Published and distributed nnder permit Ha. 208 iitberized by tbe Aetef Bet.6,1917, on file at the Peat Office of Chieage, III. By erder ef tke preside«, A. S. Burleson, Postmaster General. r-^ Največji slovenski ted nik v Združenih državah Imhaja vsako sredo. Naročnina: Za član«, na Uto. Za a«ilan«...... Za inoseuistvo. ., .$04« $1.50 $2.00 NASLOV uredništva in uprav-ništva: 1951 W. 22nd Place, Chicago, HI. Telefon: Canal 2487 ^__J QF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION EnUred u Second-Clma Matt« Jtnnarj 18. 1»1S. »t th. Po«* 0«lc. «t CMete>. IUinol«. nnder th. Act «f Anput 24, 1912. r The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday Subscription price: For member*, yearly. .$0.96 Far non members.....$1.60 Foreign Countries. .. $2 00 OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Place* Chicago, III. Telephone: Canal 2487 ^_J ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918. No. 34—Štev. 34. Chicago, 111., 27. avgusta (August) 1919. Oklic na članstvo K. S. K. J. Cenjeni mi člani in članice! Dne 21. t. m. sem prejel iz New Yorka od "American Relief Administration, European Children's Relief, Herbert Hoover", načelnik. angleško pismo, ki se g^asi v našem jeziku sledeče: Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Dragi gospod ie:— Upamo, da je Vaši organizaciji znano delo naše administracije za delitev hrane v Evropi, koje delo je započelo ameriško ljudstvo pod ravnateljstvom g. Herbert Hooverja. Gotovo Vam je tndi znano, da je bila pomoč v zvezi s to obširno operacijo tako nujna, da mora dobi no hrano ti bolezni in posledic dosedanjega preslabega preživljenja. Ameriška pomožna administracija, evropski otroški sklad, jc bil vstanovljen po g. Hooverju, da bo mogoče tem otrokom dajati saj enkrat na dan jesti v obliki rcdilne hrane. S pomočjo vlade nove države Srbov, Hrvatov in Slovencev se sedaj v tej državi skrbi za prehrano slehr- na Vašo organizacijo, da se zavzame za to plemenito delo. Iskreno želimo in upamo, da bi bili naši nasveti slični z Vašimi tozadevnim naziranjem, kar nam bo veliko zadoščenje, ko bomo br-zojavili g. Hooverju o Vaši dejanski pomoči in sodelovanju, da bo ljudstvo v Jugoslaviji uvidelo, da si Vi Amerikanci prizadevate po možnosti pomagati tem, omilova-nja vrednim otrokom. Treba je začeti in delati že sedaj, da ne bo prepozno. Z velespoštovanjem udani Vam Herbert L. Gutterson." Cenjeni mi sobratje in sosestre:— Znano je Vam, da se je o tej točki debatiralo na zborovanju gl. odbornikov že meseca januarja in „ . . .julija. Ker nima naša K. S. K. J. vati na tisoče otrok potreb- , , v . „ 1 nobenega posebnega pomožnega 10, ako se iili noče varova- i i j • i ju J sklada, .je gl. odbor meseca julija priporočal, da naj se započne z nabiranjem prostovoljnih prispevkov za bedne v naši stari domovini. V imenu dobre stvari in v imenu vsega gl. odbora apeliram torej danes na Vas, da naj vsak pripomore po svoji najbolji zmožnosti in moči. Apeliram na vsa krajevno društva, da se osobito na tu dan nad 200,000 otrokom, to sc,^ spominjajo bednih sloven. vrši v nad 100 mest,h m krajih. ^ Qtrok Dalje im posamez_ Ker po 30. juniju m bilo ve j ne -n ^^ K g. K j d{| denarja v amerakem skladu na sc sedaj odzovejo klicn na§e bed_ razpolago, je bilapomoc tem otro-, domovine kom odvisna le od drugih skla- Vge prispevke naj ge izvoli po. dov. V to svrho se je izdalo ^^ uredništvu «Glasila K. S. okrog K 1,470,000. Pomoč otro- R J f, jm w 22nd j,lace> chi. kom bo zanaprej odvisna od vlad" ^ w bo Mt||I|&n te nove države m oi pomoči, ka- račun ^ obelodanilo imena daro t era bo prišla od od. ^ valcev v listu. Umevno je, da ima največ od-| g sobratskim pozdravom govornosti v tej zadevi ljudstvo Jog.p Zalar onih organizacij v Ameriki , kojih ?laVni tajnik K. S. K. J* člani so bili rojeni v Jugoslaviji, | JoHet> T1| dne 25 avgusta 19i9. ali so pa s svojci na kak drugi način v ožjem j stiku. V svrho tega so se vršila posvetovanja med Srbi, Hrvati in Slovenci, živečimi v Ameriki. Na istih se je povdarja-lo, da bi bil najbolj prikladen način razjasniti položaj v domovini in doseči skupen uspeh med 23 znanimi narodnimi organizacijami v tej domovini; da bi bile te vsaka sama zase odgovorne v svrho nabiranja skladov za Mr. Hoo-verjevo pomožno odministracijo. Naš namen je na ta način nadaljevati s pomočjo, da se bo kupovalo živež, vzdržavalo Rojaki! Velik del naše mladine v Jugoslaviji je v nevarnosti! A naša mladina je naša bodočnost, saj ona bo jutri na-š narod. Napenjati treba torej vse sile, da si ohranimo telesno in duševno zdrav naraščaj. Kaj nam pomagajo v nasprotnem slučaju pa tudi najbolj ugodne rešitve vseh naših narodnih vpravanj? Orehi vojne se bodo maščevali osobje raznih I do daljnih zarodov. Mladina nosi pomožnih vladni birojev onstran na £e]u pečat nepopisnega trp-oceana. Kosilce, ali zajtrk za ene- jjenja tekom dolgih let vojne. V ga otroka velja približno 5 cen- mnogih, ali bog premnogih sluea-tov. Ali smemo prositi Vašo orga- jjb> je razdirajoča sila bede i po-nizacijo, da bi prispevala gotovo manjkanja že provzročila nepo-svoto za prehranjevanje gotovega pravljivo škodo na mladih bilj-števila slovenskih otrok za gotovo! kab pomislite, v času ko mladi-dobof — Na primer za tri mesece Ti na potrebuje najbolj nežno skrb, Ako odobravate ta naš nasvet. ko vsak najmanjši pregrešek u-Vas prosimo, da pošiljate tozadev- tegne imeti najhujše posledice za ne prispevke nam, in sicer direkt- bodočnost, manjkalo je — no iz glavnega urada, ne pa po posameznikih. To bi bilo po našem mnenju prikladno; dajalo bi tndi sebno vrsto hrane, ki jo .nežna krogu stori najboljše za čim, več-mladina potrebuje— v prvi vrsti ji uspeh te pomožne akcije, mleka. Manjka sirotišč, otroških Slovenke! bolnišnic in dispenzarijev;'manj- Kdor bolje kakor Vi more poj-ka pred vsem domače organizaci- miti trpljenje vaših sester v staje ki bi sistematično izvrševala rem kraju. Roke nedolžnih sirot oskrbovanje mladine. v&še krvi stegajo svoje ročiče pro- Za srečo je tu Amerika posegla ti Vam v pomoč. Vi jih ne zapu-vmes. Ko je American Relief Ad- stite. ministration z 1. julijem dovršila Rojaki! svojo nalogo prehranjevanja o- Apeliralo se je večkrat na vas svobojenih dežel v Evropi je Mr. tekom te vojne. Darovanje je ne-Hoover, znani vodja te organiza- kam postalo poklic ameriških ro-cije, v očigled skrajne potrebe jakov. Ali pomislite, da se od nas nadaljnega oskrbovanja mladine zahteva le mala denarna žrtev, in vsled nujne prošnje jugoslo- ki jo lahko porgrešamo, dočim so vanske vlade, kakor tudi deželne naši rojaki v starem kraju žrto-vlade v Ljubljani, ohranil svojo vali vse: življenje, zdravje in sre-organizacijo in osobje v Jugosla- čo. Oni tam ne zahtevajo niče-viji — kakor tudi v drugih drža- sar za—se, samo