IZGUBLJENO VOLIŠČE
Sodeč po slovenskem begunskem krščansko-demokratskem tisku,naj bi med emigranti obstojale razlike v vrednotenju političnih strank. Medtem ko naj bi eni stremeli za enotno organizacijo vseh beguncev, kar bi odpravilo strankarsko opredeljevanje, so drugi mnenja,da so politične stranke korenina politične demokracije in da si doslej še nihče ni izmislil drugačne oblike političnega udejstvovanja.
Po našem mnenju je razprava o tem vprašanju zašla v stran in ne bo v takšni obliki niti za milimeter približala obstoječi emi = grantski problem njegovi rešitvi.
Ni vprašanja o tem, ali je obstoj političnih strank predpogoj demokratičnega političnega življenja kakega naroda. To nam je menda vse® jasno! Vprašanje leži v tem, kakšen smisel in kakšen pomen ima jo politične stranke v emigraciji. Tragika tega vprašanja je namreč hujša vsako leto, kolikor dlje traja naše izseljenstvo. Predstavnik politične stranke je namreč še nekaj pomenil v letih neposredno po izbruhu vojne, četudi je bila njegova stranka soodgovorna za polom državne politike in za vojaški poraz. Deset ali Štirinajst let po = zneje pa je njegov pomen dokaj bolj problematičen, ker je med tem Poražena država spet vstala iz ruševin kot zmagovalka, toda pod vla do popolnoma drugih in novih ljudi. Ob takem dejstvu in ob takšni časovni razliki,zlasti še,ker je prišlo do.globokih družbenih pre = osnov in gospodarskih sprememb, je sklicevanje na predvojni pomen in vlogo politične stranke dokaj nerealistično početje v emigraciji. Odtod .torej razlike v vrednotenju strank. Te razlike pa bodo še huj še in brez videza na poravnavo, če bo naše begunstvo trajalo še no= vih deset ali več let.
Nismo proti obstoju političnih strank v emigraciji.Toda smo to liko realistični,da imenujemo te politične stranke begunske,čeprav v naprej in načelno ne zanikamo njenim.predstavnikom gotovo mero iz kušenj,ki so si jih tekom let nabrali v zmagah in porazih. Vendar Pa smo prav zaradi porazov in njihovih posledic toliko dosledni, da še zdaleka ne pripisujemo tem begunskim strankam tistega pomena,kot so ga morda imele v letih pred poslednjim porazom. Zato je potem treba razumeti, če te sta#», stranke običajno v emigraciji životari jo,ker ne morejo pritegniti k sebi novih begunskih rodov,ki so edi= ni zmožni,da bi jih pomladili.Generacija,ki prihaja, navadno nima smisla za preteklost in tradicijo,če je bil stari rod,ki odhaja,po= ražen in prisiljen v begu zapustiti politično bojišče. V takšnih trenutkih je potreben pogled predvsem naprej, a nazaj samo toliko,-da se ugotove vzroki porazov in nesreče. Potem pa je treba pričeti na novo.
Iz teh razlogov ne delamo načeloma nobenih razlik med staro -zdaj begunsko - politično stranko in novo politično skupino,ki obi= čajno zraste iz mladih in svežih sil begunskega naroda. Pri tem to= rej ne zagovarjamo ukinitve političnih strank in novih skupin v ko= rist neke enotne organizacije. Demokracija ne ljubi uniformiranosti - niti ne v mišljenju niti ne v oblikah. Prav raznovrstnost omogoča plodno razpravo, omogoča demokracijo. Ker torej demokracija ne lju=
bi enotnosti, zato je od proste volje vsakega posamezni®, odvisno,5e se odloči za to ali ono grupo,za staro,zdaj begunsko,stranko,ali pa za novo begunsko skupino. Pravi demokrat bo to ne le dovolil,ampak tudi razumel in ne bo delal iz tega vprašanje večjega ali manjšega patrio= tizmai
Toda ker se že zdi na zunaj ves spor formalne narave,češ ali naj imajo stranke prednost pred novimi skupinami,gre v bistvu seveda za globoke razlike,ki se redno pojavijo ob izmenjavi generacij.Te razli= ke so tem bolj globoke,če pride do takega pretresa,kot ga je v minuli vojni doživel slovenski narod,in do takšnih miselnih in sociloških sprememb,kakor jih doživljajo že deset let rojaki v domovini. Ako gle damo iz tega vidika,potem ne bomo samo razumeli emigrantskih sporov ampak tudi razpoloženje doma,o čemer moremo znova razmišljati ob član ku na tretji strani*	L
SAMO BESEDE?
