesti iz mesta, ako se ho prav lepo obnašal, krivo goji svojega otroka. Po takem ravnanju iu po takem predpisa bi in oral učitelj v večsturiti, kakor sam Bog. Bog je obljubil izraelskemu ljudstvu, kedar jim jo postave dal, srečo, rodovitnost zemlje, zmago čez sovražnike, ako bodo spoluili jegove zapovedi, Kristus obljubi večno plačilo tistim, kteri jegove zapovedi spolnijo, poplača Bog že večkrat na zemlji dobra dela, kakor se iz zgodovine vidi, in vsakdanja skušnja uči. In učitelj ne bi smel tako ravnati pri svojih učencih, pri otrokib, kteri še ne morejo soditi, kaj jo čista dolžnost, čista ljubezen do domovine? K a dalje se bere v razpisu, da se pri razdeljen) n tudi krivica godi, ker se gleda sploh, na vspeh, na tj, kar učenec zna, ne pa tudi na jegovo voljo {das Geleistete wird berllcksichtigct). Naj mi i-.daj šc povedo tisti, kteri so to pisali, oa kaj pa oni gledajo? Ali je jim volja zadosti ¥ Ali tudi oni ne gledajo na résultat? tu kaj pa volja pomaga? Ako bi ljudje le pri volji ostali, Se bi v neizrečeni temi in nevednosti živeli. Med drugim 6o pravijo, da ravno šolska darila spravijo učitelje v razne zadrege. In tako modrujejo : M mai kteri starši v svoji slepi ljubezni tio otrok vidijo le samo dobre lastnosti svojih sinov in hčerk in prezirajo jibovc slabe, ter mislijo, da so jikove otroci tudi naj boljši v šoli, kedar po tem pride konec leta, no prinese jihov sinek nobenoga darila domu i potem dolžijo starši učitelja krivice in pnslranosti I Partei-liehkeit) iu kričijo, da je strah. Ali se tudi sedaj ne ho tako godlio, kadar slišijo, da so pri skušnji ali med letom drugi otroci puh val jeni, ji ho vi pa grajani? Pri vsem tem pa še velja tukaj, da starši, kteri tako sodijo svoje otroke, nimajo pravega zapopadka o izreji otrok, nimajo prave ljubezni do otrok. Svetujejo po tem modri Salamoni, naj se napravi fiolsku bukvamioa za denarje, kteri so se porabili za šolska darilo, da odstranijo vgovor, kteri trdi, ila šolsko darilo ostane učencu v v eden spomin, ter pravijo, da tudi tako lahko dobivajo učenci knjige v roke, ktere so se jim dozdaj v šoli darovale. Vendar da ne bom predolg, še rečem samo ediuo: knjiga, ktera se mi je v šoli, kakor olroku podarila, mi ostane v vedeu spomin, ni z veseljem jo še starček v roke vzame, ter misli nazaj ua svoja otročja leta, se spomiuja na nedolžno veselje, ktero je vživa!, iu ravuo to ga dostikrat pripravi, da zvesteje božje in državne zapovedi spolnuje. Za to pa rečem vsem, kteri m jo mar za uk otrok, za šolo, iz lastnih moči, iz lastnih denarjev kupite pridnim šolarjem darila in storito jim veselje, d4 bodo se v mladosti radi iu veliko učili. Izpod i'0 gld. po nestanovitnih dohodkih pri merjeno, komaj sadosti obutvi, a ne pa ostalim potrebam poduciteljskega življenja". O tem stavku moram reči, da so g. g. podučitelji živo pokazali svojo nadlogo. Gotovo je, da potrebujejo za uk pripravnih knjig, detovodskih pa tudi drugih Časnikov, ako hočejo zmožni hiti svojemu težavnemu poklicu j kajti v pri-pravuišču niso sc Se dovolj izurili za učiteljstvo. Kako pa si bodo siroteji oskrbeli podučnih knjig, ako le toliko dohodkov imajo, da ai komaj obutev priskrbijo. Je h to mogoče v ustavni Avstriji ¥ — Dalje pravi adresa: „So pa tudi podučitelji, koji nimajo nobenih stanovitnih dohodkov ter Še zraven tega s svojim, privatno tedaj težko zasluženim denarjem za telesni živež skrbeli morajo. Podučitelje prestavlja sicer ordinariat s dekretom a jihove dohodke določi le v.sakteTi nadnčitelj od primerka do primerka (vou Fail zu Fall) ter je kot pri poslih po diktatorsko ustanovi". Gotovo jc, da nekteri podučitelji res nimajo nobenih stanovitnih dohodkov, nego morajo o šolskih praznikih z vrečo na hrbtu od koče do koče zrnca prosili iu zraven tega marsiktero grenko iu debelo požreti, ker se očitujc jim, da nimajo pravico baračiti po fari. Jc Ii res, da hi ust ivna Avstrija kot mogočna, krasna bogala in od lioga s vsemi darovi blagoslovljena ne mogla svojih naj pDtrehuejših, rečem naj polreboejših slučajev dostojno in pravično plačevati in roditi? Mili nam ltože! To deželnim iu državnim n išitn poslancem v pretres-(Kodbc prihodnjič.) Pollttfllt Ogled, Dr i a v ni z bor je 24. pri. m. svoje seje končal, predmeti. ktere ao poslanci aii vlada, ali odbori v zbornico prinesli, so namreč končani. Kar pa je ljudstvo v prošnjah podalo, se je izroÉilo vladi, naj ona stori ž njimi, kar buče. — — V.sled prošnje, pogorelega mosta Ibbs so je izreklo načelo, da se posameznim p ogorek cm ne inore da vati pomoč iz državne blagajn ice. Ministerstvo je prosilo J, veličanstvo, naj hi smel za 7,daj drž. zbor prenehati do 1. seplcmhra, Med tem bodo zborovale delcgacijo na Dunaju iu okoli 20. avgusta bodtf sklicani deželni zbori, J. veličanstvo je to dovolilo. Gosposka zbornica je potrdila cel o zbirko postav, ktere ji je poslala zbornica poslancev in sieer več i det brci vsakega besedovanja. Cesar je bil a kuje zoni Avereperg-om v Pragi, pravi hc zastran blagoslavlanja m o s ta, dragi pa mislijo, z a stran po-razumljenja a Češko opozicijo. G. Beust pa je tudi doŠel v Prago in jo z Palacky-jem in tir. Rieger-jem govoril, pa tudi cesar je K češkimi narodnimi voditelji govoril io po tem še je celo napočil glas, da bosta grof Leo Tli un in dr. Rieger na Dunaj poklicana, če bosta ¥ — Vse to pa kvari nemškim liberalcem apetit in jim jemlje spanje; popada je budi strah, da se morebiti že danes poruši sistema, ktcrc obstoj še se je včerej po celcm svetu neporušljiv razglaše* vol. Vsikdar, kedar se kaka osebnost cesarju bliža, o kteri se misli, da