^HmmiediUK ^^ Ptuj, 28. oktobra 1955 Urejtij« ar«cuu6tL: jOOOI - Odjrovonr irednik Jo*e V rabi — Rotcrajso* n« ^nrafamc — Tlskt Maribors"«; ttskartvb - Centi dia 10 — — Letni, naročnina 500 din po«- din Naš homenlar Zadnji dnevi so tnli na popri' sču mednarodnegc političnega dogaja'n/»t, potem šele vse drugo in da fe vezanje tako dalekosežnih odto- čitev, kot je bilo to glasovanje, ko je šlo Za odloč tve dolekosei- nega pomena, na volj^ veHko- nemško usmerjenim volilcem do- kaj tvegana zadeva. S tem glaso- vanjem je pokopana ideja o t^ kozifoni evropeizaciji Posarja — dežele med Francijo in Nemčijo, čeprav % v Franc'ji verovali in se varali, da bo $ tem glasova- njem končno rešen antogomzem med rivaloma ob Renu. Stmje v francoskem parlamen- tu je pr'sililo vlado, da je spro- žila razpravo o razpustu pcrJo- menta ter razptu novih volitev. Da razmerje sil v francoskem predsfavn škem domu m dopu- ščalo nekega konHruktivnega dela, smo vedeli že d-avno, vendar je najevidenineje to prišlo do hraza v sedanji razpravi okrog severnoafriških vprašanj. Tokrat ^ je posebno očitno pokazalo, da francoski parlament v sedanji »esiavl res ni zmožen sprejeti in rzvesti kakšrr^^h Oklepov, k bi pomenil' korak naprej v franco- ski polHiki. V nedavnih razpra^ voh je celo prišlo tako daleč, aa je bila vlada pr'^iljerto večkrai postavit: vpra^nje zaupnice. Da ob takem stanju ret mogoče go- voriii o kaki avtoriteti vtade, je vec- kot jasrto. Zadnje dnt «o gla^ooahj tudi v Vietnamu. To sicer iti^o bile navadne vo- liive, temveč precej več, saj so ob tej priložnosti z glasovanjem odstavili cesarja Bao Daja m vzpostov^-H republiko s šefom Din Dijemom na čelu Za cesar- ja je glasovalo samo nekaj nad 16 tisoč volivcev, za Din Dijema pa skoraj 3 in pol milijona vo- livcev. Sosedna Avstrija je te dni dru- gič praznovala svojo o«vobo- slovanje zavoda na splošno. Iz poročila, ki je pripravljeno za skupščino izhaja, da je zavod v preteklih mesecih letošnjega leta dobro gospodaril ob- dobje od 1. jan do 30. sept. t. 1. je zavod planiral 88,993.064 din dohodkov in 96.088.572 din iz- datkov, dočim je realizacija proračuna pokazala precej dru- gačno sliko Tako izkazuje pre- gled dohodkov v tem obdobju 99.828.829 din, izdatkov pa 95.195.305 din. Kaikor je iz tega razvidno, so bili dohodki pre- seženi 733. 10,835.765 din. izdatki pa niso bili doseženi za 893.276 din. Proračun dohodkov se je torej zvišal za 10,835.765 din. proračun izdatkov pa znižaJ za 839.276 din, skiipiio torej 11,729.032 din. Poslovno leto bo glede na dosedanje uspeSno po- slovanje nedvomno zjakjučeno brez primanjkljaja. Poleg tega bo ostal neokrnjen sklad za kritje primanjkljaja iz prejšnjih let v znesku 7,300.188 din. V zvezi s tako ugodnim fi- nančnim stanjem se postavlja vprašanje, na katerih postavkah so bili doseženi največji pri- hranki in seveda vzroki toliko povečanih dohodkov, saj ven- dar ne bi mogli trditi, da v službi socialnega zavarovanja ni mogoče denarno poslovanje precej točno planirati. Največji prihranek izkazuje postavka »denarno nadomestilo za čas bolezni« v znesku 3,200.958 din, temu sledi postavka »zobna ne- ga« s 853.077 din prihranka, po- stavka »rebaib. del. invalidov« s 333.332 din prihranka, postav- ka »zdravljenje v zdraviliščih« 8 311.459 din prihranka itd. Na drugi strani pa gre glede do- hodkov povečanje na rovaš ne- predvidenega povišanja plač in s tem v zvezi do večjega pri- spevka za sociailno zavarov^e. So pa seveda tudi postavke, kjer so bili predvideni izdatki znatno preseženi. Med temi je na prvem mestu postavka »stro- ški zdravljenja v bolnišnicah«, ki je prekoračena za 1,316.593 din, postavka »oprema otroka« za 687.600 din, postavka »zdra- vila« za 584.659 din, postavka »^potni gtaroški zavarovancev« za 532.855 dan itd. Ostane še vprašanje črpanja skladov. Iz sklada za zboljšanje zdravstvene službe je bilo od skuianega zneska 6,319.848 din izičrpano 5,309.924 din, in sicer za nabavo rešilnegia avtomobila ptujski rešev. postaji (3,159.924 dm), zdravstveni postaji Maj- ;^rk 1,300.000 din za nabavo rentgei^kega aparata, zdrav- stveni postaji Kidričevo 300.000 din, zdravstvenemu domu v Or- možu 300.000 din, zdravstveni postaji v Središču 250.000 cKn. Nerazdeljenih je ostalo 1,009.924 dinarjev. Nekaj o delu Počitniške zveze Delavska in kmečka mladina, lepote naše domovine te vabijo! Počitniška zveza v Ptuju si je v dobrih dveh letih uveljav- ljanja našla precej članov in simpatizerjev Najbolje jo brez dvoma po2aia šolska mladina, ki je z lahkoto ugotovila, da ima človek za letno članarino 240 din, ki jo lahko plačuje v obrokih, tudi precej koristi. Najbolj so se seznanili z olajša- vami, ki so jih imeli dijaki ptujske gimnazije, pa tudi ostali niso zaostajali. Ptujski gimna- zijci so lani na krožnem poto- vanju po Jugoslaviji, letos po- predelih Primorja in v Julijskih Alpah res spoznali njeno geslo: »Spoznavaj domovino in še bolj jo bož vzljubil!« Razveseljivo je predvsem, da so se začeli njenih potovanj udeleževati tudi nižješold. Pa tudi hajdinski dijaki so se letos opogumili in odšli na taborjenje v Rovinj. Zal pa Počitniška zveza zaje- ma še vse premalo delavske in kmečke mladine — članov LM, mladih gasilcev, dijakov nižjih gimnazij, vajencev, čla- nov raznih krožkov in tečajev itd. Medtem ko se je šolska mladina v večjem številu vklju- čila v to organizacijo, je kmeč- ka mladina skoraj ne pozna. Organizacija pa je prav tako, ali celo še bolj namenjena delavski in kmečki mladini, saj si dija- ki lahko ogledajo marsikatero zanimivost v naši ožji in širši domovini na šolskih izletih. medtem ko prav kmečka mla- dina teh možnosti nima. Delavska in kmečka mladina! Vključuj se v Počitniško zvezo in okoriščaj se z njenimi ugod- nostmi. S članarino 240 din letno in s svojimi malenkostni- mi prihranki si boš lahko ogle- dala velik del naše domovine! Vpisovanje traja d gornjim ge- slom. Ima posebno označbo oz. je posvečen posebni obliki de- lovanja Rdečega križa, se pravi delovanju njegovih prostovolj- nih delavcev. Morda nikjer bolj kot pri nas, nima RK tako izrazitega zna- čaja množične ljudske organi- zacije; zato so tem bolj po- membni vsi tisti, ki prostovolj- no posvečajo svoj prosti čas in svoje moči ciljem velike člove- koljubne organizacije pod ge- slom: »Človek človeku« Kaj pomenijo prostovoljni de- lavci na terenu? Odgovor je la- hak; brez njihovega sodelova- nja si sploh ne moremo misliti dela, ki si ga je začrtal RK in ki je tako razsežno in raznoliko. Se najboljši krajevni, komunal- ni ali okrajni odbori, najbolj aktivni in sestavljeni iz najbolj požrtvovalnih ljudi bi bili ne- zmožni izvrševati sprejete na- loge brez množice tihih prosto- voljnih delavcev, ki jih ima RK povsod, do zadnje vasi. do zad- njega naselja. Ni akcije RK ki ne bi potre- bovala prostovoljnih sodelavcev. Zdravstvena prosveta n. pr., ta- ko važna za izboljšanje zdrav- stvenih in higienskih razmer na podeželju in tudi v mestu, ne more napredovati brez njih. Krvodajalstvo tudi sloni na prostovoljni podlagi. Male asa- nacije na vasi ne morejo biti izvršene brez sodelovanja vseh aktivistov oz. vseh članov RK na terenu itd. Kamor koli s,e ozremo, vidimo ogromni delež udejstvovanja prostovoljnih delavcev RK. V tem Tednu RK, ko hočemo pou- dariti to dejstvo, se zahvalju- jemo vsem, ki nesebično