Pripovedka.
,,Le potrkaj na votlino,                     Ko črez jasne tri pomladi
pa ti kralj Matjaž odpre,                  srce tebi najde to,
v širno vede te dvorano,                  palica pastirska tvoja
kjer junaki silni spe.                        pred votlino vzcvela bo.
Pred votlino tam zasadi                    Jaz prav vsak dan botn hodila
palico pastirsko to;                          gledat, ako že cveti;
roka, mlada roka tvoja                     ko pa vzcvete, smrt pokojna
več nosila je ne bo.                         srečne strne mi oči."
Tatn v votlini bo pokazal                 Pela babica je siva,
kralj Matjaž ti svetlo pot,                 vnuk na tujo šel je stran,
in na poti tej boš našel                    palico je vsadil krivo
zlatih si gradov povsod.                   pred votlino zadnji dan. . .
Našel boš kraljestev silnih,               Pomlad vsaka vsaki roži
mladi, ti ponosni kralj;                    cvetje siplje iz neba,
v solnčnem jugu krajem zlatim,        le na palici pastirski
solncu boš gospodoval.                     cvet noben se ne smehlja.
Več ne pride je pogledat babica že vesne tri: v grobu tihem in pokojnem v črni zemlji mirno spi. ..
Jos. Vandot   .