je zdnjni sistemi nasprotna, gre po celi vrsti liberalnih časnikov trepetanje in klie strahu in stisk, da se grozi nevarnost sistemi. Itcsnično, če se že liberalci bojijo, da hode upliv posameznih osebnosti jibov sistem porušil, kažejo zadosti jasno, da so samo na pesek zidali. -Češki listi pa še dozdej celo nič ne pravijo niti o doguanem uiti o početem po razumljen ju in češke zadeve so morebiti duijc odmaknene, kakor so bile pred cesarjevim obiskom, ker voditelji češkega naroda niso se tn se ne bodo za Jas odmeknoli od programa, ki je v državnopravnem obziru program vsega češkega naroda. Da se je do porazumljenja zlo daleko, sc naj bolj vidi iz tega, kar pravijo uradni časniki, da je vlada namreč omenila, a a ona češke nasprotna prireko-vanja za zdaj niti dovoliti ne more niti noče, pri tem se je tndi češki opoziciji svetovalo, naj zmerneje nastopa, ker drugače bo vlada poprijela ostre naredbe in če bi demonstracije napredovale, bo poprijela tudi nenavadne naredbe In morebiti tudi suspendirala neke ustavne postave. — Zdaj se na Češkem suspendira časnik za časnikom, dobiva pravdo vrednik za vrednikom in se prepevala vaj o ljudski zbori, — in to bi bila po?, k p o razumljen ju s Cehi V V ogerskem parlament« je zdaj hilo o samih dačah govorenje, posebno mnogo se je besedovalo o solini dači, stvar je vendar žo doguana. Zdaj se pretresuje postava t aha ko v o. Hrvaška reguikolarna d epu ta cija bo se tudi težko z Ogri po razumel a, ker Ogri se brez Reke nočejo po* pogoditi, Hrvati pa jo nočejo in no morejo dati. Iz vse Srbije dohajajo telegrami, ki izrekajo željo, da ostane knjezovina pod vlado Obrenovičcv, Bolgrad je teh istih misli, tako tudi vlada. V Bel gradu se je 27. prti. meseca začela konečna razprava pravde knjozovmorstva. Založeni so: Ljuba liadovanovič, Kos ta Ra do van o vi č, Pa z ar Marič, Simon Nena-do vit, Zjakn in Pavel liadovanovič, Slanoje Rogič, Bogosov Petrovič, Atbanus Athauaekovič, Vidoje Ivkovič Hasa Jelo-vič, Blagoje Petkovič in Ljuboniir Tadič. Preiskavua pisma dokazujejo, da jc bila zarota na korist knjeza Poter Karagjcogjeviča, Po tem ko so se zapisani izreki ob tožencev prebali in jih osebnost dokazala, se je začelo ii-pitovanje. Marič, Rogič in Tadič so svojo krivujo taki obstali. Odvetnik Pavel Radovauovič, ki je Že prej naj bolj obširno vso povedal in obstal, jc to tudi javno potrdil. On pravi, da je po vsi sili hotel svoje tri brate od tega čina odvmoti, ko mu to vendar ni bilo mogoče ni bo tel svojih bratov zapustiti. — Misli hc, da ho cela razprava v treh danih končana. Tudi konzuli so bili pri razpravi. V M ek sik i je spet nastal veliki puut. Novica r. 21. preti, meseca je bil veliki tabor na bregu Bozdezi, pri kterem se je sošlo J4-CXJÜ ljudi. Došlo je mnogo društev in handerij iz vseh -traui z lepo okinčunimj bauderi. — Za predsednika je bil izvoljen po skupnem klicu g. knjca Rudolf Taxis; za podpredsednika na g. Mat tus. Predsednik jo nuj prej govoril o spravi Oenov s Nemci, kar sc jc slednjim posebno zlodopadlo, Dr. Gabler je tudi govoril o spravi Čehov s Nemci in med drugimi tudi o samooskrbo van j u, ko je vendar to omenil, mil je c. okrožni glavar odleguol besedo, llavno tako tndi g. Scdla-ček-u, ko je omenil historično pravo, Sedlaeek se je vendar dalje govoril in ko je še enkrat omenil historično pravo, je c. komisar tabor razpustil. So ve da je to napravilo velik hrup med zbranimi in odbor tabora je soper to protestiral. Knjez Taxis je vendar tabor sklenoi in Ijud-slvo se ie mirno razálo pevaje „Hej Slovani". S vitli cesar jo Ml 21. preti, slnvljnnju 12. t. m. se „R o j a u i". samo, ali ima tudi to cesarsko potovanje kak politični pomen ali ne in ali ho kak dober sad prineslo? Če se spol-nijo jih pravične želje, ho gotovo bolje tudi za nas druge Slovane. Pravda soper grof C bor i ns ky-ga je v Monako vem dovršena in je grof sjioznau za krivega,' da je pripomogel k umoru svoje žene in jc obsojen nu 20 let v težko ječo. „Triglav" je dobil tiskovo pravdo, zarad sostavka v 25. št. „Deutseh-Libcralen11 in bode konečna razprava 2. julija. Vredništvo „Slov. Glasnika" daja tiazuaaje, da bo izhajal v kratkem spet lepoznanaki list in sicer po zmož-nejši (?) rok/ vredovso. — Prosi tudi, uaj bi se mu plačali zaostanki za „Glasnik", „Cvetje" in „Cvelnik4. hode zvečer slovesno odprla nova čitalnica Bog daj srečo in dobro rast mladorojenkil 23. prti. meseca ob b uri zjutrn je doSel dozdevni vladar Milan Obreno v i C v Belgrad; pričakovala ga je velika množina ljudi, ko jc iztopil iz ladje, ao ga sprejeli naj viši deželni uradniki in častniki in zastopniki mestnih društev. „Zivio", kliea je bilo zadosti.! „V ol k sfr e un d" je prinesel nagovor svetega očeta do svojih kardinalov od besede do besede. Sv. Oče so popolnoma zavrgli vrske postava in So vsled svoje apostolske oblasti, kot papež i/rekli, tla so postave na vekomaj neveljavne. — Daje tona Dunaju strašen hrup napravilo k a«e naj imlj to, daje, kakor sc pravi, minister g, G iskra pri minisierski seji predložil, naj sc pošljejo papeževemu pos I nnc u na Dunaju potni listi. — Predlog vendar ui obveljal. Iz hrvaškega Primorja se pi&e, da je tamo suša vse žito vzela, da namreč semena ne dobijo, pred 20 dnevi je bilo sicer malo deža, ali kuj to koristi, ker je zdaj pa velika suša, Pred kratkim jim je tudi huda burja mnogo k vara napravi/« v vinogradih. Če Se jim uog vsema vino, jim ostane samo beraška palica._ fr cena pretekli teden. Pltnice vagan (dría veiik a) . , .... Jofimeiia _ , Ove» „ .... Torti ce (karu«} vagau Ajdo „ Prosa ,, . , Knjmijn-ja „ . . , Govedino funt Talfltinc „ .... Svinj i; ti nt« gntvB fant Drv 36" trdih sezcuj (Klaflon ,r J®" it u ■ ■ . ,, 86" meLkih „ , lft" »i si ii - . - Ugleitjn in trdegn lesa Tugan „ „ tueUícjfa „ ,, Sena cent .... tálame cent r Sopali I » ,1. , i" BtcljO Plnnine (ipahn.i cent Jajcc, pet , Cesnrski zlat velja 5 H. 50 kr, a. v. Aiijo srebra 112.75, Narodno drž. posojilo 63.