poma- gajo k napredku naše organiza- cije in jim izrekamo vse prizna- nje. Naj jim bodo dosedanje de- lo in dosedanji uspehi v izpod- budo za bodočnost in obenem jamstvo, da je sleherno njihovo dejanje v tem pravca v prid na- še socialistične skuonosti. Organizacije RK imajo v ptuj- skem okraju poleg splošnih Se posebne naloge. To je v prvi vr- sti organiziranje tečajev za de- kleta, ki so se v zadnjih letih tako lepo uveljavili predvsem na našem podeželju. Mnogi star- ši in dekleta so spoznali, da so ti tečaji nadvse koristna za- deva, saj pripravljajo dekleta na najvažnejše naloge v njihovem življenju: na zakon gospodinj- stvo in materinstvo. Letos bo šlo skozi 31 tečajev v okraju nad 1130 deklet in to število nas oiX)zarja na aktualnost te naloge RK. Nadalje moramo v okraju končno urediti vprašanje krvo- dajalstva. Ptuj^ bolnišnica stalno potrebuje velike količine človeške krvi. Nikdo med nami ne ve, kdaj mu bo prav kri požrtvovalnega prostovoljnega krvodajalca rešila življenje. C» s tega vidika pristopin^ k zbi- ranju prostovoljnih odajal- cev, akcija ne more ostati brez uspeha. Kakor smo 2rvedeli, bodo iz bolnišnice odhajali tudi sannJ v oddaljenejše kraje odvzemat kri, če bo le dovolj krvodajal- cev. Zato pa bo treba posk-^beti, da bodo ljudje z razumevanjem sprejeli vabilo k prostovoljni oddaji krvi. Po šolah bodo podmladk' RK izvedli sadno akcijo in zbirali sadje za zimske mesece. se, da letos to ne bi smelo biti tež- ko, ker je sadja dovolj. Tudi su- šenju in koiiserviranju sadja bi bilo treba posvetiti več po-' zornosti, da nam ne bi drago- ceni dar narave in plod priza- devanja naših sadjarjev v pre- veliki meri odšel v izgubo v obliki raznih pijač. Tudi malih asanacij ne sme- mo zanemariti, ki jih bo treba dokončati. Letos je bilo v grad- nji 40 objektov v okraju. Nekaj med njimi še ni dokončanih. Te- den RK nam nudi priložnost, da opravimo tudi to nalogo. V Tednu RK ne bomo poza- bili na postaje prve pomoči, ki jih imamo na okrajnem področ- ju 54. Te bodo ob tej priložno- sti dopolnjene, da bi še korist- neje služile in razbremenjevale zdravstveno osebje. S posvetovanja mladinski h funkcionarjev Mladina ptujske občine bo izpolnila vrste društev Minuli teden je bilo zanimi- vo posvetovanje funkcionarjev mladine ptujske občine, Id se ga je udeležil tudi sekretar OK ZKS Ptuj tov. Nace Voljč, se- kretar obč. komiteja ZK tov. Ivan Kranjčič ter mladi učitelji s področja ptujske občine. Po- svetovanja pa se žal niso ude- ležili funkcionarji mladine in mladi učitelji s področja Kidri- čevo, Grajene in Vurberka. Najresnejša skrb mladinskih funkcionarjev je, kako poživeti delo članstva mladinsiklh orga- nizacij, utrditi obstoječe orga- nizacije in pridobiti nove čla- ne. V nekaterih vaiseh nase ob- čine še ni mladinske organiza- cije, zato bodo ustanovljene za vasi Rogoznica. Zabjek, Nova vas, Podvind, Spuhlje ter Mar- kovd, pa ttidi v dnigih vaseh, kjer so za to pogoji. V samem Ptuju se mladinske organizaci- je ne morejo postavljati z vid- nimi uspehi, zato bo tudi v Ptuju ustanovljena organizacija za obrtniško mladino, za mla- dino gostinskih obratov, hišnih pomočnic in trgovsko mladino. Glede dosedanje agilnosti zaslu- ži ^priznanje mladina iz tovarne perila »Delta« ter mladina iz Centra-Ptuj, v ostalih organi- zacijah pa bo potrebno več de- lati. V delavskem centru Kidri- čevo se ne čuti delo mladinske organizacije, čeprav je tam vrsta problemov, ki jih je treba rešiti. Za reševanje predlogov in problemov v zvezi z delavsko, šolsko, vajensko in kmečko mladiiio so ustanovljene pri ob- činiskem komiteju Ptuj komi- sije: delavske mladine (preds. Rudi Zupane iz Kidričevega), vajenske mladine (preds. Feliks Bagiar iz Ptuja) in šolske mla- dine (preds. Franc Majcenovič iz Ptuja), ostale koarasije pa še bodo ustanovljene. Reševale bodo probleme po delovnih področjih In bodo svoje pred- loge in priporočila sporočale plenimm o-bčinskega in okraj- nega komiteja. Sedaj obstoječe komisije proučujejo probleme, o katerth bo razprava na pri- hodnjih konferencah. Novem- bra bo konferenca vajenske mladine na gimnatriji in zboro- vanje delavske mladine, ki bo v Kidričevem. V tovarnah in večjih podjet- jih bodo iistanovljeni »Klubi mladih proizvajalcev«. Vključe- vanje delavske mladine v te klu^ bo mnogo pripomoglo ^ poživitvi razpravljanja o pro- blemih samoupravljanja itd. V teh klubih se bo oblikovala na- predna delavska mladina. Se- veda bo potrebna tudi večja aktivnost mladine v and^calni organizaciji, da bo v organih samoupravljanja vidnejša bor- ba proti napakam in nepravil- nostim, za strokovno usposab- ljanje delavcev In njihovo ^ošno izpopolnjevattijc. V klu- bih bodo razpravljali med dru- gim tudi o problemih vajencev, predvsem mladih vajencev, nji- hovem razvoju in napredova- nju v sami stroki. Komisija za vajenska vprašanja se bo Po podjetjih in pri mojstrih zani- mala za šolski in praktični na- predek pa tudi za njihove pra- vice. Zanimala se bo, kako črpajo vajenci svoje dopuste In taiko dtaije. Za stroikov-no izobrazbo kmeč- ke mladine bodo pri kmetijskih zadrugah ustanovljeni krožki mladih naprednih kmetovalcev, kmečkih fantov in deklet, kjer se bodo splošno, strokovno, teo- retii&no in praktično izipopoLnje- vali, da bodo dobri gospodarji domačij. V zimski sezoni bo kmečka mladikia obiskovala kmečke nadaljevalne šole, zdravstvene, kuharske, šivilj- ske in druge tečaje. Krožki šolske mladine bodo pripomogli do zbližanja med profesorji, učitelji in dijaki ter do medsebojnega tekmovanja v učnih uspehih, delovanju krož- kov ter kulturnih in športnih organizacijah. Pri občinskem komiteju mladine bo formiran aktiv predavateljev iz vrst čla- nov ZK, borcev NOV, oficirjev JLA in drugih, ki bodo obisko- vali krožke, razpravljali z mla- dino in jim predavali V društva bo tu<£ vpisano več mladine, da ne bodo dru- štva tožila, da zan^m priča- kujejo pomladrfc v svoje vrste. Tako je opisajno posrvetovanje končalo s koristnimi predlogi in pobudami, oblikovaoiimi v sklepe, ki jih bo mladina izva- jala in zagotavlja, da se bo tudi postavila z uspehi svojega bodočega dela in 6-mesečnega tekmovanja slovenske mladine. B. F. I Nekaj misli s kongresa pro- svetnih društev v Jesenicah Iz obilnega gradiva izrednega kongresa prosvetnih društev na Jesenicah, ki seje začel 22. ok- ,tobra, posredujemo s tem našim bralcem nekaj misli delegatov. FRANC KIMOVEC: »Socialistična dolžnost sleher- nega društva je, da organizira predavanja, na katerih se bodo seznanjali delovni ljudje z upravljanjem družbenih funk- cij.« IVAN REGENT: »Spremeniti je treba tudi mentaliteto delavcev Le-ti mar- sikdaj gledajo na šolo (visoko šolo) kot na nekaj, kar ni za- nje. V letih 1951 do 1955 je bilo vpisanih na univerzi v Ljublja- ni le 5 do 7 odstotkov slušate- ljev iz delavskih vrst Z drugač- nim načinom štipendiranja bo treba v prihodnje vplivati na to, da bodo tudi delavski otroci prišli do srednje, višj^ in visoke izobrazbe.