Že nekaj let sem okoli Božiča so se vzbujali dvomi,če sta predsed= nik in glavni tajnik begunske HSS res tako edina v mislih,kot je to znova zatrjeval g.dr.Krnjevid.Ob Božiču se namreč oglaša redkobesedni dr.Vladko Maček in navadno v blagih in mirnih besedah poziva k strpno sti,blagi volji in dobrem sosedstvu.Te božične poslanice so kot noč ii dan proti bojevitim izpadom dr.Krnjeviča,ki nikdar ne zamudi prilike, da ne bi izlil svojega žolča nad Srbe in na Jugoslavijo.
Nedavno se je pokazalo,da ti dvomi niso bili brez osnove.V Argenti ni je bilo namreč objavljeno pismo g.dr.Mačka,ki je bilo poslano 27. avgusta 1953.g.Vlahu Raiču,avtorju "Hrvatske in Srbije" ter nove knji ge "Hrvatska ali Jugoslavija?".Po izidu prve knjige je g.Raič zapro * sil dr.Mačka za kritiko in odgovor tudi dobil.Tu je pojasnjeno "popol noma iskreno" dr.Mačkovo stališče glede Jugoslavije: "Toliko sem pre= viden,da se nisem ves čas bivanja v emigraciji nikdar izjasnil niti za ohranitev niti ne za razpad Jugoslavije.Za to poslednje se ne bom izjasnil,ker ne vidim niti meglenih obrisov,kaj bi pripadlo od poruše ne Jugoslavije Srbom,kaj Madžarom,kaj Italijanom in kaj bi končno o = stalo Hrvatom." Ob koncu se dr.Maček dotakne še vprašanje Bosne.Tako= le kritizira g.Raiča:"Dotaknili ste se tudi vprašanja razmejitve.Mne= nja sem,da ste velik optimist,ko mislite,da bi Bosna pripadla ob ple= biscitu Hrvatski.Bojim se,da bi se v Bosni in Hercegovini izjavilo püe biscitarno za Hrvatsko le ono,kar se je opredelilo na volitvah 1.1938. Vsi muslimani stoje na stališču ’samoupravne’Bosne,pa jim' je to dr.Kr njevič dopustil, (mislim,da iz propagadnih razlogov,) dodajajoč seveda da mora biti ta avtonomija znotraj Hrvatske.Bo jim se,da se Äamouprav= na Bosnane bo hotela vključiti niti v Hrvatsko niti ne v Srbijo,am = pak 'bo ostala nekaj posebnega."
Iz tega še ne sledi,da je dr.Maček za Jugoslavijo.Jasno pa je,da gleda ha vprašanje realistično,ker priznava obstoj Jugoslavijo,piše, da zapadne sile "prokleto malo zanimajo" razlike med Srhi in Hrvati, Zavrača Raičevo trditev,da so Srbi nosilci komunizma v Jugoslaviji,v§ da je preselitev bosanskega prebivalstva možna samo z nasiljem in da je opredelitev Bosancev vsaj problematična,če že niso za svojo republi ko v okviru zvezne Jugoslavije.
Vprašanje pa je,če ni to pisanje dr.Mačka zgolj platonično razmi šljanje,ker praktičnega političnega dela v tem pravcu ne vidimo.Dr.Ma ček je pač navajen pasivno čakati,da bodo drugi odločili o njegovem narodu. A kljub temu je daleč pred dr.Krnjevidem,ki se še vedno bori z mlini na veter. V takšni politični zmedi pač lahko ribarijo ustaše in prav zato je hrvatska emigracija "v glavnem ustaško nastrojena", da dopolnimo dr.Mačkov citat v pismu g.Raiču. Kajti tam kjer je ja =
--------------------------------- snost doma in kjer besedam sledi=
KLIC TRIGLAVA	jo dejanja, tam ni prostora za
57,Totland Road	slepomišenje in zatekanje v
LEICESTER	skrajnosti. Kdor pa sam ne ve,kaj
hoče, ta vendar ne sme pričakovan Izhaja l.in 3.ponedeljek v mesecu. ti, da mu bodo drugi sledili.
DOMAČI GLASOVI
(Od posebnega dopisnika iz Trsta)
Tu zadnji Sas kar mrgoli obiskov iz domovine, tako čTa ti naši gostje za nikogar veš niso interesantni. Po šem so doma mokra,meso, 0= ^leka ali mast in kako bedni so v primeru s cenami teh poirebššin dohodki delavcev in uslužbencev, ve že vsak otrok. Tudi strupene in duhovite ljubljanske "vice" na rašun komunistišnih parasitov dobiva= oio semkaj šisto sveže; težko bo pa šlovek-našel jasen odgovor na ka= ka preciznejša obšepolitišna vprašanja. Ogromna vešina ljudi doma se otepa le z* neposrednimi vsakdanjimi skrbmi in težavami, pa zato o po litišnih vprašanjih sploh ne razmišlja. Öe pa le naletite na kako be lo vrano, vam pa obišajno ne more dati kakšnega pregleda. Pove vam Predvsem svoje misli in svojih najbližjih znancev.