—, Lotcrlpie srečke. V Trsta 34. junija 1tiG8: 13 59 Prihodnje srečkatijc ji 9. julija iMfc'3. Iti E = a .s > -a LÍ > K 0 a CU 'r* S t! ¡k. e¡ 4 30 i. jO s no c ao H — 3 60 a 00 A as ÜS0 S »h 1 a so _ I t ítl 3 lfi •110 i 10 3Ü0 S I0¡ S 20 3 — fl 10 SÍ.0 2 60 S — 8- sao _ '■—. 1 eu lr4(l njo 1_ --H — — z4 iS — ao - ".>7 — '22 36 - 28 ■ U — as 1°|- S — 10 __ ü ao — — — 1 __ S 60: 1 ■_ — .-t r,o —'_1 _ _ -80 — 00 -SO £0 — HO —:so -ir, _ 40 l sol 1 30 — is 1 — i io| i ho — GS _ yo 1'- ™ Í5U _ 60 3S — 34- 33 — - 10 Hi a - u — 10 02 S» Listnica vrcdnUtva. O. T. v llreAcnb, Kako ju to, da ao nain ni(tn poslali govora g. ti t-. Srnca pri naši tiikovi pravdi, Prosim vm pošlji te, k^lti iiia-telji ia poplušujejo po njeto. G. P, K, v tliaiercih. \ait) dopiao suio dobili in jo bomo oh času pernatim ali, kolikor bn mogoče. Spis t zip uši-in i 11. i. pr. s. k. no Ixi tiskan, ker ž njim nič nc opravi rao, trebu so glasit) pri dotičaik uradih. Z Bogom I Oglas. Prodaj al fiiea dišečega, t varil nega in bar-enega blagu v Mariboru sprejema kmeliškega stanu, ki je naj manj 14 let štor, je obiskoval jedno leto realno Solo in je v besedi in pismu zmožen «lo- če snr jo bil 21. preti, tncseca v Pragi pri blago-j venskega in nemškega jezika. Drugo se izve pri vredoištvu: novega mosta, ki uobí cesarjevo ime. Pri lan i c je „Slov. Naroda"._ Cesar je bil a knjezom Avereperg-om v Pragi, pravi Be zastran blagoslavlanja mosta, dragi pa mislijo, z a stran po-razumljenja a Češko opozicijo. G. Beust pa je tudi doSel v Prago in jo z Palacky-jem in dr. Rieger-jem govoril, pa tudi cesar je z češkimi narodnimi voditelji govoril in po tem še je celo napočil glas, da bosta grof Leo Tli un in dr. Rieger na Dunaj poklicana, če bosta ¥ — Vse to pa kvari nemškim liberalcem apetit in jim jemlje spanje; popada je budi strah, da se morebiti že danes poruši sistema, ktere obstoj .še se je včerej po celem svetu neporušljiv razgluSc* vol. Vsikdar, kedar se kitka osebnost cesarju bliža, o kieri se misli, da je zdnjni sistemi nasprotna, gre po celi vrsti liberalnih časnikov trepetanje in klic strahu in stisk, da sc grozi nevarnost sistemi. Itesnično, če se že liberalci bojijo, da bode upliv posameznih osebnosti jibov sistem poruSil, kažejo zadosti jasno, da so samo na pesek zidali. -Češki listi pa Se dozdej celo nič ne pravijo niti o doguanem uiti o početem po razumljen ju in češke zadeve so morebiti daijo odmaknene, kakor so bile pred cesarjevim obiskom, ker voditelji češkega naroda niso se tn se ne bodo za Jas odmeknoli od programa, ki je v državnopravnem obziru program vsega češkega naroda. Da se je do poruzumfjenja zlo daleko, sc naj bolj vidi iz tega, kar pravijo uradni časniki, da je vlada namreč omenila, da ona češke nasprotna prireko-vanja za zdaj niti dovoliti ne more niti noče, pri tem sc je tudi češki opoziciji svetovalo, naj zmerneje nastopa, ker drugače bo vlada poprijela ostre d uredbe in če hi demonstracije napredovale, bo poprijela tudi nenavadne nuredbe in morebiti tudi suspendirala neke ustavne postave. — Zdaj se na Češkem suspendira časnik za časnikom, dobiva pravdo vrednik za vreduikom in se prepovedavajo ljudski zbori, — in to bi biia pot. k p o razumljen ju s Cehi V V ogerskem par! amen tu je zdaj hilo o samih dačah govorenje, posebno mnogo se je besedovalo o solini daei, stvar je vendar že dognana. Zdaj se pretresuje postava t aba ko v o. HrvaŠka rcguikolarna d ep uta cija bo se tudi težko z Ogri po razumel a, ker Ogri se brez Reke nočejo po* pogoditi, Ilrvati pa je uočejo in ne morejo dati. Iz vse Srbije dohajajo telegrami, ki izrekajo željo, da ostane knjezovina pod vlado Obrenovičcv, Bolgrad je teh istih misli, tako tudi vlada. V Bel gradu se je 27. prti meseca začela kouečna razprava pravde knjezovmorstva. Zatoženi so: Ljuba liadovanovič, Kos ta Ra do van o vi č, Lazar Marič, Simon Nena-do vit, Zjakn in Pavel liadovanovič, Slatioje Rogič, Bogosov Petrovič, Atbanus Athanaekovič, Vidoje Ivkovič Hasn Jelo-vič, Btagoje Petkovič in Ljubomir Tadič. Preiskavua pisma dokazujejo, da je bila zarota na korist knjeza Peter Karagjcogjeviča, Po tem ko so se zapisani izreki obtožencev prebali in jih osebnost dokazala, se je začelo iz-pitovanje. Marič, ltogič in Tadič so svojo krivujo taki obstali. Odvetnik Pavel liadovanovič, ki je Že prej naj bolj obširnu vse povedal in obstal, je to tudi javno potrdil. On pravi, da je po vsi sili hotel svoje tri brate od tega čina odvrnoti, ko mu to vendar ni bilo mogoče ni hotel svojih bratov zapustiti. — Misli se, da bo cela razprav» v treh danih končana. Tudi konzuli so bili pri razpravi. V M ck sik i je spet nastal veliki puut- Novica r. 21. preti, meseca je bil veliki tabor ua bregu Bozdezi, pri kterern se je soSlo 14-000 ljudi. Došlo je mnogo društev in handerij iz vseh strani z lepo okitičuuimi bauderi. — Za predsednika je bit izvoljen po skupnem klica g. knjez Rudolf Taxis; za podpredsednika pa g. Mat tus. Predsednik jo nuj prej govoril o spravi Oenov s Nemci, kur se jc slednjim posebno zlodopadlo. Dr. Gahler je tudi govoril o spravi Čehov s Nemci in med drugimi tudi o samooskrbo van j u, ko je vendar to omenil, mu je c. okrožni glavar odleguol besedo, ltuvno tako tudi