« JANKO LISKA: »Pomanjkljivost večernih gim- nazij je bila v tem, da nitovala med drugim tu- di številna pisma našdm roja- kom v prekomorske države. Prejšnji teden je prejela ptuj- ska pošta tri ožgana pisma ptiy- skih odposiljateljev, ki so jim bila vročena obenem z novimi znamkami, da bodo lahko po- novno pisali svojcem v preko- morske dežele. Foreign Office o sestanku Tito-Dulies London, 27. okt. (Tanjug) — V Foreign Officen pozdravljajo sporočilo o bližnjem obisku ameriške^ znnanjega ministra DuIIesa pri predsedniku Titu. Predstavnik zunanjega ministr- stva je izrazil upanje, da bo obisk okrepil dobre odnose med Jugoslavijo in ZDA. Pospešiti moramo gradnjo stanovanj V osnutku zakona o sitanovanj- sk:h zadrugah, ki bodo odprle nove perspektive v graditvi eta- novanj, sta predvideni dve obliki stanovanjskih zadrug. V prvj ob- liki so stanovanjske hiše za^už- na last, zadružnik; pa v nj-h pn- dobijo posebno stanovanjsko pra- vico. V drugi obliki preidejo eta- novanj?ke hiše oziroma pos mez- na stanovanja po zgraditvi hiše v last zadružnikov. Ko je stanovanje v zadrugi prve oblike dograjeno in ko je izdano uporabno dovoljenje, pr^ dob: član zadruge k; izpolnjuje pogoje po pogodb: '^n zadružnih pra-vilih, pravico d« praviloma le enega stanovanja. Ta prarica >e dedna, toda ne odsvojljiva, razen kolikor gre za ožje druž:n«ke člane, ki izpolnjujejo pogoje za pr-dobitev čknstva. V zadrugah druge oblike je last- nik hiše oziroma stanovanja za- druga, ki po dograditvi na pred- log zadružnika prenese lastnino na zgrajen, hiši ozironta stano- vanju od zadruge na zadružnika, kar se potrdi tudi v zemljiški knjigr., kjer l-ahko zazn=mi!je za- druga predkupno pravico za e-vo- jo koT.st hkrati z vknj žbo l®st- n'nske pravice v konst zadruž- niij* 3_ Ptoj, 28. oktoSra 1955 3L oH.lot>er — Mednarodni dan varčevanja 2^družna hranilnica in poso- jilnica v Ptuju je dala za 31. oktober — Mednarodni dan varčevanja skupno s hranilno- kreditnimi odseki kmetijskih zadrug in skupno z ustanovlje- nimi hranilnickmi in posojilni- cami kmetijskih ^zadrug pobudo za varčevanje in hranilnisko službo v gtujskem okraju ob Mednarodnem dnevu viarčeva- nja in pozneje. Po vseh šolah, gimnazijah, podjetjih, obratih, zavodih tn ustanovah bodo ta dan posveti- li \'saj 1 uro za razpravo o se- danjem političnem in gospodar- skem pomenu varčevanja in vlaganja prihrankov v hranil- nice in posojilnice kmetijskih zadrug. Ob tem dnevu bodo pi- sali učenci in dijaki spis o po- menu varčevanja. Najboljši spisi bodo nagrajeni s hranil- nimi vlogami. Nagrade bodo dobili tudi vodje dijaških hra- nilnih blagajn. Odrasli bodo čdtali v dnevnem tisku, na pla- katih in letakih o pomenu var- čevanja in hranilne službe pri nas. Skratka vse nase ljudstvo bo temeljito seznanjeno s pred- nostmi varčevanja in vlaganja svojih prihrankov v hranilnice in posojilnice kmetijskih za- drug in druge denarne zavode naše domovine. Naže današnje varčevanje in hranjenje denarja v hranilnici ima čisto drugačen pomen kot nekdaj. Včasih smo varčevali za statrost v strahu pred leti, ko si moramo pomagati s tem, kar smo si mladi priiiranili in od- trgali od ust. Danes je nešteto IjTjdi preskrbljenih za etaroflt in se jim ni treba bati, kaj bo z njii^, ko jim bodo oprale fizične in umske moči. Razum- ljivo je, da ne porabimo vsega denarja takoj ko ga prejmemo. Nekaj gre za takojšnja plačila. nekaj ga prihranimo za vsak- danjo uporabo. Oto današnjih pogojih vairčevanja In vlaganja denarja v hranilnico lahloo vl^ žimo denar kdaj hočemo in ga tudi dvignemo, ko ga potrebu- jemo. Z^ vlogo nam jamči dr- žava, za tajnost vloge pa hra- nilnica. Denar pride v obtok, nabirajo ®e obresti in vloga se veča. Za takžen način varčevanja in nalaganja hranilnih vlog bi moralo vedeti čimveč delovnih ljudi, delavcev, nameščencev in kmetov. Vse organizacije in društva bodo s tem veliko sto- rile, če bodo ljudstv-u predoičile važnost varče\^ja in hranilne službe za naše družbeno družin- sko in osebno gospodarstvo in dosegle, da bo člmv^ ljudi var- čevalo ter odnašalo denar v hranilnice in posojilnice. Besede mdčejo, zgledi vleče- jo. Kdorkoli se zanima, kako je z varčevanjem in vlaganjem denarja v denarne zavode, hra- nilnice in posojilnice v drugih državah, bo kaj lahko ugotovil, da na primer na Švedskem, Norveškem, Danskem, v Švica in drugod ne štedljo sredstva za propagando varčevanja in vlaganja in da si na vse naifilne fMizadevajo vlagateljem doka- zati velike koristi var^anja, vlaganja in (»nogočanjia čim- večjega oibtoka denarja. Naša ljudska oblast je dala vse garancije za nemoten rsiz- voj hranilne in kreditne služ- be, ki se je začela ponovno raz- vijati po osvoboditvi in lahko rečemo, da danes po 10 letih ni malo število Ijudi^ ki so ©e uvrstili med vlagatelje sociali- stičnih hranilnic in kredilniiih zavodov in da to število iz dne- va v dan raiste. Vlagatelji sami so največji agitatorji za današ- njo hranilno in kreditno služ- bo, pri čemer jim lahko poma- gamo z vsemi propagandnimi sredstvi, da bo člmširši krog delovnega ljudstva našega okra- ja vedel, da varujemo in vla- gamo danes prihranke in pre- jemke v hranilnice in posojll- ndce zato, da s tem krepimo naiše socialistično gospodarstvo, da pomagamo dvigiuti našo kmetijsko in industrijsko pro- dukcijo s povečanim denarnim obtokom in da doprinašamo s tem svoj deleže za dvig naše življenjske ravni. Upam, da bodo ob agitaciji za Mednarodni dan varčevanja segli po hranilnih knjižicah tu- di tleti delavci In nameščenci ter kmetje, ki jim posebnosti do sedanjega varčevanja In vla- ganja rdiso bile znane C. V. CENE NA PTUJSKEM TRGU v sredo, 26. oktobra Cza kilogram, liter ali kos) i Čebula 30, česen 60—80, lu- ; Sčenl fižol 50, stročji fižol 40 . krompir 13—15, paprika 30, cve- . tača 60, peteršilj 40, rdeča pe- . sa 30, redkev 20, solata endi- . vija 4(>—50, solata v glavah 40 » —50, špinača 60—80, rdeče ze- , Ije 20, zelje v glavah 15, zelena ) 30—50, korenček 40, ohrovt 20. • ječmen 30, koruza 35, pšenica i 35, oves 30, pposo 30, koruzna 5 moka 40—50, ajdova moka 40— J 50, koruzni zdrob 60, surovo maslo 400, zaseka 350, mleko 25 i smetana 130, sir 40—80, kokoši i 400, piščanci 400, grozdje 50— . 60, hruške 30—40, jabolka 25, [ slive 40, orehi 80—100, gobe 140, I sivke 60—80, jajca 17, kostanj - 20, pečeni kostanj 60, kisla re- pe 25, kislo zelje 40, motovileč . 100 din. na dan mrtuili se borna pasuetili spominu na mrtue Na dan mrtviti — 1. novem- bra — bo predpoldne oto 9. uri pred skupnim grobom heroja Jožeta Lacka, borcev NOV in talcev na ptujskem pokopališču žalna slovesnost. Zbiranje udeležencev žalne slovesnosti — članov kolektivov, šol in ostalega mestnega prebi- valstva — bo na Kvedrovem trgu ob 8,45, od koder bo šel žalni sprevod na ptujsko poko- pališče. Na čelu sprevoda < bodo zastave in praporL Na to žalno slovesnost naj pravočasno onozarlio sindiikaliie orgamzaaje svoje po kolektivih, organizacije SZDL po terenih in šole. Po govoru v sipomin na hero- ja Jožeta Lacka, borce NOV in talce našega mesta in vse naše zemlje bo polaganje vencev na sikupni grob, ki jih bodo da- le organizacije, društva in ko- lektivi. V primerih borcev in talcev, kjer ni svojcev, naj organiza- cije (ZB NOV, SZDL, sinddkatn poskrbijo za primemo očiščenje in okrasitev grobov. MG ZB NOV - PTUJ Tovorni promet na ptujski postaji otežujejo mlake in blato Velik tovorni promet na ptuj- ski železniški tovorni postaji je v zadnjem času spravil že it^ blatno cesto pri ra^- In nakla- dalni postaji v kritično »tanje, da je nemogoče priti do vagona v polčevljih, temveč le z gumi- jastioni škamji, pri čemer so najbolj prizadeti delavci, ki dnevno