Pri takih razmerah paš ne preostane drugega kot govoriti s šim veš ljudmi in potem primerjati med seboj njihove izpovedi. Samo tako si je potem mogoše ustvariti neko podobo o ljudskem razpoloženju. In samo tako je potem tudi mogoše, razen še nimate vražje sreše ali smo le, da boste naleteli na kako bistro osebo, od katere boste zvedeli Veš kot od dvajsetih drugih. Tak lov na ljudi ni seveda niš kaj pri= joten; prav utrudljiv je. In ne bi se odlošil :za pisanje, Še ne bi imel sreše, da sem naletel na štiri bistrejše ljudi, šijih odgovori so tekom Veš tednov,ko sem govoril s posamezniki, med seboj tako vi= ino soglašali in se dopolnjevali. Ker je tako verjetnost podatkov ve sja, se mi zdi vredno,da o njih zvedo begunci. Zaradi lažjega opisa in pa predvsem zaradi soglasnosti informatorJev,bom strnil podatke v eno porošilo,ne da bi pri tem kakorkoli komentiral. Tako navajam svo Da vprašanja in strnjene odgovore,kot sem si jih beležil:
+
Vprašanje: Kakšno je danes doma stališše do Jugoslavije?
Odgovor:	Ako vas prav razumem,odgovor ne more biti kratek in
enostaven. Ako bi mi prišli danes v položaj voliti med "vidovdansko Jugoslavijo" in "socialistišno", tedaj bi - razen tenke plasti komu= hiatišnih zajedalcev - paš ne bilo nobenega Slovenca,ki se ne bi brez najmanjšega pomisleka odlošil za "vidovdansko" Jugoslavijo z Alek = eandrom ali Petrom II.,Davidovidem,Živkovišem ali Stojadinovidem, z Vidovdansko "demokracijo" ali s šesto januarsko diktaturo.Gre pa stvar še dlje: celo ako bi se postavilo vprašanje, ali naj grejmo Slovenci V Mussolinijevo Italijo ali v Hitlerjevo Nemšijo ali noj bi pa osta= li^v komunistišni Jugoslaviji,se zelo bojim, da bi sc zelo velika vešina izrekla rajši za Mussolinija ali Hitlerja nego za Tita in ko= oiuniste.
V: Ne, niste me popolnoma razumeli.Gre bol j* za bodošnost nego za sedanje stanje. Komunistišne diktature bo slej ali prej konec in tedaj se utegne zgoditi, da bi bili postavljeni Spovenci pred odlo = Gitev, ali naj ostanemo v Jugoslaviji ali naj pa vstopimo v kako dru go politišno kombinacijo ali pa skušamo doseči laštho,popolnoma suve ^eno državo?
StarejŠi rod^je zaradi notorišne slovenske politične nezre» losti močno đezorientiran. Velik del je kljub vsem razočaranjem slej ho prej za Jugoslavijo, seveda ne veš za "vidovdansko", temveč za fe aeralistišno; med drugim delom pa vlada popolna zmeda in sami ne ve= «o, za kaj so oziroma za kaj naj bi bili. Verjetno se pa tudi dobi koga,ki bi bil za samostojno Spovenijo, toda te alternative ne jemlje bihše resno; zdi se jim otrošja. - Popolnoma drugaše je pa pri rala = aem rodu. Pri tem pa kakega vprašanja Jugoslavije sploh ni in niko = dur niti na misel ne prihaja, da bi se moglo pojaviti. Zanj Jugosln= vija ni le dejstvo, temveč edina in dokončna rešitev slovenskega vpm fanja; gre sa‘Mb še za priključitev neosvobojenih slovenskih predelov in pa za bodočo notranjo ureditev Jugoslavije. Ako bi se kdaj res
znova pojavila možnost,da bi se morali Slovenci spet odločati za Ju= goslavijo ali proti njej, potem bi bila odločitev za Jugoslavijo po vsej verjetnosti soglasna,kajti ni skoro nobenega dvoma, da bi se zanjo odločil tudi ves tisti starejši rod,ki so ga predvojne prilike kolikor toliko razočarale, današnji komunizem pa skrajno zagrenil in je zato, kot sem dejal, precej dezorientiran.
V.: Stavil sem vam zgornje vprašanje zato, ker smatram to pač za naše osrednje politično vprašanje in ker se dr.Žebotova lista pri dušata,da govorita "v imenu vseh Slovencev doma" in je začel zadnje čase tudi dr.Krek obračati plašč po vetru.