g. Sedla-ček-u, ko je omenil historično pravo, .Sedlaéek se je vendar dalje govorit in ko je še enkrat omenil historično pravo, je e. komisar tabor razpustil. So ve da je to napravilo velik hrup med zbranimi in odbor tabora je soper to protestiral. Knjez Taxis je vendar tabor skleiioi in Ijud-slvo se je mirno razálo pevajc „llej Slovani". Üvitli cesar je bil 21. preti, slavi jnn ju 12. t. m. se „R o j a u i". samo, ali ima tudi to cesarsko potovanje kak politični pomen ali ue in ali ho kak dober sad prineslo? Če se spol-nijo jih pravične želje, ho gotovo bolje tudi za nas druge Slovane. Pravda soper grof Cher i ns ky-ga je v Monako vem dovršena in je grof sjioznau za krivega,' da je pripomogel k umoru svoje žene in jc obsojen n« 20 let v težko ječo. „Triglav" je dobil tiskovo pravdo, zarad sostavka v 25. št. „Deutseh-Libcralen11 in bode konečua razprava 2. julija. Vredniátvo „Slov. Glasnika" daju nazuaaje, da bo izhajal v kratkem spet lepoznanaki list in sicer po zmož-nejši (?) rok/ vrodovso. — Prosi tudi, uaj bi se m ti plačali zaostanki za „Glasnik", „Cvetje" in „Cvetnik4. bode zvečer slovesno odprla nova čitalnica Bog daj srečo in dobro rast mladorojenkil 23. prti. meseca ob b uri zjutra je doScl dozdevni vladar Milan Obreno v i C v Belgrad; pričakovala ga je velika množina ljudi, ko jc iztopil iz ladje, ao ga sprejeli naj viii deželni uradniki in častniki in zastopnik) mestnih društev. „Zivio", kliea jc bilo zadosti.! „V ol k sfr e un du je priuesel nagovor svetega očeta do svojih kardinalov od besede do besede. Sv. Oče so popolnoma zavrgli vrske postave in So valed svoje apostolske oblasti, kot papež izrekli, da so postave na vekomaj neveljavne. — Daje tona Dunaju strašen hrup napravilo k a«e naj bolj to, daje, kakor se pravi, minister g, G iskra pri ministerski seji predložil, naj sc poSljejo papežovemu pos I ane u na Dunaju potni listi. — Predlog vendar ui obveljal. Iz hrvaškega Primorja se pi&c, da ie tamo suša vse žito vzela, da namreč semena ne dobijo, Pred 20 dnevi jc bilo sicer malo deža, ali kuj to koristi, ker je zdaj pa velika suša, Pred kratkim jim je tudi huda burja mnogo k vara napravi/« V vinogradih. Če Se jim llog vsema Ho o, jim ostane samo beraSka palica._ fr cena pretekli teden. Plenica vagan (driaveiika) . , .... Jofimeiia _ , Ove» „ .... Torti ce (ko rute} vagau Ajdo „ Prosa ,, , , Knjiaijii-jfi „ . . , Govedino funt Trffltinc „ .... S viaje ti nt« irj-stve funt Drv 36" trdih sežonj (Kisflor i rt J®" it u ■ ■ * „ 86" mehkih „ , ji ii - - . Ugleitjn in Irdogu lesa vngan „ „ tnelJiCSfii „ ,, Sena cent - . . . &lame cent v šopih I » ,1. , i® Btcljo Plnnine (ipahn.i ceni J aj ec i pet m , Cesnrski zlat velja 5 H. 50 kr, a. v. Aiijo srebra 112-75, Karodno drž. posojilo 63.—, Loterlpie srečke. V Trsta 34. junija 1tiG8: -13 84 59 Friramja srečkatijc jí 9. jaJija JMt'3. i^r E = a .s > -3 LÍ > K 0 a CU 'r* S t! ¡k. e¡ 4 30 h jO s no c ao a — 3 60 a 00 A as ÜS0 S »h 1 a so _ I t iti 3 lfi •210 i 10 2Ü0 a to¡ s 20 3 — fl 10 SÍ.0 2 60 s — 8- sao _ '■—. 1 Ü0 ino 1_ --■21 — — -i4 iS — ao - Í7 — '2-2 36 - 28 —-,»0 ■ U — as 1°|- S — 10 __ f. ao — — — 1 __ S 60: 1 ■_ — .-t r,o —'_1 _ _ -80 — 00 - &Ú £0 — 110 —:so -it, _ 40 1 sol 1 ao 1 — 1 10E 1 10 — _ !i(J 1'- ™ Í5U _ 60 3S — 34- 33 — - 10 Hi¡¡ - u — 10 02 S» Ustnica vrcdnUtva, G. T, v Breioali. Kako ju to, da ao nam ni(t« poslali govora g. tlt-. Srnca pri naši tiikovi prOviii, Prosilo vai pošljite, k^ti iiia-telji io popl-ašUjVjo po njilil. G. P, K, v tliaiercih. \ait) ilo^iao suio dobili i o jo bomo ob času pernatim ali, kolikor bo initgoEe. Spis a zi-Jj uši-in i (J. i. pl-. t. k. UO lxi tiskan, ker ž njim nič nC ujsrEiviluCi, trebu se glasit) pri dotičnih nradib. Z B&goui I Oglas. Prodaj al flioa dišečega, (varilnega in bar-enega blaga v Mariboru sprejema kmeliškega stanu, ki je naj manj 14 let star, je obiskoval jedno leto realno Solo in je v besedi tn pismu zmožen slo- cesar je bil 21. preti, mcseca v Pragi pri blago-j venskega in 11 emSkega jezika. Drugo se izve pri vredništvu: novega mosta, ki uobí cesnijevo ime. Pmianje je „S1oy. Naroda"._ Cesar je bil a knjezom Avcrsperg-om v Pragi, pravi hc zastian blagoslavlanja mosta, dru-i pa m¡ »lijo, z a stran po-razumljenja a Češko opozicijo. G. Beust pa je tudi doŠel v Prago in jo z Palacky-jem in dr. Rieger-jem govorit, pa tudi cesar je z češkimi narodnimi voditelji govoril in po tem še je cclo napočil glas, da bosta grof Leo Tli un in dr. Rieger na Dunaj poklicaua, če bosta ¥ — Vse to pa kvari nemškim liberalcem apetit in jim jemlje spanje; popada jo budi strah, da se morebiti že danes poruši sistema, ktere obstoj še se je včerej po celcm svetu neporušljiv razglaše-vol. Vsikdar, kedar se kaka osebnost cesarju bliža, o kteri se misli, da je zdnjui sistemi nasprotna, gre po celi vrsti liberaluih časnikov trepetanje in klic strahu i o stisk, da se grozi nevarnost sistemi. Resnično, če se že liberalci bojijo, da bode upliv posameznih osebnosti jibov sistem porušil, kažejo ?,ad os ti jasno, da so samo na pesek zidali. -Češki listi pa še dozdej celo nič ne pravijo niti o doguanem niti o početem po razumljen ju in češke zadeve so morebiti daije oduiakneno, kakor so bile pred cesarjevim obiskom, ker voditelji češkega naroda niso se in se ne bodo za Jas odmeknoli od programa, ki je v državnopravnem obziru program vsega češkega naroda. Da se je do porazumfjenja zlo daleko, sc naj bolj vidi iz tega, kar pravijo uradni časniki, da je vlada namreč omenila, a a ona češke nasprotna prireko-vanja za zdaj niti dovoliti ue more niti noče, pri tem se je