nakladajo in raežclada- jo vagone in morado iz blata pobirati material, ki paič zdrkne mimo voza. Enako kritično je stanje pri nakladalni ramipi, kjer natovarjajo kmetje in pod- jetja krompir In jabolka. Veli- ki mlaki se ni mogoče ogniti, zaradi Cesar mora živina stati v času nakladanja v mlaki. Enako je s tovornimi voeUL Po njej morajo hoditi vsi, ki so zaposleni pri natovarjanju in nazadnje tudi iz mlake in blata pobirati blago, ki pride potem v vagon med suho in čisto blago. Intervencija, nevolja, psovke in materialna škoda ne zaleže. Zeleznišiko transportno podjetje nima sredstev za navažanje gramoza za nakladalni in raz- kladalni prostor, podjetja se iz- govarjajo na visoko tovomlno in stanje se ne spremeni. Naj-^ cenejše bi bilo mogoče rešiti to vprašanje s postruganjem tega blata, kar bi rade volje in za- ■tonj opravili ljudje, ki bi ve- deli porabiti to blato za gnojilo travnikov in njiv. Tako čišče- nje bi bilo potrebno vsaj vsaka dva meseca. Sčasoma bi se že dalo ta ijTostor nasuti z gramo- zom ali pa ga tlakovati, kar bo najtrajnejše služilo namenu. Upajmo, da bodo neštete pri- tožbe, intervencije in nasveti prizadetih nekaj zalegli in da bo ob primerni dobri volji problem rešen, nakar bo tovor- ni promet na ptujski nakladal- ni in razkladalni postaji pote- kal v boljšem razpoloženju kot sedaj, ko mora marsikdo z dra- gocenim obuvalom bresti po neizogibni mlaki in blatu. F. C. štev. 45 — 12. oktobra 1955 487. Odlok o razpolaganju s skladom regresov in dotacij — 729. 488. Odlok o vplačilu dokonč- nega zneska na račun presežka dobička v letu 1954 — 730 489. Odlok o upravljanju zvez- nega sklada za raziskovalna dela — 730. 490. Odlok o obrestni meri od deviznih kreditov za finansira- nje investicijskih del v tujini — 731. 491. Odločba o dopolnitvi Se- znama vrst blaga in količnikov za obračunavanje razlik pri ce- nah pri uvozu — 731. Podjetje Kmet. zadrug Mie- kama Ptuj obvešča vse cenjene proizvajalce mleka v okraju, KZ in kmetovalce, da ji je uspe- lo vsled znižanja prev^i^nih sredstev mleka povišati odkup- no ceno s 1. nov. 1 1. Po sklepu upravnega odbora podjetja bo mleko s 3,2 »/o ma- sti plačano po 20 din, mleko s 3.5 »/o Po 21.50 din in mleko s 4.0 ®/o masti po 24 din za liter. Za vsako nadaljnjo desetinko masti bo odkupna cena mleku povečana oziroma znižana za 50 para. Povprečno bo torej od- kupna cena mleka povišana za 1.50 din pri litru. Nova cena mieka je dovolj stimulativna za kmetovalce, ki bodo uvideli, da je pametno od- dati vse razpoložljive količine mleka v ptujsko mlekarno, ki je po razširitvi svojega obrata v stanju zagotoviti odkup mle- ka vsem kmetovalcem v okra- ju. Potemtakem je razumljivo, da ne kaže porabiti mleka za krmljenje prašičev glede na zvišano odkupno ceno, ampak je rentabilneje za proizvajalce, da ga oddajo Mlekarni Ptuj, ki jim bo zagotovila stalen odkup. MLEKARNA PTUJ OBJAVA Po rv. razdelku 2. točke na- /odH o pobiranju in kontroli prometnega davka od špirita in alkoholnih piijač (Ur. list FLRJ štev. 21/54) pozivamo vse pri- delovalce žlahtnih in hibridnih vin, Id imajo vinograde in braj- de na območju novega Občin- skega ljudskega odbora Ptuj da prijavijo pismeno ali ustno pri Občinskem ljudskem odbor-j Ptuj, količino letošnjega pri del- ita vina, in to najpozneje do 10. iMvembra 1955. Poleg tega je prijaviti tudi število družin- skih članov, starih nad 15 let kraj in površino vinograda ali brajd in vrste vinske trte (cep- ljena ali hibridna) in preostale količine starega vina. Uprava za dohodke pri občinskem ljudskem odboru Dijaška kuhinja, vzgojna posvetovalnica in dnevno zavetišče v PTUJ Ptuju na Ormoški cesti, ki je bilo otvorjeno ob Tedna otroka V Markovcih bcmo počast li spomin na pokofne borce in žrtve Deset let je, odkar smo na markovskem pokopališču polo- žili k zadnjemu počitku iz raz- nih strani Slovenije vrnjene posmrtne ostanke padlih bor- cev NOV in talcev. Vsako leto ob Dnevu mrtvih in ob drugih prilikaih smo se spomnili njih kot živih delovnih ljudi in ča- sov, ko so še po naših poljih, tovarnah in uradih izpolnjevali svoje dolžnosti in l^i) so kot patrioti z orožjem v roki in kot politični aktivisti sodelovali v vstaji slovenskega ljudstva pro- ti fiašističnim nasilnežem. Vsa- ko leto smo okrasili njihove grobove s cvetjem v znak hva- ležnosti za vse, kar so ustvarili s svojim umom in rokami za sedanji in bodoči rod. V torek, 1. novembra — na Dan mrtvih — se bo ob 9. do- poldne zbraila mladina osnovne šole in nižje gimnazije'v Mar- kovcih, člani ZB, ZK, SZDL in skratka vsi napredni vašičani naših vasi pri zadružnem do- mu, pred spominsko ploščo, od koder bo šla žalna povorka na pioikopališ62. V spoman na padle borce NOV in žrtve nasilja iz zadnje vojne ter v spomin na vse naše pokojne očete, mate- re, sestre in brate ter otroke, ki počivajo na marko\'skem po- kopališču, bo spregovorila čla- nica ZB in SZDL tov. Ljudmi- la Kafol. Dijakinje in dijaki iz markoyske nižje gimnazije bo- do pod vodstvom učiteljstva ziapeli in deklamirali. Društva in svojci bodo nato položili vence. Sodelovala bo tudi god- ba na pihala. 2e te dni pred spomin.^© ploščo borcev NOV in žrtev ter na pokopališču čistijo prostor dijaikinje in dijaki markovske gimmazije, da bo na Dan mrt- vih res vse urejeno in dostojno spomina na naše mrtve. Nered v gostilni KZ Leskovec Pred nekaj dnevi sem bil v gostilni KZ Leskovi v Leskov- cu. Pil sem malinovec, pri tem pa sem opazoval poslovanje v gostilni zaposlene Cajger Mari- je. Neki človek je prišel, ter ku- pil zavojček tobaka. Cajgerjeva mu je za zavojček zaračunala 18 din in šele na intervencijo po- slovodje, kateremu se je mož^ pritožil, vrnila en dinar. Toda, kaj se je pripetilo me- ni? Popil sem dva malinovca z navadno vodo ter dal usluž- benki pet kovačev, da bi pla- čal. Ta je denar spravila in se delala, ko da je stvar popolno- ma v redu. Na moje vpraša- nje, kaj je z drobižem, md je šele vrnila 25 din, češ, »da je pozabila«. Kaj pravite, tovariš uredsiik, ali je tako poslovanje v redu? Po mojem mnenju to ni pošte- no, posebno če upoštevamo, da je v Halozah mnogo ljudi, ki si v svoji skromnosti ne upajo zahtevati, da se jim stvarii za- računajo po dejanji ceni in brez raiznih samovoljnih pribit- kov. T-ž. V predelih, kjer je sedno drevje dobro obrodilo in to i e večina sadjerodnega terena, je leto« drevje bilo preobloženo « plodov:. Redke Scdne letine pri nas iako bogate, kot ieios. V sadjerodnih predelih drugih držav, če upoštev me so- sedno Italijo, predel v TiTolih (Meran-Bo^zcn) kjei je največ ja- bolk, imajo redko katero leto tako slsbo, kot je naše letošnje, za naše pojme bogato Povpreč- no rodi jablana visokodebelne oblake letno 200 kg plodov V slab h le»t-h do 150 kg, v boga- tih letih 250 kg plodov Sadne letine «e menjaj^ zapovrstjo: 150, 250, 150 250 kg po dreve- su. Presledkov bre? rodnostj nI. To Sem videl letos ponovno z dvema pr čama iz našega okraja, zato o tem ni nobenega dvoma T. ko je stanje brez slehernega pove! čevanja ALI JE PRI NAS M02N0 DOSEČI ENAKE PRIDELKE? Nač n tamkajšnjega ««djarstva je enak našemu. Etol.na je od severa z>aprt3 s hribi, ki so po- raščeni z vin ko trto i® je na mnog h mestih prej vlažna kot suhi. Ni b-stvcne razi ke v vre- men^k h razmer-dh Bistveno je dvoie: vsa dol.na je en sam sa^ dovni k, če tudi ločijo