0.: Verujte mi, da za dr.Žebotovo eksistenco doma živ krst niti ne ve ne več in bi se za kake take pustolovščine tudi nihče ne bri = gal, dočim ve za dr.Kreka le še nekaj malega starejših ljudi. V pe = tih letih bodo pa poslednji tudi pozabili nanj5 kaj pa in kako on danes misli, pa že sedaj ni doma važno za nikogar.
V.: Kakšno je potem doma razmerje med Slovenci in Srbi danes?
0.: Vidite to je takole: nekoč smo Spovenci Nemce respektirali in se jih bali, a Italijane smo prezirali kot manjvreden narod.Nekaj podobnega je danes s Hrvati in Srbi. Hrvate danes vsi mrzijo zarodi njihove arogantne megalomanije, destruktivnosti in ustaštva in na vsak korak boste slišali "prokleti Hrvat", nikoli pa žal besede pro= ti Srbom. Lahko trdim, da ni bilo razmerje Slovencev do Srbov doma še nikoli tako prijateljsko kot je danes; toda vsi nekako nagonsko , čutimo njihovo politično supariornost, samozavest in nacionalno e = notnost,zato se mnogi nekako boje, da bi mogli vnovič izrabljati svo jo premoč in nam kratiti naše avtonomne pravice.To je danes pravza = prav edina "sporna" točka še med nami in Srbi.
V.: Kako je pa potem danes s slovensko-srbskimi stiki?
0.: Ti so pa dejansko mnogo, mnogo manjši kot so bili nekoč.Naš razvoj je prišel že tako daleč, da se rešuje 90$ naših vprašanj v Ljubljani in ne več v Beogradu. Zp vse neumnosti, krivico in grdobi= je zato nihče več ne more natrpovati odgovornosti "Beogradu" in seve da še mnogo manj Srbom, pač pa vsak pravilno vidi resnične krivce > pri naših ljubljanskih "ministrih". Včasih se je bilo treba voziti . za vsako najmanjšo figo intervenirat v Beograd, zato so. bili tudi vla ki med Ljubljano in Beogradom vprav natrpani inf^se,kar se je dejan= sko skuhalo v Ljubljani, so morali zaradi centralizma nositi odgovor nost Srbi. Baiies je vse to odpadlo in tako so postali tudi stiki med Slovenci in Srbi zelo majhni, a kolikor jih je, so zelo prijateljski. V Sloveniji študira mnogo Srbov in njihovi odnošaji do naših sloven= skih študentov so odlični, na drugi strani pa tudi vso nekako nagon= sko upa, da bi mogel priti zlom osovraženega režima še najprej od Srbov.	- 1; ' -v
V.: Koko je pa potem s "srbokomunizmom"»katerega so polni vsi hrvatski emigrantski lidti in so začeli ponavljati ‘to zavestno de= magogijo že tudi naši 'lebotovci'.'
0.: To je res demagogija in celo smešna demagogija,kajti doma kaj takega nikomur niti na misel ne prihaja. Vsak namreč vidi, da vodijo danes komunistično Jugoslavijo predvsem Hrvatje (Tito in Goč = njak in Slovenot (Kardelj in poprej še Kidrič), dočim so Srbe narav nost izločili ali jih pa postavili že čisto v drugo vrsto. Edini,ki je še ostal, je Rankovič, a še tega so "razbremenili" večine nekda = njih funkcij,in danes nihče ne- ve,kako in kaj je pravzaprav z njim. Dolgo so vsaj v armadi res prednjačili Črnogorci,o tudi te'postavijo jo zdaj pod kap. Na drugi strani pa vsi vidijo, da je doslej prišel edini nevarni odpor proti komunistom od Srbov, to jo od Djilasa,či= gar nastop ni globoko odmeval le po vsej Jugoslaviji temveč po vsem svetu. Res in razumljivo je, da pri nas vsi odeümjajo vsako obliko komunizma,torej tudi Djilasa kot soustvaritel ja današnjega stanja.Ni pa nobenega dvoma, da je on povzročil v KPJ tako ideološko krizo, da je le malo upanja, da bi jo mogli kdaj preboleti. Vsa Djilasova afe= ra je izzvenela v dvoboj Djilas-Kardelj in je Slovenec Koasdelj zavil
vrat SrLu Djilasu. Smešno je torej govoriti o "srbokorminiznm", teraveS M bili morda Srbi bolj upravičeni govoriti o hrvatsko-alovenskem ko
munizmu, vsaj danes.	v v	'
V.: Zašla sva malo predaleč. Več kot presenetila me De vaša iz= Dava, da Slovenci danes nekako mrze Hrvate. V preteklosti je bilo hr vatako ponašanje do Slovencev večkrat res malo "bratsko", toda naši odnosi do Hrvatov so bili stoletja zelo prijateljski.Pojasnite mi to.