to da jim poma-vah — pod imenom American gamo rešiti mladi naraščaj. Relief Administration European Darovi naj se pošljejo na osred-Children's Relief. Jugoslovanska nje odbore naših Jednot in cen-vlada je njej prepustila organi- tralne organizacije ali pa na Ame-zacije oskrbovanja mladine po rican Yugo-Slav Relief, 511 Fifth vsej Jugoslaviji, kajti Amerikan- Ave., New York City, ki bodo iz-ci vsled svoje bogate izkušnje v ročili darov na American Relief Belgiji vsled svojega sistematič- Administration European Chil-nega delovanja in izborne orga- dren's Relief na Slovenskem. Ime-nizacija morejo še največ dobrega na bodo objavljena v listu, storiti v tem pogledu. Tudi naši list bo sprejemal da- Danes ameriška organizacija, v rove in jih izročil American Re-sodelovanju z jugoslovansko in pief Administraciji. Naj vsak na-krajevnim vladami, prispeva k Sede da je denar namenjen za prehrani 200,000 izmed najbolj |fchildren's Relief na Slovenskem, potrebnih otrok v Jugoslaviji in Imena bodo objavljena v listu, ustanavlja postaje za materedo-1 Gornji oklic smo sprejeli za ob-jilke, za dojenčke in za zdravni-1 javo od jugoslavenskega informatiko oskrbovanje otrokter organi-! eijskega urada v New Yorku. žira pomoč za sirote. malone vsega: primerne hrane za matere in otročiče, zdravil, oblačil in pravilne oskrbe .More-li pero po- vsemu članstvu natančen vpogled! pisati neznansko gorje naših ubo-o tem blagem delovanju. , mater — mučenic v njihovem Gotovo Vas bo zanimalo vede- nemem obupu? In kako je mora- ti, da je sedaj tukaj major Gep-hart, ki je več mesecev v Jugoslaviji organiziral in nadzoroval to lo biti trpljenje vseh onih nešte-vilnih otročičev, ki so vsled vojske postali sirote najbednejšlli delo. Došel je sem vsled prijazno- med bcdnjmi? sti nekega ameriškega prijatelja, j pogjedica je bjia? da je število Gospod Gephart bo obiskal ^ as m porod()V neverjetno padlo pod razne druge Vaše rojake, da ^ am no]fmaino razmerje, da je smrt bo povedal, kaj je že vse v resni- razgajaja v vrstah naraščaja, in ei naredil, kaj se vse dela za da je bil ^tali del mladine osla-moč otrokom v Jugoslaviji; bel in bolehen. so ondotne razmere, katere je sam; Najhuj-e -e sedaj prešlo> ali z\e videl na svojem potovanju, ko , posledi(ip 5e kanejo. Večinoma obiskal na stotine tudi slovensKu ^ mogo^ popraviti jih in ohra-hiš. ^rajor Gephart bo govoru ^ zdrav zarod AU treba skrb-newyorskim Jugoslovanom r'A in sistematičnega negova- javnem shodu dne 24. t. m. ^ j , VRem primerne hrane za Nadaljevanje tega reliefajeze-, ^^ ^^ lo važnega pomena zo oja^nje jll?0Riaviji je sedaj zadosti okrepitev bodoče ^eije d^t ^ o ^ ^ ylada se pomaga trpeči mladim se vn a | pomanjkanje za ono po- prej. Vsled tega se zanašamo tudi se aeu* i 9 % Le to sistematično delo more rešiti del na£e mladine, raztroše-.ia pomoč je le kaplja v morji. Zlasti prihodnja zima bo kritična doba. Ako bo imela ameriška organizacija zadosti .sredstev, da nadaljuje svoje delovanje preko zime, najhuša nevarnost bo minula. Za stroške te organizacije je dosedaj prispela jugoslovanska vlada in American Relief Administration ter American Jugoslav Relief v New Yorku, ki izraža vsa svoja sredstva, Hoover je vi organizaciji. Ali ta sredstva bodo kmalu izčrpana in je sedaj ležeče na ameriških Jugoslovanih in njihovih ameriških prijateljih, da pripomorejo rešilni akciji v prid naši trpeči