tndi češki opoziciji svetovalo, naj zmerneje nastopa, ker drugače bo vlada poprijela ostre naredhc in če bi demonstracije napredovale, bo popri jela tudi nenavadne nuredbe In morebiti tudi suspendirala neke ustavne postave. — Zdaj se na Češkem suspendira časnik za časnikom, dobiva pravdo vredni k za vreduikom in se prepomlavajo ljudski zbori, — in to bi biia pot k p o razumljen ju s Cehi V V ogerskem parlament« je zdaj hilo o samih dačah govorenje, posebno mnogo se je besedovalo o solini daci, stvar je vendar že dognana. Zdaj se pretresuje postava t aha ko v o. Hrvaška regu i k o lar 11 a d ep uta cija bo se tudi težko z Ogri po raz ume] a, ker Ogri se brez Reke nočejo po* pogoditi, Ilrvati pa jo nočejo in ne morejo dati. Iz vse Srbije dohajajo telegrami, ki izrekajo željo, da ostane knjezovina pod vlado Obrenovičcv, Bolgrad je teb istih misli, tako tudi vlada. V Bel gradu se je 27. prti meseca začela komična razprava pravde knjezovmorstva, Zatoženi bo: Ljuba liadovanovič, Kos ta Ra do van o vi č, Lazar Marič, Simon Nona-do vit, Žjakn in Pavel Rudovanovič, Slatioje Rogič, Bogosov Petrovič, Athanas Athanackovič, Vidoje Ivkovič Hasa Jelo-vič, Btagoje Petkovič in Ljubomir Tadič. Preiskavua pisma dokazujejo, da je bila zarota na korist knjeza Poter Karagjcogjeviča, Po tem ko so se zapisani izreki ob tožencev prebali in jih osebnost dokazala, se jc začelo iz-pitovanje. Marič, ltogič in Tadič so svojo krivujo taki obstali. Odvetnik Pavel Radovauovič, ki je Že prej naj bolj obširno vse povedal in obstal, jc to tudi javno potrdil. On pravi, da je po vsi sili hotel svoje tri brute od tega čina odvmoti, ko mu to vendar ni bilo mogoče ni bo tel svojih bratov zapustiti. — Misli se, da bo cela razprav» v treh danih končana. Tudi konzuli so bili pri razpravi. V M ck sik i je spet nastal veliki puut- Novica r. 21. preti- meseca je bil veliki tabor ua bregu Bozdezi, ¡iri kterem se je soálo 14.000 ljudi. LJošlo je mnogo društev in banderij iz vseh strani z lepo okitičunimi bauderi. — Za predsednika jo bit izvoljen po skupnem klica g. knjez Rudolf TaxtB; za podpredsednika pa g. Mat tus. Predsednik jo nuj prej govoril o spravi Oenov s Nemci, kur se jc slednjim posebno zlodopadlo. Dr. Gahler je tudi govoril o spravi Čehov s Nemci in med drugimi tudi o samooskrbo van j u, ko je vendar to omenil, mu je c. okrožni glavar odleguol besedo. Ravno tako tndi g. Sedla-ček-u, ko je omenil historično pravo, Sedlaček se je vendar dalje govoril in ko je še enkrat omenil historično pravo, je c. komisar tabor razpustil. So ve da je to napravilo velik hrup med zbranimi in odbor tabora je soper to protestiral. Knjez Taxis je vendar tabor sklenoi in ljudstvo se je mirno razálo pevaje „Hej Slovani". S vitli cesar je bil 21. preti. Slnvljánju 12. t. m. se „R o j a u i". samo, ali ima tudi to cesarsko potovanje kak politični pomen ali ne in ali ba kak dober sad prineslo? Če se spol-nijo jih pravične želje, bo gotovo bolje tudi za nas druge Slovane. Pravda soper grof Chor i ns ky-ga je v Monako vem dovršena in je grof spoznau za krivega,' da je pripomogel k umoru svoje žene in jc obsojen n« 20 let v težko ječo. „Triglav" je dobil tiskovo pravdo, zarad sostavka v 25. št. „Deuteeh-Libcralen11 in bode konečua razprava 2, julija. Vredništvo „Slov. Glasnika" daja nazuaaje, da bo izhajal v kratkem spet lepoznanaki list in sicer po zmož-nejši (?) rok/ vredovso. — Prosi tudi, uaj bi se mu plačali zaostanki za „Glasnik", „Cvetje" in „Cvelnik4. hode zvečer slovesno odprla nova čitalnica Bog daj srečo in dobro rast mladorojenkil 23. prti. meseca oh b uri zjutru je došcl dozdevni vladar Milan Obreno v i C v Relgrad: pričakovala ga jc velika množina ljudi, ko je ¡stopil iz ladje, ao ga sprejeli naj viši deželni uradniki in častniki iu zastopniki mestnih društev. „Zivio", kliea jc bilo zadosti.! „V o i k sfr e un d" je prinesel nagovor svetega očeta do svojih kardinalov od besede do besede. Sv. Oče so popolnoma zavrgli vrske postave in So vsled svoje apostolske oblasti, kot papež i/rekli, da so postave na vekomaj neveljavne. — Daje tona Dunaju strašen hrup napravilo k a«e naj bolj to, daje, kakor sc pravi, minister g, G iskra pri ministerski seji predložil, naj sc pošljejo papeževemu poslancu na Dunaju potni listi. -Predlog vendar uj obveljal. Iz hrvaškega Primorja se piše, da ie tamo suša vse žito vzela, da namreč semena ne dobijo, pred 20 dnevi je bilo sicer malo deža, ali kuj to koristi, ker je zdaj pa velika suša, Pred kratkim jim je tudi huda burja mnogo k vara napravi/« V vinogradih. Če še jim Uog vsema vino, jim ostane samo beraSka palica._ fr cena pretekli teden. Plenice vagan {dre ve ufe a) . , .... Jofimeiia _ , Ove» „ .... Turf ce (karu«} vagau Ajdo „ Prost ,, , , tírom^irja „ . . , Govedino fant Trffltinc „ .... Svinje t int> arotvB funt Drv 36" trdih sezcuj (Klaflon tr mu- ■ • ,, 86" mehkih „ . ji i» - » - Ugleitjn in Irdofn lesa vngan „ „ tueUiCjfii „ ,, Sena cent ■ , . . ÜJ srn a cent r šoji ah „ „ ta. ntcljo Plnnine (ipahn.i cent Jajcc, pet .... Cesnrski zlat velja 5 H. 50 kr, a. v. Aiijo srebra 112-75, Karodno drž. posojilu 63.—, Loterlpie srečke. V Trsta 34. junija 1tiG8: -13 84 5» ÍVUioilnjo preitrnujo Jl? 9. julija jMfc'3. Iti E = S.S > "3 0 a CU S t! ¡k. «.[k.iri.k. e¡ 4 30 h jO s no c ao a — 3 60 :: 00 A as ÜS0 S »h 1 a so _ I t TO 3 lfi 5:10 i 10 3Ü0 S IU: s 20 3 — fl 10 SÍ.0 2 60 S — 8- sao _ '■—. 1 iil) tr4(l t n^ 1_ --ÍJ — — -i4 iS — ao - -n — 36 - 28 ■ u — as 1°|- S — 10 __ f. ao — _ — 1 __ S 60: 1 ■_ — .