0.: To je težko konkretno definirati in je tak le obči občutek. Prvič smo vsi prepričani, da je NLH s svojim zločinskim ustaštvom največ ji neposredni krivec za današnjo našo nesrečo. Slovenci smo včasih hudo zamerjali dr.K0rošcu,da je "hodil mimo Zagreba v Beo = grad", toda danes imamo vsi občutek, da je z njimi res skrajno težko kako resno sodelovanje, ker so v svoji megalomaniji prav neznosni.Ze ha zunaj vsakogar odbija njihovo hlapčevsko klanjanje vsakemu tujcu Po obmorskih letoviščih, dočim so do domačih gostov pogosto nesramni. Tudi njihovi nakupovalci po Sloveniji se obnašajo izzivajoče in poni žujejo naše ljudi. Znano nam je tudi, da ponuja hrvatska emigraci ja dele slovenske zemlje Italijanom,Nemcem in Madžarom,sami pa baje kriče o "hrvatski Bosni".
V. *. Toda centralizem v svojem jedru ni vsaj nič manjši kot je bil v prvi Jugoslaviji?
0.: To ni res! Za prva leta bi to seveda veljalo,zlasti na go = ‘ apodarskem polju, a razmere so se že bistveno spremenile. Danes sta strogo centralizirani pravzaprav samo še vojska in carina,kar je tu di razumljivo, a vsa druga področja spadajo v republiško pristojnost - nekatera izključno, druga pa vsaj pretežno v okviru zveznih okvir= hih zakonov. Prav to je tudi tako izboljšalo naše odnose do Srbov , ker z njimi sploh nimamo nobenih spornih točk več in ne terena za medsebojna trenja. Res je, da zvezna vlada zelo favorizira gospodar= ako izgraditev zaostalih pokrajin, posebno Bosne in to seveda na bre me ostalih republik. Na to tudi danes vse zabavi ja,kakor nekoč, kar aeveda vzbuja hudo kri celo pri naših komunistih; toda nihče ne more Več temu podtikati kako favoriziranje Srbov. Gre za gospodarsko po= litiko, ki jo je z občedržavnega stališča celo zelo lahko zagovarja= ti, Bosna je dežela neizmernih še neizkoriščenih naravnih bogastev in ta je vsekakor treba dvigniti,kar bo končno v veliko korist vsem, he v zadnji meri tudi slovenski industriji,predvsem ker je Slovenija tako revna na surovinah. Naša razvita metalurška industrija n.pr.ne= obhodno potrebuje bosensko železo. Veste, stvar je taka, da se je včasih vsak dan in na vsak^korak videlo, pa naj je zastopal v Beo = gradu Slovence Korošec ali Žerjav, da smo Slovenci le repek Srbomio= ziroma pravičnejše govorjeno Beogradu,danes pa tega nikakor ni več. Danes smo enakopravni, vsi Da seveda pod skrbstvom skupno KPJ;. Öe je Pa režim v eni pokrajini trši kot v drugi, so pa tega krivi le domači krajevni činitelji,ne pa centralna vlada,a najmanj Srbi. To velja za upravo, dočim je seveda politična linija še vedno strogo centrali -stična; toda o njoj še malo ne Odločajo Srbi, temveč že navedeni Hr= Vatje in Slovenci sami.
V.: Kako pa stoji danes s slovenstvom?
0.: Mnogo bolje nego pred vojno. Tedaj je vse bolj ali manj u = PraviČeno zabavljalo čez Srbe in centralizem,čeprav so ta centrali = zem v Beogradu prav pridno izvajali tudi naši nekdanji liberalci in klerikalci, doma so pa gojili le strankarski fanatizem in skrbeli za korita "našim" t.j. svojim strankarskim priganjačem.. Občeslovenskih interesov jim je bilo na splošno malo mar in je bila zato tudi slo = Venska zavest mnogo manjša od strankarske.Danes je pa.slovenska na = rodna zavest v vseh slojih vidno zrasla, celo pri velikem delu komu= Uiatov. Zlasti na Štajerskem sta doživeli slovenska in.jugoslovanska zavest šele sedaj svoj pravi preporod. Nepričakovano izgrajene so bile v povojnih letih vse naše kulturne ustanove,nekatere morda celo Preveč, ker smo zanje finančno in številčno prešibki in vsaj o ogrom hi večini svojih gospodarskih vprašanj odločamo danes že sami. Jasno vse nosijo komunistični pečat, a tega mu dajejo domači slovenski ko= rrunisti, še v večji meri pa njihovi domači hlapčevski podrepniki.
V.: Kako mislite to?