posestne meje lastnike in drugč; sedno drevie je bujne r&Hi. plodovi ^o zdrav., 80 ®/o ena sama sorta^ (Franc Novak) Kaj nas uči letošnfa sadna lef na? Sadovnjaki so t strnjenem na- sadu kot pri nas vinogradi. Taka »trnjena proizvodnja ima «voj vzgojn. pomen Skrben in vzoren go«podaT je gomlna sila ostalih To vidimo tudi pr: naših vino- gradn:k;h Ko j« škropil ali oko- pa.1 vinograd sosed, gredo m to storijo os-tal, že ii prestiža, če- tudi je to gospodarska korist. Skupni sadovnjaki so stalna sad- jarska razstava jablan in jabolk Tu je stalna tekma med sosedi v pogledu Hanja dreves' in pridelka. Naši sadovnjaki so raztreseni po v«ej vssi Nmamo enotnih sort, nim^amo konkurence v orijctne ;n zelo vabljive zabojč- ce, so primemo darilo, s kaiterim Se razveseli oko in želodec KAJ MORAMO STORITI, DA NASA JABOLKA DOSEŽEJO PODOBNC VFUAVO? Ko vemo da je okus naših ja- bolk boljši od tirobkih, ki vodi- jo jabolčno trgov; no 1® so merilo cene, je naš n«a'oga lahka Po- praviti moramo ja^bolki obliko, ba.rvy> m zunanjost ter zagotoviti trž šču if^okofetnc proizvodnjo. Na tržišču se moramo z neko po- voljno kol.č no pojaviti vsako leto, sccer lanskega kupca izgu- bimo. Cim «-mo kupca s kvaliteto in primerno ceno osvojili, ga mo ramio držadi :n ne dovoliti, da se navadi na druga jabolka Kupca ne smemo pust.t bre^ enakih jabolk nobeno leto, ker tudi oa mora stranke zadovoljiti v^ako leto. V tem je vsa «-krivnost utspeš- nega sadjarstva Že leta sem ^ trudi kmetijska pospeševalna «^lužba, da b; zavn- teres-rala lastnike zemljišč, k; So sposobna za kvalitetno sad- jarstvo za nove »^tmiene sadov- njake. Strnjene zato, da bi na- stala kvalitetne- tekm; med Sose- di kdo ima bolje urejen sadov- njak in čimveč je pr.delke kvali- tetnega sadja m zato, da bi so- sedje lahko obdeloviiii na'sade i istimi stroji in orodj, in jih ne bj bilo treba vsakemu posebej kupovati Zato imamo vaško ali »adružno skupno stiojno službo in služ.jo regreSi pri nakupu 'e temu namenu Pa še nekaj je važno pri skupnih s-dovnjakih. Zatiranje škodljivcev in bolezni je lahko skupno m naj tudi bo € kupno. Posamezn.k ne pozna vseh del :n Sredstev v zaščito na- sada m pridelka. Cas ob rania in prodaje sadja je uspešen le v va- gon'k h kol'činah — n-ikakor ne v košar h po bl'žnj-h trž ščih. In končno je po«i.tavlj nje čebelnih družin za oplodbo cvetja — v večje sadovnjake — plansko de- lo, ki se izphia za nekaj dese- tin ha nasada, n« pa za 10 dre- ves. U«pehi te propagande so do- slej malenkostn-. S.cer so nastali prvi nasad., vendar ti ne pred- stavljajo one s dne proizvodnje, ki je potrebna za osvojitev sve- tovnega tržišča. Njih proizvod- nja je slaba po količ-ni. Po a- mezno sorto jabolk mora ored- stavljati več sto v-gonska koli- čina Naš okraj lahko da na tržišče 200 vnonov kval.tetnih jabolk. To kofčino pridela Tirolska na 100 h: površ ne oziroma na 10 tisoč drevesih. Na območju okraja .iman>o preko 200.000 jablan. Ali ne bi bilo pametno, odatraniti polovico jablan, ostanek redno gnojHi in jim dat vso potrebno nego, pa pr delat: enkrat več jabolk, ki bi bila sposobna za. svetovni trg? KAJ PA SADNE SORTE? Večteden ka polem ka, kdo jc kr v n.zke cene jaibolk, kdo za neuspešnost ?adne trgovine, :e je trdoglavo vlekla vse do zorenja I>ozn h jesenskih in z m k h sort. Prve dni oktioi>ra je prene^ato jadikovanje, ker je cena pora&la in kupčija zaživela. Letos «mo slišali glasen opomin: ^adi'te pozne jabolčne sorte/ Zgodnje jesenskt in poletne sorte jabolk i2.podr.vajo mareli- ca, breskev, pa tu-dj zelenjava vseh vrst. Posameznik in kuhinja ne potrebujeta jabolk v takih koliž-nah, kot za zmo. Slaba Sadna kupčija zgodnjih jčbolk se odv.ja že vrsto let Sadjarji, precepite rane sorte jabolk s ce- pižii poznih sort. Pustite nekaj dreves za dom in ptuj-ki trg, si- cer boste prve sadno letino v istrh težavah kot leto«, .meli bo- s.te mnogo k;sleg>3 s^djevc , ki nima kupca. Upoštevajte niacvete sadnega izbora, ki je sestavljen za sve- tovn>a trž šča, kjer mi kupca iščcrmo. N vod lo za sajenje po sortah n. brez premisleka. Končno pokaie dohodek iz sadj r^tva, kjer je drevje obro- dilo pozna jabolka, :voj bogati uspeh. Ne porabite v:ega izku- p čka za osebne potrebe. Dajte Sadnemu drevju gnoja, očistite in poškropite ga. bogtto vam bo vrnil vloženo delo. Obnavljajte skupne sadovnjake Po vzgledu že o4>s.toječih na^^adov posebno v predelih, kjer vinska trta slabo u?i>cva Zamenjajte trte nerl:htni-h vrst v Slovenskih goricah « s dovnjaki, ki sigurno pr »ašajo zdrav aadjevec la dom in gotovino za prodano -adje. Ne pc«aib.mo. da so slovenjegor ški položn hrit>čki kot T^iič » Phji '>8 oV^obra lOSS 3 POSLEDN A PISMA De^elr jesen tcčp odkar «6 spo- minjamo vsako leto na Din mrt- vih vseh onih, ki sc dali za našo osvoboditev ^voja ž vlienj« Ka- kor na* druge državne praznike, tako tud, ob dnevu padlih, ob tem vel č stnem prazniku — raz- grinjamo pred seboj vehke do- godke iz na5e borbene preteklo- sti od aprila 1941, ko eo fa§ist.č- ni krvn ki segh po naši zemlji, pa do 9. maja, ko smo učakal'. po strašnem trpljenju z nadčlove- škimi n pori nacionalne ^n soci- alno osvoboditev. Naša dolžnost je, da ob spo- minu nanje, ki niso učakaH ra- dosti veUkega dne osvoboditve, l)odvojimo svoje življenjske sile v 'sluibi domovine za izgradnjo Srečnejše človeške družbe — so- cializem To je najlepša oddolži- tev njim, ki so zapuščat svet v cvetu svojih let, ki so zapuščali »vojce zato, ker jim je lebdela Ha ustih beseda svoboda in so nosih v srcu domovino. Pa naj oživijo ▼ poslednjih pismih padlih v narodnoosvobo- dilna borbi njihove zadnje psane misjii, preden jih je smrt ločila od življenja ... V pisma, f kete- rimi so se poslavljali borcj od domačih, niso mogM IzKti borbe- nos-ti in gneva, ki eo ga v srcu nosil-: do okupatorja zaradi bo- jazni, da se fašistič^ krvn.ki ne bi maščevali nad svojci. Vendar so njihova pisma vseeno drago- cen in pretesujoč spomin na strašno obdobje okupacije... FrancToplak, študent agronomije, doma iz Jur- šinc, je sodeloval v narodnoosvo- bodilnem gibanju že leta 1941 ze- lo predano in neustrašeno Oku- pator ga je aretiral polet: 1. 1942 in zaprl v ptujske zapore, odko- der je s pomočjo morodnozaved- nih paznikov pihlerja in Glušiča pisal poslednja pi^ma svojemu braitu v Juršince. V pismih še upa v življenje in v boljše dni. ko bo zmagala pravica. Ko pa je zvedel, da ga bodo ustrelili, je poslal svoji materi tole piSmo: Draga moja matH Najlepša Vam hvala za vse na tem svetu. Bilj ste zame vse na tem svetu. Jaz moram tako mlad umreti. Obdržite me v dobrem »pomenu. Do zadnjega bom mislil na Vas. Tud: drag. moj brai in sestra, sv^k nja in svak, bodite mi zadnjikrat pozdravljeni. Vedno sem s'c trudil, do priskrbim sebi in va'm lepšo bodočnost ./i vam v«e/n pomagam Bodite vsi jurta- ški in ne žalujte za mano, živ te VSi srečno :n zadovoljno in »c lju- bite med seboj, kot sem vas vSe ljubil jaz. 30 X. 1941 Zadnje pozdrave vsem Voj- nika in dobrosrčni teti rešuije imetje. PavUiha zna tudi najbolje poučevati. Na prijeten in ne- prisiljiv način uči pravila za zdravje in njegovo zdravstveno vodilo Vsako jutro, vsak veSer in po jedi venomer čisti zobe si skrbno! To zapiši na uho! se zasaja v otroško zavest Kar lahko ga je izvrševati, saj ga je naučil naš Paviiha, Paviihec, ki vse prav ve in dobro