mladini preko zime. Rojaki, Vse naše organizacije v Ameriki so bile aprošene in deloma so se že odzvale, da prispejo k te pomožni akciji. Vsak dar bo šel o-trokom, kajti vsi oni, ki delajo v tem, delajo brezplačno. Denar nabran za slovenske o-troke od Slovencev bo šel na Slovensko; denar pa nabran med Amerikanci bo vporabljen za vso Jugoslavijo. Mi v Ameriki, ki nas je mila u-soda obvarovala bede in trpljenja ,se bomo odzvali klicu za pomoč naših najmlajših rojakov mi jih bomo rešili pogina. Pa ne zahteva se od nas bogve kaka žrtev. Ameriška organizacija je zračunala stroške za enega otroka na mesečnih $1.50. Da more tak neznatni znesek biti tako izdaten, je mogoče vsled čudeža dovršene in sistematične organizacije in radi dobrodelnega značaja iste. Kolikrat na mesec ne zapravljamo tak znesek brez potrebe! Pomislimo tedaj, da bi bili s tem zneskom rešili enega slovenskega otroka za mesec dni. Treba da mi sami pokažemo zanimanja in srce za našo bedno moldino. Od našega prispevanja je odvisno tudi zanimanje in denarna pomoč se strani ameriškega občinstva. Apeliramo zlasti na naše organizacije, . V tej moji misli in razlagi so me pa potrdila tudi pisma več članov in protesti nekaterih društev, iz katerih sklepam, da drugi enako mislijo in sklepajo. Rev. Kazimir Zakrajšek, O. F. M. krat zaporedoma v našem Ju." Joliet, 111. 1«. avg. 1919. Društveni odbor : John Ftiak^ predsednik. John Vidmar, tajnik. John A. Težak, zastopnik. Društveni pečat. . . NAZNANILO. Iz urada tajnika društva sv. Vida št. 25 K. S. K. J. Cleveland, Ohio., se naznanja članom in članicam tega društva, sklep redne seje z dne 3. avgusta t. 1. kakor slede: Potrjeno in sklenjeno, da se ne bo nobenemu članu (ici) več kreditiralo aaesmenta, pač pa se bo zahtevalo od vsakega člana, ali članice, da mora redno vsaki mesec asesment plačati, kakor do-ločajo pravila K. S. K. J. Člen XIV, točka 110, stran 47. To pra«. vHo določa in omenja, da naj bo član(ica), ki ne plača redno vsaki mesec svojega asesmenta za društvo in K. S. K. J. — suspendiran iz društva in Jednote. , Torej so prošeni člani in članice, da vpoštevajo ta sklep društvene seje in da plačajo redno asesment sleherni mesec na seji. Z bratskim pozdravom Jos. Buss, tajnik. NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Frančiška št. 46 v New Yorku se naznanja vsem članom in članicam, da naj bodo bolj točni v plačevanju mesečnih prispevkov, ter da se naj tudi bolj pogosto udeležujejo mesečnih sej. To pa radi tega, ako društva kaj ukrene in ni tega ali onega pri seji, naj sam sebi pripi- bratjet Ne pozabttopfrisege, kat^fv novembru, ro ste izrekli, ko ste postali $an našega davnega društva J , Ne ho Vam žal, kajti za naj-Olasi- boljšo postrežbo Vam jamčim s celim odborom, ki Vam služi" tem srečnem letu 1919. Tedaj boste lahko videli zbfrane može, ki slo zasadili pred 20 ti mladiko naSe« mu društvu, in kako je ta mladika v tem času postala veliko in možno drevo, ki donaša nam ; vsem skupaj razne blagre in sadove. Pripeljite torej m ta slavnoetni večer vse svoje otroke s sabo* da bodo naši ustanovitelji lahko prepričani, da društvo Marije Sedem Žalosti v Pittaburghu ne bo nikdar prenehalo, ali propalo. Cenjeni mi sobratje! Z veselim srcem vem naznanjam, da nas bo ta večer počastil naš sobrat Josip Zalar, glavni tajnik KSKJ* iz Jo-lieta. Dalje smo tudi povabili in naprosili vdelezbe našega