0.: Kako? Vloga, ki jo igra ogromna večina našega izobražen = stva in polizobraženstva, je naravnost ogabna. Komunizmu se dejansko in nezlomljivo upirata le konservativni kmet in izkoriščani delavec, dočim mu naše meščanstvo zvesto hlapčuje in kar je najbolj paradoks= no, v najgrši meri prav tisto izobraženatvo in polizobraženstvo,ki je bilo v zadnjih predvojnih letih vzgojeno v SLS,JRZ,pri "mladcih" ali "stražarjih", v Katoliški akciji in v podobnih krogih. Cela vr = sta bivših bogoslovcev je danes najbolj ciničnih ateistov, a JRZ(SLS) priganjačev - komunističnih ovaduhov. Zadnjo znano protidomobransko razstavo pri Sv.Urhu,ki je vsebovala mnogo strahotnega gradiva,a med njim tudi nekaj falzificiranega, je organiziral Kikljev naslednik v predsedstvu akademske Katoliške akcije. Znani pobožnjakar profesor dr.Korošec pridno oznanja,koliko je "pridobil od dialektičnega mate= rializma" itd,itd.
V.: Kako je sploh s predvojnimi strankami danes doma?
0.: Te so izginile in nanje misli le še nekaj starih koristnikv dočim noče ljudstvo ničesar več slišati o nekdanjem našem klerika = lizmu in ne o njegovih predvojnih in medvojnih voditelih. V primeru obnovitve političnega življenja se bo nedvomno ustvarila vnovič mečna, da, najmočnejša politična stranka s krščanskim svetovnim na = zorom, z radikalnim demokratskim značajem in z močno socialno noto. Toda ta ne bo niti podobna več bivši SLS in še manj polfašistični Ko rošec-Krekovi JRZ, temveč jo bodo oblikovali povsem novi ljudje,ki so doma preživljali te težke čase in nosijo posledice grehov bivše klerikalne politike,ki je zadnja predvojna leta postala že prava ne= gacija vsakega demokratizma. Dr.K0rošec se menda za Slovenijo sploh ni več zanimal in politiko doma na terenu je menda vodil samo še dr. Krek,ki je pa gledal vso "politiko" le v - nepotizmu. Moja rodbina je imela n.pr. precej stikov s šolstvom in še danes se zgražajo,kako povsem nesposobnim ljudem je izročal on vodstvo ljubljanske prosvet= ne uprave ter srednjega in ljudskega šolstva. Še v Ljubljano smo n. pr. zvedeli od razjarjenih povratnikov,kaj sta še po vojni uganjala v taborišču v Liencu zadnja šefa ljudskega in srednjega šolstva pri ljubljanski banski upravi, bila sta to menda prof.Bajuk in neki Je= glič. - V oblikovanju naveden nove politične stranke bi utegnili i= grati vlogo nekateri možje tega tabora,ki so stali že pred vojno v ostri,opoziciji proti uradni liniji nekdanje JRZ,oziroma SLS. Dr.Kre ka bi pa mogli postaviti nazaj kvepjemu ameriški bajoneti,a Čim bi odšli ti, bi tako j1'odletel tudi on. Še stari klerikalci nočejo več slišati o njem.
V.: Kako pa je z nekdanjimi liberalci?
0.: Tu je treba razločevati dva tabora. Eden hodi danes pridno
v	cerkev in bi se zelo verjetno brez oklevanja pridružil omenjeni no
vi	stranki s krščanskim programom. Drugi, manjši del bo pa predstav=
Ijal našo najbolj črno reakcijo. Ta namreč ne sanja o drugem, kot da se jim bo moralo do zadnje pare vrniti vse nekdanje imetj e,čeprav so med vojno prav ti najbolj radodarno valili denar Osvobodilni fron ti.Dalje fantazira ta del liberalcev tudi le b odpravi vseh povoj= nih socialnih pridobitev delavstva. Sami si lahko predstavijate,ko = liko bi mogla potegniti za seboj ljudi kakšna naslednica našega nek= danjega liberalnega tabora.	(Nadaljevanje prihodn jiiS.)