narectt. Z otroci se zna prisrčno smeja- ti in iz čudežne skrinje jim na- suje obilico dobre volje. Ob koncu je kakor Doktor fig, vsem mladim gledalcev naroe- če sladikorčkov. Niti zaploskati mu nisnno mogli, ker smo morali pobirati njegove sladkorSke. Pomislite! Andrej čkovi mami ie eden pri- letel naravnost rta čelo. To P® že itak veste, da ga je potem Andrejiček pojedel, kajne! Svetlo modri avto je res pre- hitro zabmel. Paviiha, še ma- lo ostani! Glej, Olgo je med celo tvojo predstavo samo to sikrbelo, če ne bo že konec. V malih glavicah si ustvaril pre- lepe slike, mojstrsiko si vzgajal in učil. Zraven si povsem ne- slišno govx)ril tudi tovarišicam učiteljicam in jim pokaEal, ka- ko se je približati otroku, kako se vživeti v njegov svet in se- jati zrna vzgoje in uka. C. I. L utiezenske narodne pesmi Pred kratkim je pri »Novi brazdi« v Mariboru izšla pri- kupna bela knjižica ljubezen- skih narodnih pesmi, ki jih je skrbno izbral in uredil PaJko Dolinec. Ne moremo se pritože- vati, da je izšlo malo takih zbirk, toda ob poplavi najraz- ličnejših tujih popevk (M.a!ma Juanita, O my papa, Cowboy Jimmie itd.) je izid uglazbenih in znanih domačih pesmi vse- kakor razveseljivo dejstvo. Marsikdo pozna napev in mo- goče dve ali tri kitice, celotno pesem pa pozna le malokateri. Mnogokrat pojemo naše pesmi 6 popačenim ali sploh napač- nim besedilom. Zato je zbirka slovenskih pevnih pesmi še po- sebno zaželena. Pričujoči izbor je razdeljen naraivno na štiri dele. V prvem so pesimi, ki govorijo o prešer- ni Ijubesaii, v drugi o otožnem začasnem slovesu in v tretji o stalnem slovesu ali o smrti; če- trti del sestavljajo šaljive lju- bezenske pesmi. V zbirki bomo našli najbolj znane in najbolj priljubljene ljubezenske pesmi iz vseh delov naše ožje domo- vine. Okusi pa so seveda raz- lični, zato bo morda kdo po- grešal kalcšno njemu bolj pri- ljubljeno pesem. Pa nič zato. In če sta v zbirko zašli ena ali dve ponarodeli pesmi — tudi to ni greh. Saj so nekatere teh pesani že neločljiva narodna last. Prav bd bilo, če bi vsaka silovenska hiša imela izbor pev- nih slovensikih narodnih pesmi. Kdor tega še danes nima, te- mu pač ne bo odveč prikupna bela knjižica ljubezenskih na- rodnih pesmi, ki je . te dni izšla in se ponaša poleg drugega tudi z dostojno ceno. -ug OKRAJNO OLEDALISCE PTUJ Nedelja, 30. oktobra, ob 15. uri: dr. Bratko Kreft: »CEJSKI GROFJE«, drama v petih de- janjih. Stirinajstič. — Gosto- vanje v Gk>rišnici (2^družni dom). Predprodaja vstopnic v Kmetijsiki zadrugi Gorišnica. Sreda, £ novembra, ob 16. uri: John Patrick: »VROCA KRI«, komedija v treh dejanjih (pe- tih slikah). — Abonma red LMS-1 in Izven Četrtek, 3. novembra, ob 16. uri: John Patrick: »VROCA KRI«, komedija v treh dejanjih. — Abonma red LMS-2 in Izven. Četrtek, 3. novembra, ob 16. uri: John Patrick: »VROCA KRI«, komedija v treh dejanjih (pe- tih sliikah). Abonma red B in Izven. RAZPIS ABONMAJA V ORMOZU Okraijno gledališče Ptuj raz- pisuje tem potom za Ormož in okolico večerni abonma za se- dem predstav v sezoni 1955/56, to je za vse predstave, kolikor jih bo v glavnem na letošnjem repertoarju. -Cena abonmaja je za 7 predstav 420 din, ki je lah- ko plačljiv v treh enakih obro- kih po 140 din. Prvi obrok se plača ob vpisu »bonmaja. Lah- ko pa se plača tudi celotni aboaima naenkrat ali pa dva obroka skupaj. — Prija^ za abonma sprejema tov. l^liks Stropnilc, poslovodja »Preskrbe« v Ormožu. SODOBNI ROMAN M A KMETIH IVAN POTRČ 43 »A?« je povprašala Hana in ©e sprenevedasto zazrla v se- stro; in zatem še enkrat popra: šala: »Kaj ne sedi on — za m^znico?« ,On' je rekla, da; ta on je stal za njo, sredi izbe, in ta on, to sem bil zdaj jasz, jaz sam Vem, spK>minjam se, hotel sem stopiti k mizi in sesti, a mi je noga zastala. »Ah,« je zavzdihnila Tunika, se obrnila nazaj, da )e poka- zala hrbet, in se zagledala skozi okno. Vsa reč jo je vznevoljila. Hana se je naglas zasmejala in se presedla, ko da bi ne bilo nič, ko da bi se nič ne zgodilo — a presedla, to je potegnila se je na pravo stran, na drugo klop pri mizi, tje kjer sem sedel jaz, odkar sem prišel na Toplekovo. Tunika se je ozrla, jo ošinila in se znova zazrla skozi okno za hrtrtom; očitno je bila do kraja nejevoljna. Prišla je Toplečka in sedla. Ni še nič vedela, tudi videla ni še ničesar. Preden pa je dvignila roke h križanju, "je opazila, da še nisem sedel; za- gledala je Hano na mojem pro- storu. »Kaj?« je vprašala in povpra- šala vse. da ne bi samo Hane: »Kako ste se posedli?« Hana pa, ko da je ni sUšala. Prekrižala se je in začela z žebranjem. Tako je bilo potem celo molitev, da še vedno ni- sem sedel. Toplečka se je ozrla nazaj po izbi, da bi videla, ka- ko ie z mano, kaj nameravam jaz, medtem ko je Tunika kar prhnila. »Ali Hana! Si pozabila, kje si sedela?« In zatem, kajti Ha- na ni kazala nikakršne volje, da se misli premakniti: »Tam je njegovo mesto.« Zdaj se je Hana sčajmala. »Aja, tu je za našega hlap- ca,« je rekla zavzeto; »saj res, čisto sem pozabila.« In pri priči je vstala in od- šla na drugo stran mize, na stol, kje je po navadi sedela. Začela je zajemati jajčevo ju- ho, ko da se res ne bi nič zgodilo. Po meni je strahotno sprele- telo A stisnil sem zobe in od- gel k mizi; bilo je najbolj prav, kar sem storil Tudi Tunika in za njo Zefa sta segli druga za drugo po žlicah in začeli nositi. Sedel sem Hani nasproti, a je nisem pogledal, niti enkrat ne; tudi Toplečke in Tunike ne Vsem trem ni šla večerja, vsi trije smo bolj goltali ko poži- rali; edino Hana se je prese- dala in povpraševala — vse je hotela vedeti, ko da bi bila glu- ha, kako napeto je pri večerji; ko da bi ji skratka vse to pri- jalo, da je laže povpraševala in — pikala. Zia božjo voljo, vse je hotela zvedeti od treh zagolt- nih mutcev pri mizi, prav za- nalašč vse. ko da bi ne bila prav ona tista, ki je pobegnila od hrama in Id bi jo morali zdaj mi izpraševatL Kaj vse je načenjala! Zajemali smo in molčali; vse je bilo tako tiho, da bi lahko po- slušali noč za zaprtimi okni. Znenada je Hana vprašala. »Kaj, ali tu še nič ne silijo?« Sprva je nI hotel nihče sli- šati. zatem smo jo le drug za drugim pogledali — najprej Zefa, zatem jaz in zatem Tu- nika. »No-j a, v zadruge, sem mi- slila reči.« Bila je resnica, kar je P^ vpraševala; povsod so govorili o tem — kaj vse so govorili! — toda nihče pri mizi ni vedel, zakaj Hana napeljuje vodo na ta mlin. Znova smo lahko samo molčali, Hana pa nas je gledala vse zapovrstjo, gledala in ^ delala radovedno. Zatem sva še midva s Tuniko pogledala Zefo; ni bilo drugače, morala je nekaj ziniti. »Silijo?« Je povprašala in re- kla: »Silijo no-ja.« Očitno Hani to ni bilo do- volj, še nadalje je vrtela z očmi; tako je morala Toplečka še kaj povedati. »Kdo bo pa sam šel — v za- drugo?« se je obregnila. »Se na konec i>ameti mi ne pride. Ha!« Toplečka je hotela pogovor končati, s takim pogovorom in s sleherno mislijo na zadrugo v njeni hiši. Kar prijel bi lahko za to, kar ji je hodilo po glavi. Ali je Hana prišla nazaj, ker jo je kdo za zadrugo nagovoril? 2^dosti je bila frfrasta; da, bila je cela p^ja in vsega zmožna. Kar veselilo me je, ko sem za trdno vedel, da se bo Toplečka spopadla z njo. če bi kaj na- čenjala, če bi začela s silje- njem. In zares je Hana tako nadaljevala; vsaj začela je tako. »Stric pa pravijo, da bodo šli.