-t r,0 —'_1 _ _ —* š0 — 00 £0 — 110 —'no -ir, _ 40 t sol 130 — is 1 — i lo| ljio, — GS _ 00 -90J 1'- ™ Í5U _ eo 34- S8 — - 10 -j!3 - u — 10 02 S» Listnica vrednUtva, O. T. v lirei.cnh, Kako ju to, da ao nam ni(tn poslali govora g. ti t-. Srnca pri naši tiikim pravdi. Prosim pošljite, kajti iita-telji ia Jmpi riiiijejo po njutu. G. P, K, v tlioiercih. \ait) dopiao smo dobili in jo bomo oh £a»u pernatim ali, kolikor bn int>go£e. Spis a zip uši- in i il. i. pl-. s. k. 00 lxi tiskan, ker ž njim nič ne opravimo, trebu se glasiti pri dotičnih uradih. Z Bogout I Oglas. Prodaj al nica dišečega, (varilnega in bar-enega blagu v Mariboru sprejema kmeliškega stanu, ki je naj manj 14 let star, je obiskoval jedno leto realno Šolo in je v besedi in pismu zmožen alo- co sar je Idi 21. preti, tncseca v Pragi pri blago-j venskega iu nemškega jezika. Drugo se izve pri vredništvu: novega mosta, ki uobí cesarjevo ime. PrJišiinje je „Slov. Naroda"._ Cesar je bil z kujczoui Avcrsperg-om v Pragi, pravi hc znat i1 ud blagoslavlanja mosta, dragi pa mislijo, z a stran po-razumljenja a Češko opozicijo. G. Beust pa je tudi doŠel v Prago iu jo z Palacky-jem in tir. Rieger-jem govoril, pa tudi cesar je K češkimi narodnimi voditelji govoril ío po tem še je celo napočil glas, da bosta grof Leo Tinin in dr. Rieger na Dunaj poklicana, če bosta ¥ — Vse to pa kvari nemškim liberalcem apetit in jim jemlje spanje; popada je budi strah, da se morebiti že danes poruši sistema, ktere obstoj še ae je včerej po celcm svetn neporušljiv razgluSc-vol. Vsikdar, kedar se kitka osebnost cesarju bliža, o k ter! se misli, da je zdnjui sistemi nasprotna, gre po celi vrsti liberalnih časnikov trepetanje in klic strahu iu stisk, da se grozi nevarnost sistemi. Itcsuično, če se že liberalci bojijo, da bode upliv posameznih osebnosti ji hov sistem porušil, kažejo zadosti jasno, da so fia m o na pesek zidali. -Češki listi pa še dozdej celo nič ne pravijo niti o doguanem niti o početem po razumljen ju in češke zadeve so morebiti daijc odmaknene, kakor so bile pred cesarjevim obiskom, ker voditelji češkega naroda niso se tn se ne bodo za Jas cdmeknoli od programa, ki je v državnupravnem obziru program vsega češkega naroda. Da se je do poruzumfjenja zlo daleko, se naj bolj vidi iz tega, kar pravijo uradni časniki, da je vlada namreč omenila, da ona češke nasprotna prireko-vauja za zdaj niti dovoliti ne more niti nučcT pri tem se je tndi češki opoziciji svetovalo, naj zmerneje nastopa, ker drugače ho vlada poprijela ostre naredbe in če bi demonstracije napredovale, bo poprijela tudi nenavadne naredbe in morebiti tudi suspendirala neke ustavne postave. — Zdaj ae ua Češkem suspendira časnik za časnikom, dobiva pravdo vrednik za vrednikom iu se prepevala vaj o ljudski zbori, — iti to bi hiia po?, k p d razumljen ju s Cehi V V ogerskem parlament« je zdaj hilo o samih dačah govorenje, posebno mnogo se je besedo valu o soliui dači, stvar je vendar žo deguana. Zdaj se pretresuje postava t aha ko v o. Hrvaška reguikolarna d ep uta cija bo se tudi težko z Ogri po razumel a, ker Ogri ae brez Reke nočejo po* pogoditi, Ilrvati pa je nočejo iu no morejo dati. Iz vse Srbije dohajajo telegrami, ki izrekajo željo, da ostane knjczoviua pod vlado Obrenovičev, Bolgrad je teh istih misli, tako tudi vlada. V Bel gradu se je 27. prti. meseca začela kouečna razprava pravde knjozovmorstva. Zatoženi so: Ljuba liadovanovič, Kos ta Ra do van o vi č, Lazar Marič, Simon Nena-do vit, Zjaka in Pavel liadovanovič, Stanoje Rogič, Bogosov Petrovič, Atbanus Athauaekovič, Vidoje Ivkovič Hasa Jelo-vič, Blagojc Petkovič in Ljubomir Tadič. Preiskavua pisma dokazujejo, da jc bila zarota na korist knjeza Peter Karagjcogjeviča, Po tem ko so se zapisani izreki ob tožencev prebali in jih osebnost dokazala, se jc začelo iz-pitovanje. Marič, ltogič in Tadič so svojo krivujo taki obstali. Odvetnik Pavel liadovanovič, lii je Že prej naj bolj obširno vse povedal iti obstal, jc to tudi javno potrdil. On pravi, da je po vsi sili hotel svoje tri brate od tega čina odvmoti, ko mu to vendar ni bilo mogoče ni betel (tvoj i h bratov zapustiti. — Misli se, da hc cela razprava v treh danih končana. Tudi konzuli so bili pri razpravi, V M ek sik i je spet nastal veliki puut. Novica r. 21. preti, meseca je bil veliki tabor ua bregu Bozdezi, pri kterem se je sošlo 14.000 ljudi. Došlo je mnogo društev in handerij iz vseh strani z lepo okiučunimj bauderi. — Za predsednika jc bil izvoljen po skupnem klica g. knjez Rudolf Taxis; za podpredsednika pa g. Mat tas. Predsednik jo nuj prej govoril o spravi Oenov s Nemci, kar se jc slednjim posebno zlodopadlo. Dr. Gabler je tudi govoril o spravi Čehov s Nemci in med drugimi tudi o samooskrbo van j u, ko je vendar to omenil, mu je c. okrožni glavar odlcguol besedo. Ravno tako tndi g. Scdla-ček-u, ko je omenil historično pravo, Sedlaček še je vendar dalje govorit in ko je še enkrat omenil historično pravo, je e. komisar tabor razpustil. So ve da je to napravilo velik hrup med zbranimi iti odbor tabora je soper to protestiral. Knjez Taxis je vendar tabor skleiiol in Ijud-slvo ae ie mirno razálo pevajc „Hej Slovan i". S vitli cesar je bil 21. preti, slnvljnuju 12. t. m. se „R o j a u i". samo, ali ima tudi to cesarsko potovanje kak politični pomen ali ue in ali bo kak dober sad prineslo? Če se apol-nijo jih pravične želje, ho gotovo bolje tudi za nas druge Slovane. Pravda soper grof Chor i ns ky-ga je v Monako vem dovršena in je grof spoznan za krivega,' da je pripomogel k umoru svoje žene in jc obsojen nu 20 let v težko ječo. „Triglav" je dobil tiskovo pravdo, zarad sostavka v 25. št. „Deutseh-Libcralen11 