MED VZHODOM IN ZAPADOM: Sovjetska zveza bo stavila Jugoslaviji na raz polago kredit za $ 54 milij.za nakup ruskih surovin in posojilo v tu ji valuti za # 30 mili j.Medsebojna trgovinska izmenjava bo zvišana na $ 70 milij.letno.Jugoslavija bo dobavljala boksit,svinec,tobak in konopljo,dobivala pa premog,olja in bombaž.Čeprav je vsota majhna v primeri z ameriško pomočjo,so pogoji odplačevanja ugodnješi. - Sredi novembra pride v London Edvard Kardelj,proti koncu septembra pa v Be ograd Dullesov pompčnik.Razgovarjali naj bi o odnosih Jugoslavije do Zapada, posebej z Amerikancem pa vprašanje ameriške pomoči. (zps)
AVSTRIJSKI ÖASOPIS IN SLOVENCI V ITALIJI
Zapadna Nemčija in Avstrija sta polni Volksdentseherjev iz vzhed no in srednjeevropskih dežela,katere so zapustili neposredno pred koncem vojne,ko so morali bežati pred napredujočimi sovjetskimi arma dami, ali pa so jih komunisti Izgnali po prevzemu oblasti. S temi be gunci morajo računati tudi nemške, in avstrijske politične stranke,sg so ob priliki volitev njihovi glasovi važni. Tako posvečajo avstrij= ske SALZBURGER NACHRICHTEN dne 6.avgusta skoro celo stran novicam,ki zadevajo Volksdeutscher je, in žalostno pišejo o južni Staj osski, Bački in Banatu,če naštejem samo te,ki nas osebno bolj zanimajo, Ta števil ka časopisa pa je zanimiva predvsem zaradi članka o slovenskem prebi valtvu bivše cone A na Svobodnem tržaškem ožemijufkaterega imenuje avtor posrečeno "prebivalstvo mrtvih hribov".
Razumljivo je, če Avstrijci razumejo položaj naših ljudi v Tr = atu in drugod v Italiji, saj so bili Avstrijci na južnem Tirolskem deležni iste usode kot naši ljudje na Primorskem in v Beneški Slove= niji. Tako je piseo članka tudi laže razumel,zakaj so se morali Slo= venci v Italiji po tej vojni osloniti na Tita,čeprav so storili to neradi. Sami priznajo,da -jim ni preofltalo drugega,ker bi bili sicer obsojeni na smrt.
SALZBURGER NACHRICHTEN so mnenja,da se je položaj Slovencev od lanskega oktobra,ko je Tito podpisal pogodbo z Italijo, bistveno po= slabšal. Italijanski parlament da še ni ratificiral sporazuma o Trs= tu niti ga še ni italijanski službeni list priobčil. Z odhodom Angle žev in Amerikancev se je umaknila vsaka kontrola nad delovanjem ita= lijanskih uslužbencev in v slovenskih vaseh je zavladal "svileni te= ror",kot ga naziva avtor. Vidnega in oči tega pritiska seveda ni,toda javno in neprestano rekvirifajo slovensko zemljo v gradbene namene 5 tudi dobi Slovenec težko službo, če se izkaže,da pošilja otroke v slovenske šole. Domačini, končuje članek, pač ne morejo mimo dejstva da je bilo v avstrijski mönarhiji pod Erancem Jožefom mnogo boljše, kar utegne držati, saj so prišli izpod Avstrije pod Italijo in tu se jim ni godilo dobro.	”s
BEGUNSKA SAMOLJUBNOST
V roke mi je prišel MONTHLY BULLETIN (za junij in julij),ki ga izdaja "International Peasant Union".P0d naslovom "Sporazum med dik= tatorji" razlaga Dr.Milan Gavrilovid, predsednik begunske srbske ze= mljoradniške stranke, jugoslovansko-sovjetski sestanek v Beogradu le tošnjo pomlad.
Takole začenja: "Diktatorji iz Moskve so dosegli sporazum z dik tatorji iz Beograda. Ne eni ne drugi ne uživajo zaupanja,toda oboji imajo oblast. Zato ima njihov sporazum pomen,ki ga ne bi imel,če bi Zapad raziskal globlje metode komunističnih diktatorjev. V tem prime ru vsekakor ne bi bilo nobenih konferenc med Vzhodom in Zapadom in nobene pomoči Titu."	^
To slednje je oSividn® želja g,Gavrilovi<5a,saJ se potem v celem fclanku trudi,da bi dokasaltkako «ta Tito in KrulSev eno v mislih in načrtih. Seveda Je Tito komunist in diktator. To je tudi Kru3čev.To= da to še ni noben dokaz,da sta enih misli. Kljub sovjetskim opraviči lom Titu, utegne biti slednji še vedno trn v sovjetskih očeh. Tako neumen tudi Tito ni,da bi verjel,da mu Bulganin in Kruščev^zaupata. Zaradi tegaJpa, ker nima danes noben od sovjetskih "kolektivnih dik= tatorjev" moči Stalina, je še manj verjetno, da bi se jim Tito pod = redil,Če se ni hotel niti Stalinu. Tito je komunist; toda je človek velike sposobnosti in ambicije,človek,ki hoče biti samostojen go3po= dar v svoji deželi. To dokazujejo vsa njegova dela in tudi beograj = ski sestanek.