« Hana je znova začela to reč — in znova smo zajemali, mol- čali in Se spogledovali. »V zadrugo ...« je Hana po- jasnila — ko da bi zares ne ve- deli, o čem se je razceketala. Zdaj je Toplečka morala od- govoriti in je tudi odgovorila. »Naj se stric na glavo posta- vijo, briga me.« In zatem, ko je zanesla še eno žUco: »Mi tu živimo, kakor vemo tn zna- mo, oni pa naj, kakor vedo in znanjo, tam. Prav nič nisem lačna Rudlove pameti, tudi se- stranine ne.« To je pomenilo, da naj Hana s svojim stricem kar obmolkne. Hana pa ni molčala, zasmejala se je, da bi videli, kako stric mislijo, ter povedala: »No-ja, stric pač pravijo, da bodo šli, že zato. da se znebijo grunta in skrbi Zakaj ne bi drugi za njih skrbeli? Ali ni tako?« Hana se je zasmejala na glas in veselo, da bi se tudi nam za- zdela vSa ta reč z zadrugo tako «mešna A nobeden pn- mizi ji rri več odgovoril, ne na njene b^e- de, ne njen emeh. »Tetica« — to je bila Rudlova, Toplečk^iba sestrana — »pa pra- vijo-,« je H;na še enkrat začela, »da na Toplekovem tudi že vse zori za zadrugo. Hm.« Toplečka ni odgovoril«.; vsi pri miz: Smo vedeli, kaj na Topleko- vem zotL Vs^tala je — biK smo pri kraju 6 prvo skledo — in odšla v ku- hinjo Vrnila se je s k!ojci, a skledo je držala nad trebuhom, kakor bi si ga zikrivala. Teg« doslej ni delala .Zor«, zori . m: je, ne vem zakaj, začelo bloditi po gbvi, ko sem mislil n.3 njen trebuh Obenem cem vedel, da bi Hano tudi v žl c: vode utop"-l, ta- ko sem jo JMfsovražil; s.mo zavo- ljo nje je na=talo tako pr. mizi, da smo jedli klojce, ko da bi nas kdo siKi oblance požirat:. 2cn'5ka sn še vedno ni zavozlala jezikj po vsej sili je ho^el-a to kar je Imela v glavi, do kraja Speljati. »Velovleška Drevenšoa, ah kaj veste,« je na glas z3p>ela, »je tu- di dobila otroka Jezus — na, po- mislite, takšna stara babinal Da se ni poprej zmislila ...« Eh-evenščo smo poznali in tudi vedeli, ceh fara je vedela, ko-ti- ko st-3 z možem prehodila okoli dohtarjev Potem so žensko po- slali nekam v toplice in zdaj se ie «5vet Po rež'l, kako po novem topl-ce pomagajo tam, kjer dedec odpove V^eg^ zlodja so ljudje sklatili — a pra na«, na Toplekovem, o tem nismo go^o: ridi} tudi Hana ne bi smela AS^ Hana je vedela, zakaj je ceketar- la. Kajti, ko je začela znova — zinila je samo »Ah Drevenš- ca —,« je Zefa vrtala, si potegni- la robec na oč^, kakor da bi ho- tela zakriti obraz, odrinila skJ in odšla iz izbe. »Jezu«! Hana!« je rekLa Tuni- ka. »Kakšna sil« »Kakšna? Kaj pa s^m rekla? Kaj pa je? Kakšni pa ste, za bož- jo voljo « Prenevedasto se je ozrla po vratih, ki so s« zatresnile, zat^ po najinih dveh obrazih, toda j«z je nisem pogledal. »Nič!« je rekla Tunika, jo ošinila in začela zajemati Tudi meni je bilo, da bi vstal; vedel cem, da je tudj na meni vrsta, vendar sc nisem mogel dvigniti, niSem hotel vstati, naj- več zavoljo Toplečke ki ie bila že zunaj. A preden sem se do kraja premi-s.lil, je začela znova, tokrat o našem gruntu, o doma- čiji; zdaj sem bil jaz na vrsti. Poiskala je suho hruško s pec- Ijem, jo odiedlti vse do peclja, se naslonila na stol in se zaziba- la, zmcl« pecelj med prsti ter se zazrla čeiz m-zo — « tam sem se- del j^z , . ,, »Pri vas, Južek,« le rekla, se za- zibala in ponovila, mirno ko da ne b" že matere pregnala, »pr: va« Južek« znova ta Južek. sko- raj nikoli n; toVko razmetavala z mojim imencm! »boste gotovo prvi tam,« — to je pomenilo v zadrugi — «vas pač ne bo treba STllTlti!« , (Nadaljevanje slecu) A- 1Hujmljive vrednosti. Od ka- kovosti merjascev je v največji meri odvisno pospeševanje pra- šičjereje. Za plemenjake je to- rej treba odbrati živali, ki iz- virajo od znanih staršev in z nadipovprečnimi zaželenimi last- nostmi. Imeti mora dolgo in ši- roko telo, srednje visoke noge, ^ho glavo s širokim čelom in srednje dolga ušesa. Vrat mora biti močan, prsa široka in glo- boka, hrbet krepak, trebuh ne povešen, na njem pa mora biti vsaj 12 pravilno razporejenih seskov. V prašičereji povzroča ple- menitev v sorodstvu zelo veli- ko škodo Dogaja se, da prasijo svinje slabotne pujske, često mrtve ali kilave. Rejci so raz- očarani, ko se jim prašiči do- cela izrodijo. V takem primeru kupujejo čmolisaste, da bi do- bili »novo sorto«, kar je zelo značilno m Haloze in Sloven- ce gorice. Vse to je seveda po- polnoma napačno. Tudi v pra- Sičjereji bo treba začeti z na- črtno odbiro. Ustvariti bo tre- ba pasnne in tipe prašičev, ki našim razmeram najbolj ustre- zajo in ki bodo poleg rodovit- nosti tudi dobro izkoriščali kr- mo. V tem pogledu se sicer ne bomo mogli ozirati samo na po- trebe in želje rejcev, temveč tudi na zahteve trga, tako no- tranjega kakor zunanjega. Reja neintenzivnih pasem prašičev je nedonosna. Gospodarske prilož- nosti pa zahtevajo takojšen pre- hod k reji intenzivnih pasem prašičev. V ptujskem okraju se redi »nnogo prašičev. Razmnoževanje je pri prašičih hitrejše kakor pri govedu, zato je potrebno tu- di hitrejše zboljšati njih kako- vost. Plemenski merjasci naj bodo odbrani od na proizvod- nost preizkušenih živali. Seveda mora priti v rejo tudi odbrani ženski plemenski material po- vsod tam, kjer so se pokazale pri živalih največje napake. Ko- Ing. Zoreč Elgon misija je ugotovila, da svinje niso predvsem F>asemsko čiste, da so slabe konstitucije z de- generativnimi znaki (deforma- cija glave, hrbta, nog itd-), da telesne oblike ne ustrezajo za- želenemu tipu in da nimajo pravilno razvitih seskov Glede na vse to tx>do v pri- hodnjih letih izločeni vsi mer- jasci, ki ne bodo imeli rodov- niškega porekla. Pri letošnjem pregledu so se lepo predstavili merjasci »Jorkšir«. ki so btU v preteklem letu uvoženi in razdeljeni rejcem Te živali so visoke rejske vrednosti in pro- izvodne sposobnosti Povsod tam, kjer so nabavili te ple- meriske merjasce, se na nara- ščaju poznajo vsi znaki dobrega izkoriščanja krme. živali so le- pih oblik, hitro rastejo In do- bro uspevajo. Letno popijemo 38.000 vagonov vina in 16.000 vagonov žganja. Fe pijače stanejo 45 milijard dinarjev. Za ta denar bi lahko kupili štiri in pol milijona oblek, ali 1.5 milijonov parov čev- ljev, ali zgradili 22 tisoč stanovanj. Zbori volivcev na področju občine Gorišnica Po 119. in 121. členu statuta občine Gorišnica, sklicujem zbore volivcev za volitve kra- jevnih odborov na področju občine GORISNICA in sicer: 1. Krajevni odbor Moškanjci za vas Moškanjci, dne 6. nov. ob 14. uri pri Ojnik Ani Mo- škanjci. 2. Krajevni odbor Zagojiči za vasi Zagojiči in Cunkovci, dne 6. nov. ob 14. uri v gasilskem domu Zagojiičd. 3. Krajevni odbor Mezgovd ob Pesnici sia vas Mezgovci ob Pesnici, dne 6. nov. ob 17. uri v gasilskem do-mu Mezgwci. 4. Krajevni odbor Brezovci za vasi Brezovci, Lasigovci, Slo- mi in Strmec, dne 6. nov. ob 14. uri pri Jožefu Slodnjak. 5. Krajevni odbor Zamenci za vasi Zamenci in Strejaci, drte 6. nov. ob 17. uri v gasilskem domu Zamenci. 6. Krajevni odbor Borovci za vas Borovci, dne 13. nov. ob 14. Ure pri Francu Cuš, Borovci. 7. Krajevni odbor Sobetinci za vas Sobetinci, dne 6. nov. ob 17. uri pri Francu Prelog, So- betinci. / 8. Krajevni odbor Prvenci za vasi Prvenci in Strelci, dne 13. nov. ob 17. uri pri Antonu Ko- vačec. Prvenci. 