in hode konečua razprava 2. julija. Vredništvo „Slov. Glasniku" daja nazuaaje, da bo izhajal v kratkem spet lepoznauski list iu sicer po zmož-nejši (?) roki vredovsn. — Prosi tudi, uaj bi se mu plačali zaostanki za „Glasnik", „Cvetje" in „Cvelnik4. bode zvečer slovesno odprla nova čitalnica Bog daj srečo in dobro rast mladorojenkil 23. prti. meseca ob b uri zjutra je doSel dozdevni vladar Milan Obreno v i C v Belgrad; pričakovala ga je velika množina ljudi, ko je iztopil iz ladje, ao ga sprejeli nuj viši deželni uradniki in častniki in zastopniki mestnih društev. „Zivio", klica jc bilo zadosti.! „V ol It sfr e un du jc prinesel nagovor svetega očeta do svojih kardinalov od besede do besede. Sv. Oče so popolnoma zavrgli vrske postava in So vsled svoje apostolske oblasti, kot papež izrekli, da so postave na vekomaj neveljavne. — Daje tona Dunaju strašen hrup napravilo k a«e naj holj to, daje, kakor so pravi, minister g, G iskra pri minisierski seji predložil, naj se pošljejo papeževemu poslancu na Dunaju potni listi. — Predlog vendar ui obveljal. lz hrvaškega Primorja se piše, da ie tamo suša vse žito vzela, da namreč semena ne dobijo, pred 20 dnevi jc bilo sicer malo deža, ali kaj to koristi, ker je zdaj pa velika suša, Pred kratkim jim je tudi huda burja mnogo k vara napravil« v vinogradih. Če Se jim Uog vsema vino, jim ostane samo beraška palica._ fr cena pretekli teden. Plenice vagan (druvenka) . , .... Jofimeiia _ , Ove» „ .... Turtíce (kam«} vagau Ajdo „ Prosa ,, , , Krompirja „ . . , Govedino fant Trffltinc „ .... S viaje ti nt« gntvs Drv 36" trdih sezcuj (Kis fien ,r J®" it u ■ ■ . „ 86" mehkih „ . lft" »i si ii - . - Ugleitjn in Irdofn lesa Tugan „ „ tueUíCjfii „ ,, Sena cent .... tálame cent v Sopali „ j, » ntcljo Plnnine (ipahu.i cent J ajee, pet m , Cesnrski zlat velja 5 H. 50 kr, a. v. srebra 112.75, Karo4no drž. posojilu 63.—, Lotcrlpie srečke. V Trsta 34. junija 1tsG8: -13 84 59 ÍVihotlnje srečJtatije ji 9. jalija JMfc'3. I.Í E = S.S > -3 M 0 a CU S t! ¡k. e¡ 4 30 h 40 s no c ao 3 60 :: 00 A as ÜSO 3 JI* 1 a su _ I i iti 3 lfi 5:10 i 10 3Ü0 S IU: s 20 3 — fl 10 SÍ.0 2 60 s — 8- 8 2fi _ '■—. 1 eu ItJO 1_ --ÍJ — — -i4 id — ao - Í7 — T> 36 - 28 —-,»0 ■ U — as 1°|- S — 10 __ 6 60 — — — 1 __ S 60: 1 ■_ — .-t r,ft —'_1 _ _ —* š0 — 00 - &Ú £0 — 110 -ir, _ 40 t sol 130 1 — i lo| ljio, — GS _ tiO -.301 t1- ™ Í5U _ 60 40- 34- S8 — - 10 HM - u — 10 02 S» Metlika vrcdnUtva. O. T. v llreAcnb, Kako ju to, da ao nam ni(t« poslali govora g. ti t-. Srnca pri naši tiikovi prOviii, Prosim vm pošljite, k^iti iiia-telji ia poprašujVjo po nje to. G. P, K, v tliaiercih. \ait) ilopiao smo dobili in jo bomo ob času pernatim ali, kolikor bn int>ffo£e. Spis o ¡¡a-p uši- in i (<. i. pl-. s. k. UO lxi tiskan, ker ž njim nič nC opravi 010, trebu se glasiti pri dotičaih aradib. Z Bogom I Oglas. Prodaj al nica dišečega, t varil nega in bar-enega blagu v Mariboru sprejema kmeliškega stanu, ki je naj manj 14 let star, je obiskoval jeduo leto realno Šolo iu je v besedi in pismu zmožen slo- cesar je bil 21. preti, tiiéseco v Pragi pri blago-j venskega iu nemškega jezika. Drugo ae izve pri vredništvu: novega mosta, ki uobí cesarjevo ime. Pminnjc je „Slov. Naroda"._ Cesar je bil a knjezom Avcrsperg-om v Pragi, pravi se zastran blagoslavlanja mosta, drogi pa mislijo, z a stran po-razumi j enja a Češko opozicijo. G. Beust pa je tudi doŠel v Prago ia jo z Palacky-jem in dr. Rieger-jem govorit, pa tudi cesar je K češkimi narodnimi voditelji govoril in po tem še je celo napočil glas, da bosta grof Leo T h un in dr. Rieger na Dunaj poklicana, če bosta ¥ — Vse to pa kvari nemškim liberalcem apetit in jim jemlje spanja; popada je hudi strah, da sc morebiti že danes poruši sistema, ktere obstoj še se je včerej po celcm svetu ncporušljiv razglaše* vol. Vsikdar, kedar se kaka osebnost cesarju bliža, o kteri se misli, da je zdaj ni sistemi nasprotna, gre po celi vrsti I i bera In i h časnikov trepetauje in klic strahu i o stisk, da sc grozi nevarnost sistemi. Resnično, če se že liberalci bojijo, da bode npiiv posameznih osebnosti jibov sistem porušil, kažejo zadosti jasno, da so samo na pesek zidali. -Češki listi pa še dozdej celo nič ne pravijo niti o dognanem niti o početem po razumljen ju in češke zadeve so morebiti dalje odmaknene, kakor so bile pred cesarjevim obiskom, ker voditelji češkega naroda niso se tn se ne bodo za Jas odmeknoli od programa, ki jc v državnopravnem obziru program vsega češkega naroda. Da se je do porazumljenja zlo daleko, sc naj bolj vidi iz tega, kar pravijo uradni časniki, da je vlada namreč omenila, da ona češke nasprotna prireko-vanja za zdaj niti dovoliti ne more niti noče, pri tem se je tndi češki opoziciji svetovalo, naj zmerueje nastopa, ker drugače bo vlada poprijela ostre nuredbe in če bi demonstracije napredovale, bo poprijela tudi nenavadne nuredbe In morebiti tudi suspendirala neke ustavne postave. — Zdaj se na Češkem suspendira časnik za časnikom, dobiva pravdo vrednik za vreduikom i a se prepevala vaj o ljudski zbori, — in lo bi biia pot k p d razumljen ju s Čehi V V ogerskem parlamentu je zdaj hilo o samih dačab govorenje, posebno mnogo sc je besedovalo o solini dači, stvar je vendar žo doguana. Zdaj se pretresuje postava t aha ko v o. HrvaŠka regu i k o lar n a d ep uta cija bo se tudi težko z Ogri po raz ume] a, ker Ogri se brez Reke nočejo po-pogoditi, Ilrvati pa je nočejo in ne morejo dati. Iz vse Srbije dohajajo telegrami, ki izrekajo željo, da ostane knjezovina pod vlado Ohrenovičev, Bolgrad je teh istih to i si