Potem ko se je mučil skozi cel članek in dejansko nič dokazal, zaključuje dr.Gavrilovič takole: "Mnogo važnejši je neobjavljen spo= razum,zaključen na Brionih..,**daleč proč od tujih diplomatov in tu= jih časnikarjev in daleč proč od nekomunističnih oči.Na tem malem 0= toku je bilo odgovorjeno tudi najvažnejše vprašanjeIn kaj če ta sovjetska politika mirnega sožitja,razorožitve in nevtralnih pasov ne uspe?Kaj če propadejo vsi sovjetski poskusi za to svetovno Jalto? Kaj če kljub temu pride do. vojne? V katerem taboru, v katerem kotu bo Tito?* - Nam malim je to jasno! Toda ni jasno velikim silam.Ni ja sno niti velikim niti malim narodom, na kakšen način bo Tito v tem primeru povezan z varšavskim paktom. Vojaškim strokovnjakom velikih narodov ne bi bilo težko najti odgpvor tudi na to vprašanje.Toda ve= lesile morajo najprej jasno videti, v katerem taboru, v katerem kotu je dejansko Tito."
Dr.Gavrilovič ve vse,kar se je dogajalo na Brionih,čeprav je se del nekje v Ameriki. Ve celo povsem drugače kot pa tisti, ki so bili dokaj bliže Brionom kot pa on. Toda kljub temu,da dr.Gavrilovič oči= vidno verjame,da je Tito sklenil neke vrste tajni sporazum a Sovjeti z ozirom na varšavski pakt in sploh z ozirom na skupno zunanjo poli tiko z Moksvo, nima toliko korajže ali pa sam sebi toliko ne verjame* da piše v obliki takih vprašanj - opreznih in zasnovanih na čustvih begunca. Bog nas reši tokih demagogov! Dr.Gavrilovič daje Sam s svo= jim člankom vsaj en dokaz in vzrok, zakaj je Zapad podpiral in še podpira Tita. To mu seveda ni všeč. Ali je kdaj pomislil na to,da bi bila Jugoslavija danes najmanj v tako slabem položaju kot je recimo Poljska, če ne bi Zapad podprl Tita, potem ko bi v notranjih neredih, ki bi nujno sledili juniju 1948.,izgubila Jugoslavija tisoče in tiso Če ljudi? Na to naj bi dr.Gavrilovič odgovoril namesto da išče odgo= vorov v izjavah amerikanskega senatorja Knowlanda,s čigar izreki po= jasnjuje svoj članek!	Mirče
PISMA UREDNIKU
Kral|| in denar: G.urednik! Nedavno je pisarna kralja Petra raeposlate okrožnico vsem "nacionalnim organizacijam" z zahtevo, da se zaprosi= jo Člani,naj bi se obvezali vplačati gotovo vsoto na leto za "vzdrže vanje kraljeve kancelarije" v Parizu. Odziv je bil precejšen in mno= gi so se obvezali letno prispevati od enega do pet funtov. Računajo da bo tako zbranih nekaj tisoč funtov na leto (če bodo obljubljeni zneski vplačani). Nikjer pa ni rečeno, kako in za kaj se bo ta denar potrošil. Kaj more narediti kraljeva pisarna za emigracijo? Izdajati razna potrdila,diplome,odlikovanja?' Ali pa morda kralj ne more več plačevati parazitov okoli sebe? Ali utegne celo kralj rabiti ta denar v reprezentativne namene? Za potovanja,večerje in avtomobile? S.
Odškodnina: G.urednik! Vprašanje odškodnine žrtvam komunizma (tistim v domovini in tem v emigraciji) je važen problem,ki je v programu be gunske SLS. Neki jugoslovanski žandar,ki je bil sprva v nemškem ujet ništvu,pozneje pa je prišel v Anglijo,je vedel za rešitev tega pro = bleme.Imel je posebno beležnico,v katero je zelo skrbno vnašal na ko neu meseca,koliko bi moral prejeti plače tekom meseca,obenem z dnevni cami (z ozirom na to,da je bil v inozemstvu).Pojasnjeval je,da bo po vrnitvi v Jugoslavijo predložil račun "državi" in da mu bo morala 0= na izplačati vso zaostalo plačo od 6.aprila 1941. do povratka,obenem z dnevnicami in potnimi stroški. Ko pa so ga vprašali,kje naj vzame država sredstva, da bo izplačala vse takšne račune, je modro odgovori-: "Naj proda država rudnike in gozdove in s tem denarjem noj potem iz= plača račune." Mož se že nekaj časa nahaja v neki angleški Qiaobolni= ci.	K.
NAROČNINA za KLIC TRIGLAVA: za celo leto 24/-, za četrt leta pa 6/-. Za prekomorske dežele odgovarjajoča vsota s posebnim doplačilom za
letalsko dostavo.