9. Krajevni odbor Gorišnica za vas Gorišnica, dne 14. nov. ob 18. uri v osnovni šoli. 10. Krajevni odbor Formin za vas Formin, dne 13. nov. ob 14. uri pri Mariji Brodnjak, For- min. 11. Krajevni odbor Cvetkovci za vas Cvetkovci, dne 13. nov. ob 8. uri pri Francu TomažiC, Cvetkovci. 12 Krajevni odbor Osluševd za vas Osluševd, dne 13 nov. ob 17. uri pri Aniionu Poplatnik, Osluševd. 13. Krajevni odbor Podgord za vas Podgorci, dne 13. nov. ob 8. uri v osnovni šoU. 14. Krajevni odbor Bresnica za vasi Bresnica in Predava, dne 13. nov, ob 14. uri pri Štef- ki Vesenjak. 15. Krajevni odbor Gajevd za vasi Gajevd in Placarovci, dne 20. nov. ob 14. uri pri Jo- žefu Rižnar. 16. Krajevni odbor Mala vas za vas Mala vas, dne 20. nov. ob 14. uri v gasilskem domu Mala vas. 17. Krajevni odbor Tibold za vas Tibold in Prerad, dne 20. nov. ob 14. uri pri Jožefu Žit- nik. 18. Krajevni odbor Zamušani za vas Zamušani, dne 20. nov. ob 17. uri pri Antonu Valenko. Na zborih volivcev bo pred- lagan naslednji dnevni red: 1. Izvolitev zapisnikarja tn dveh overovateliev zapisnika/ 2. Izvolitev delovnega pred- sedstva. 3. Poročilo o delu in vlogi občinskega ljudskega odbora in krajevnih odborov 4. Volitve odbornikov krajev- nih odboix)v. 5. Uvedbe občinske doklade. 6. Razno. Gorišnica, diie 25. okt. 1955 Predsednik: * ■ Dušan Cokl 1. r. Po 95. a. toč. l*Zakona o ob- činskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19 52) sklicujem 4. sejo Občinskega Ljudskega odbora Ptuj. ki bo v petek, dne 28 okt. 1955, ob 15. uri v občinski sejni dvo- rani v Ptuju. Dnevni red: 1. predlog sklepna o imenova- nju upravnikov in direktor- jev gospodarskim organiza- djam; 2. predlog sklepa o razrešitvi funkcije trg. poslovodje v Kidričevem Franca Jeriča; 3. predlog ^lepa o Imenova- nju v. d poslovodje v trgo- vini »Zvezda« Kidričevo; 4. Predlog sklepa o podelitvi jamstva NB za dodeljeni dopolnilni obratni kredit ptujski tiskarni; 5. predlog sklepa o dodelitvi obratnega kredita Brezalko- holni restavradji in zajtrko- valnid v Ptuju; 6. predlog o načelni ustanovit- vi podjetja »Restavracija in kavama« v prostorih likvi- diranega podjetja »Evropa« v Ptuju: 7. predlog sklepa o razrešitvi dolžnosti Komisije za revi- zijo gradbenih projektov pri LO Mestne občine Ptuj; 8. Predlog sklepa o določitvi zemljišča za novo mestno pokopališče; 9. Predlog sklei)a o dodelitvi zemljišča v opravljanje vod- nemu gospodarstvu v Ptuju; 10. predlog sklepa o dodelitvi stavbnega zemljišča zaseb- nim investitorjem enostano- vanjskih hiš iz Sklada SLP; 11. predlog sklepa o dodelitvi gozdnega zemljišča v oprav- ljanje občini Desternik; 12. predlog za razveljavitev sklepa LOMO Ptuj z dne 24. marca 1955 o dodelitvi stavbne parcele upravniku Kmetijskega gospodarstva v Sobetincih; 13. predlog sklepa o dodelitvi stavbnega zemljišča trgov podjetja »Perutiuaa« Ptuj za zidanje 4-stanovanjske hiše; 14. predlog sklepa o dodelitvi denarne pomoči Klubu za konjski šport; 15. predlog sklepa o dodelitvi subvendje Prostovoljnemu gasilskemu društvu podietja za popravljanje železniških vozov v Ptuju; 16. predlog sklepa o nadomest- nem imenovanju članov sve- tov: Sveta za urbanizem. Sveta za kulturo in prosve- to in Sveta za gospodarstvo; 17. Razno. Podpredsedn ik: (Berlič Marjan) VisoKa zmaga illum n ja Aluminij je v nedeljo gosto- val v Ljutomeru, kjer je igral z moštvom tamkajšnjega Parti- zana Kljub pričakovani zmagi, je rezultat 10:1 (5:1) v korist Aluminija presenetljiv, saj pred- stavlja najvišji rezultat v do- seclanjem tekmovanju sploh. Na blatnem igrišču je Alu- minij pokazal hitro igro z dol- gimi žogami in odličnim star- tom. Tako je že v prvem pol- času nadigral slabega nasprot- nika ter mu do konca tekme dobro napolnil mrežo. Zla viso- ki poraz Ljutomera je deloma kriv tudi izredno slab vratar. Aluminiju se Je z dobro igro izkazal »stari« Berlič Marjan, pa tudi ostali igrald so igrali dobro. V Mariboru poraz Drava je v nedeljo igrala na Teznem proti Kovinarju. Tek- da je bila važna zlasti za konč- no razvrstitev v spodnjem delu tabele ob zaključku jesenskega prvenstva Drava je tudi to tek- mo s slabim nasprotnikom iz- gubila z rezultatom 2:0 (1:0). Kakor je že iz rezultata razvid- no, je za neuspeh predvsem kriv napad, v katerem ni igral- ca. ki bi bil sposoben doseči gol. Zaradi presenetljivih rezulta- tov, ki so bili doseženi v ne- deljo, je postala bort>a za na- slov jesenskega prvaka v grup- ni ligi še bolj zanimiva. Dva favorita sta izgubila tekmi, Ve- lenje proti Celju (4:3) in Store proti Brežicam (4:2) Poleg tega je razveljavljena tekma Prole- tarec : Kovinar (Maribor), ki bo ponovno odigrana. Usodno za Dravo je dejstvo, da so v zad- njih tekmah ravno slabša mo- štva osvojila točke. Drava v zadnjih dveh tekmah, v nede- ljo na domačem igrišču proti Proletarcu in naslednjo nedeljo v Velenju, nima mnogo upanja, da bi v jeseni osvojila še kakšno točko. Tako se bo s Partiza- nom v Račah »borila« za 8. ali 9. mesto. Tudi pionirji Drave so v Mur- ski Soboti izgubili prvenstveno tekmo z 2:0. PRIJATELJI DOBRE NOGOMETNE IGRE, POZOR! V nedeljo, 30 oktobra 1955, gostuje ob 14.30 v Ptuju nogo- metna enajstorica Nafte iz Len- dave. Nafta nam je že iz prejš- njih prvenstvenih dvobojev zna- na kot solidno nogometno mo- štvo Tekma oo po vseh priča- kovanjih dobra In koristen tre- ning za domačo enajstorico Lju- bitelji nogometa pridite v čim večjem številu bodrit domače igralce. Kdo bo izkopal krcmpir v Kidričevem? Kmetijsko gospodarstvo v Ki- dričevem ima nezkopanih še okrog 26 ha kromp-rja. Res je, da letošnja jeseriiska dela v pre- »jšnjj mer. zavira vreme, vendar je na to b:lo treba misUt že v začetku meSeca, ko je bilo lepln dni dovolj, ter poiskati dovoljno število delavcev, da bi lahko delo pravoča-sno opravil; Na to je po- sestvo začelo mislit: šele okrog 10. oktobra, ko je zahtevalo pr ptujski Posredovaln-ci za delo 20 delavcev. Ta je takoj napotila v Kidričevo zahtevane delavce, vendar sg jih je odzvalo samo o«em, ostalčli 12 pa n: hotelo prevzeti nakazanega dela. V zvezi s to odklonitvijo dela smo se pn Posredovalnici za de- lo v Ptuju zan.mal; za stanje ne- zaposlenosti na splošno v okraju in ugotovili, da to vprašanje v pogledu moške delovne sile sploh ne obstaja, šaj jp registriranih kot nez^pb»vcd 6.10 Vedre m poskoč- ne me:oolnem razmahu. Med 14 ude- leženci vodi po V. kolu Ryžev- ski 8 3 in pol točkami; slede: Rudolf 3, Drofenik In Kovač (!) po 2 točki itd. Zaradi prijave novih članov b)o sestavljena še druga skupina, ki bo v krat- kem pričela s turnirjem. Prija- ve v članstvo in v omenjeni tur- nir se sprejemajo ob torkih in četrtkih, to je ob igralnih dne- vih v Sindikalnem domu želez- ničarjev s pričetkom ob 19. vu-i. 16-00 Popoldanski orkestralno spored 17.30 Radijska i^a — Anny Tichy Matilda fn ubežnik (ponovitev) 18.23 Mali koncert lahke glasbe 19.00 Radij. Kki dnevnik 19.30 Zabavna glasba vn>es reklame 20.00 Večerni operni koncert 21.00 Kulturni razgledi 2115 V svetu ritmov in melodij 22 00 Napoved Ca^a, poročila vremenska napoved m pregled dnevnega sporeda za naslednji dan 22.15—23 00 No^ni koncert: Oermainf Tailleferre: Uvertura; Blaž Arnie: Kon cert za violino in oritester 22.15- 23.00 UKV program- Ple?na glasba 23.00—24 00 Odda'a za tujino — na vatu 327.1 m fPrenos tz Zagreba). v NEDELJO, 30 OKTOBRA POPOLDNE BOMO PRENAŠALI MEDNARODNO NOGO MFTNO TEKMO A\STRI TA " TUOOS'AVl lA TOfEN '■A? PRPV-nSA BOMO JAVILI V DNEVNIH ČASOPISIH.