i, tako tudi vlada. V Bel gradu se je 27. prti meseca začela konečna razprava pravde knjezovmorstva. Zatoženi bo: Ljuba liadovanovič, Kos ta Ra do van o vi č, Lazar Marič, Simon Nena-dovif, Žjakn in Pavel liudovanovič, Slatioje Rogič, Bogosov Petrovič, Atbanas Athauaekovič, Vidoje Ivkovič Hasa Jelo-vič, Blagoje Petkovič in Ljubomir Tadič. Preiskavua pisma dokazujejo, da jc bila zarota na korist knjeza Poter Karugjcogjeviča, Po tem ko so se zapisani izreki ob' tožencev prehali in jih osebnost dokazala, se jc začelo ii-pitovanje. Marič, ltogič in Tadič so svojo krivujo taki obstali. Odvetnik Pavel Radovauovič, ki je Že prej naj bolj obširno vse povedal in obstal, jc to tudi javno potrdil. On pravi, da je po vsi sili hotel svoje tri brate od tega čina odvrnoti, ko mu to vendar ni bilo mogoče ni hotel svojih bratov zapustiti. — Misli hc, da bo cela razprav» v treh danih končana. Tudi konzuli so bili pri razpravi. V M ek sik i je spet nastal veliki puut. Kovica r. 21. preti, meseca je bil veliki tabor ua bregu Bezdezi, pri kterem se je sošlo J 4.000 ljudi. Došlo je mnogo društev in hamierij iz vseh strani z lepo okitičunimj bauderi. — Za predsednika je bil izvoljen po skupnem klica g. knjez Rudolf Taxis; za podpredsednika na g. Mat tas. Predsednik jo naj prej govoril o spravi Oenov s Nemci, kur se jc slednjim posebno zlodopadlo. Dr. Gabler je tudi govoril o spravi Čehov s Nemci in med drugimi tudi o samooskrbo van j u, ko je vendar to omenil, mu je c. okrožni glavar odleguol besedo. Ravno tako tndi g. Sedla-ček-u, ko je omenil historično pravo, Sedlaček še je vendar dalje govorit in ko je še enkrat omenil historično pravo, je c. komisar tabor razpustil. So ve da je to napravilo velik hrup med zbranimi iti odbor tabora je soper to protestiral. Knjez Taxis je vendar tabor sklenoi In ljudstvo se je mirno razšlo pevaje „Hej Slovani*. SvitB ccsar je bil 21. preti. slavi jniiju 12. t. m. se „R o j a u i". samo, ali ima tudi to ceaarsko potovanje kak politični pomen ali ne in ali ho kak dober sad prineslo? Če se spol-nijo jih pravične želje, ho gotovo bolje tudi za nas dmge Slovane, Pravda soper grof Chor i ns ky-ga je v Monako vem dovršena in je grof sjioznau zu krivega,' da je pripomogel k umoru svoje žene in jc obsojen n« 20 let v težko ječo. „Triglav" je dobil tiskovo pravdo, zarad sostavka v 25. št. „Deutseh-Libcralen11 in bode konečua razprava 2. julija. Vredništvo „Slov. Glasnika" rtaja nazuanje, da ho izhajal v kratkem spet lepoznanaki list in sicer po zmož-nejši (?) roki vrodovan. — Prosi tudi, naj b¡ se mu plačali zaostanki za „Glasnik", „Cvetje" in „Cvetnik4. bode zvečer slovesno odprla nova čitalnica Bog daj srečo in dobro rast mladorojenkil 23. prti. meseca ob b uri zjutra je došel dozdevni vladar Milan Obreno v i C v Relgrad; pričakovala, ga je velika množina ljudi, ko jc iztopil iz ladje, so ga sprejeli naj viši deželni uradniki in častniki in zastopniki mestnih društev. „Zivio", klica jc bilo zadosti.! „V ol k sfr e nn du je priuesel nagovor svetega očeta do svojih kardinalov od besede do besede. Sv. Oče so popolnoma zavrgli vrske postave in So vsled svoje apostolske oblasti, kot papež i/rekli, da so postave na vekomaj neveljavne. — Daje tona Dunaju strašen hrup napravilo k a«e naj bolj to, daje, kakor se pravi, minister g, G iskra pri ministerski seji predložil, naj sc pošljejo papeževemu pos I ano u na Dunaju potni listi. — Predlog vendar ni obveljal. Iz hrvaškega Primorja se piše, da je tamo suša vse žito vzela, da namreč semena ne dobijo, pred 20 dnevi je bilo sicer malo deža, ali kaj to koristi, ker je zdaj pa velika suša, Pred kratkim jim je tudi huda burja mnogo k vara napravil« V vinogradih. Če še jim itog vsema Ho o, jim osfane samo beraška palica._ fr cena pretekli teden. Plenica vagAn (druveiika) . , .... JcrjniL-uii _ , Ove» „ .... Torti ce (kam«} vagan Ajdo „ Prosa ,, , , Krompirji) „ Govedino funt Trffltinc „ .... Svinj i; ti nt« irrsLvfl fmit Drv 36" trdih sežonj (Kiaflon rt J®" it n ■ ■ . ,, 86" mehkih „ . IS" si ii . • - Ugleitjn in trdegn lesa vngan „ „ meUiesfii 3, ,, Sena cent .... &lame cent r šop ali „ „ ta. Btcljo Plnnine (ipahn.i cent J aj cc i pet , Cesnrski zlat velja 5 H. 50 kr, a. v. srebra 112.75, Kurodno drž. posojilo 63.—, Lotcripie srečke. V Trsta 24. junija 1tiG8: -13 84 59 PriJioilnjo preitrnujo jj 9. jalija JMt'3. Iti E = S.S > "3 0 a CU 'r* S t! ¡k. e¡ 4 30 h jO S DO c ao H — 3 60 :: 00 A as ÜS0 S »h 1 a so _ I I TO 3 lfi 5:10 i 10 2Ü0 S 10: S 20 3 — fl 10 3 50 2 60 S — 8- aao _ '■—. 1 iiO lijo 1_ --ŽJ — — -i4 W — ao - -n — T> 36 - 28 ■ U — as 1°|- S — 10 __ 6S0 — — — 1 __ S 60: 1 ■_ — .-t r,o —'_1 _ _ —* š0 — 00 £0 — IIO —'no -ir, _ 40 l sol 1 30 — is 1 — i los ljio, — GS _ ÜU -.301 l1- ™ Í5U _ 60 34- 33 — - 10 HM - u — 10 02 S» Ustnica vrcdnUtva, O. T. ¥ Breioali. Kako ju to, da ao nam ni(t« poslali govora g. tlt-. Srnca pri naši tiikim pravdi, Prosim vni pošljite, k^ti iitd-telji ia poprašUjVjo po njita. G. P, K, v tlioiercih. \ait) do^iao smo dobili in jo bomo ob času pernatim ali, kolikor bo initgoEe. Spis o ¡¡a-p uši- in i g. i. pi-. s. k. no lxi tiskan, ker ž njim nič nc opravimo, treb« se glasit) pri dotičnih arariib. Z Bogom I Oglas. Prodaj al nica dišečega, (varilnega in buren e g a blaga v Mariboru sprejema kmeliškega stanu, ki je naj manj 14 let star, je obiskoval jeduo leto realno Šolo in je v besedi in pismu zmožen slo- ccsar je bil 21. preti, meseca v Pragi pri blago-j venskega in nemškega jezika. Drugo se izve pri vredništvu: novega mosta, ki uobí cesarjevo ime. Prošenje je „Slov. Naroda"._