čast. gospoda župnika Rev. J. C. Mertelj, dalje sobrata George Flajnika, porotnika KSKJ, dalje predsednika, predsednice, tajnike, tajnice, zastopnike in zastopnice vseh podrejenih društev KSKJ v Pitts-burghu in okolici, kar upam, da se bodo odzvali našemu povabilu in ustregli naši želji. Slavno pevsko društvo "Prešeren" nam je že obljubilo ta večer svoje sodelovanje. Vdeležilo se bo banketa korporativno in nam bo delalo veseli večer s krasnim slovenskim petjem . Cenjeni mi sobratje in soseštre: —Upam, da pridete vsi in da pripeljete svoje otroke (družine), ker naša dolžnost je, da pokaže mo našemu sobratu, gl. tajniku in našim ustanoviteljem kako armado Mladinskega oddelka imamo za seboj, ali ob naši strani. Sobratje: — Prosim Vas, da se potrudite in krepko nastopite povodom naše bližajoče se 20 letnice; najboljši nastop in najlepši se, ako bi ne bilo zaostalemu čla nu ali članici kaj po volji, kar se spomin za društvo bo pa ta, da do- godi pri sejah. Obenem Vam tudi naznanjam, da društvo ni priredilo letnega piknika, in se je v ta namen sklenilo, da plača vsak član—članica $1.00 v društveno blagajno. To naj pa vsakdo poravna pri prihodnji seji dne 13. septembra -1919. Torej na svidenje pri prihodnji seji! Bratski pozdrav v$em članom-icam dr. sv. Frančiška št. 46 N. Y. Za odbor: Jos. Merčun, tajnik. OKLIC. na članstvo društva Marije Sedem Žalosti št. 50 KSKJ o priliki 20 letnice. bite vsak po enega novega člana, ali več za društvo in naio slavno KSKJ. Pri tej priliki Vas cen j. sobratje opominjam, da naj ne bo nobenega člana pri našem društvu, ki ne bi imel vseh svojih otrok v Mladinskem oddelku KSKJ zavarovanih. Ako storimo do 18 septembra t. 1. sem prepričan, da bo naš sobr. glavni tajnik ohranil ta dan, ali obisk v trajnem spominu m da mu ne bo žal, ker se je odzval našemu vabilu. Na delo torej bratje in sestre za častno proslavo 18. septembra, ali naše dvajsetletnice ! S sobratskim pozdravom vdani Vam • John Mravintz, predsed. PREMEMBA PRAVIL- Društvo sv. Jožefa št. 2. KSKJ v »Joliet, III., je imelo svojo redh*> mesečno sejo dne 6. julija 1H9 in na tej seji je društvo razveljavilo zdolej navedene točke svojih pravil in sicer kakor sledi: Cenjeni mi sobratje in sosestre: Čitali ste že na tem mestu in znano Vam je, da bo naše društvo obhajalo dvajsetletnico svojega obstanka dne 18. septembra tega leta. V prijetno dolžnost si štejem, kot večletni predsednik društva, da se tem povodom oglašam že danes v našem "Glasilu" in bratsko opozarjam vse članstvo našega društva, da naj se vsakdo izmed nas pripravlja na to, da bomo ta dan kar najbolj mogoče na slaven in primeren način obhajali in praznovali. Trdno sem prepričan, da bo ostal dan naše 20. letnice vsakemu članu (ici) za vedno v prijetnem spominu, kajti take slavnosti niso vedno na dnevnem redu. Pred vsem prosim slehernega člana (ico) našega društ va, da naj se vdeleži ta dan slovesne, svete maše, ki bo darovana v naši slo venski cerkvi za vse pokojne in ži ve člane(ice) društva Marije S Ž. Pridite torej v cerkev vsi, ki imate le količkaj priložnosti za to Uro, ali natančen čas sv. maše bo naš čast. g. župnik že pravočasno oznanil. Cenjeni mi sobratje in sosestre! Prosim v imenu odbora, da pridete vsi brez izjeme na banket dne 18. septembra v Kranjsko Slov. Dom. Ta večer pokažimo našim bratom vstanovnikom, koliko spo štovanja in ljubezni imamo do NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Alojzija št. 52 Indpls. Ind. S tem prosim in opominjam vse člane našega društva, da se pol noštevilno vdeležijo prihodnje mesečne seje, ker imamo na dnev nem redu točko glede povišanja plače glavnemu tajniku KSKJ Na tej seji naj vsakdo glasuje po svojem kakor mu drago, "da" ali "ne". Dalje opozarjam vse člane, da redno plačujejo svoje mesečne a t. j. novembro. društva v Chicagu so na-prošena, da ne bi katero napravilo tudi Veselico na goriomenjeni dan, ker to bi bilo gotovo obojim v v kvar. Kakor so se članice izrazile, se bode veselica priredila z igro, kako smešno enodejanko. Priporočalo se je tudi od nekaterih čiar nic, naj bi vse članice darovale z;> to veselico kako malo darilo, katero bi se dalo na žrebanje. Če se bode to uresničilo, je uspeh naše veselice zagotovljen. Zato pripo ročam tudi jaz na tem mestu: Pojdimo enkrat skupno na delo za našo veselico, in videle bomo, kolika je moi v skupnosti in edinosti. Naša blagajna je nazadovala v teh težkih časih, zatorej Članice, dolžnost nas veže, delujte za dober ufcpeh te veselice. Z iskrenim pozdravom do vseli članic Marija Blaj,'tajnica. Iz urada dr. sv. Genovefe št. 108 ^ Joliet, III Naznanjam, članicam, da se je na zadnji seji dne 3, avg. sklenilo, da se še enkrat tem potom, ali v "Glasilu" opozori one članice, ki dolgujejo društvu, da poravnajo svoj dolg najkasneje do 7. septembra. Ako ne storite tega, vas bomo javile na tem mestu s polnim imenom, da bodo znale o tem vse druge članice, predvsem pa tudi druga društva, kako "vestne" članice bodo dobila. Nobena naj ne misli, da imamo društvo za samo šalo, ali da bodo pri društvu zastonj. ČeH pa zboli, pa hitro zahteva svoj delež, ali podporo. Nekatere vedno odlašajo s plačevanjem, da se že nabere večja svota,, potem pa pustijo društvo; to velja za one čla nice, ki so že suspendane. Te še vedno dolgujejo društvu, ker smo jih da rade vpoštevajo njim izročeno delo in se ravnajo točno po pravilih; , Združene mi sosestre! Se eno prošnjo imam do vas in ta je, da bi se bolj v obilnem številu vdele-ževale mesečnih sej; da bi vsaka hodila sleherni mesec rednp na sejo, kateri je le to mogoče. Seja je naglo končana; pol ure, pa je vse gotovo. Čim večje število nas bo navzočih pri seji, tem laže bomo sklepale o napredku za društvo in Jednoto .Zatorej Vas n-Ijudno prosim, da pridite vse na prihodnjo sejo, da nas bo število saj 70. Hvala Bogu! Teče že 5. mesečr-ko nismo imele nobene bolne članice pri društtu, kar se je doslej le redkokdaj pripetilo. Bog daj, da bi nam bolezen še za na prej tako prizanesla. Pač se pa znana teika "Mrs Štorklja' v naši naselbini pogosto oglaša. Našemu vrlemu fara-nu Jože in Antoniji Kostclec je te dni prinesla prvorojenčka, čvrstega dečka; sosestri Mariji Kobe fantka; sosestri Katarini Po-žek fantka; sosestri Katarini Mar-tinčič pa kar dva fantka (dvojčka); sestri Mariji Poje pa rudi tako, dva fantka. Upam, da bodo vsi ti novorojenčki čez leto dni postali člani našega vrlega Mladinskega oddelka. Iskrene čestitke srečnim starišem in mnogo zdravja in sreče naraščaju! K sklepu mojega dopisa vabim vse cenjene rojakinje,, ki niso še pri nobenem podpornem društvu, da pristopite k našemu društvu sv. Veronike št. 115 KSKJ, kajti pri nas vlada lepa sloga in mir ter prava medsebojna sestrska ljubezen, o tem se lahko prepriča, kdor se udeleži le enkrat se- za klada le iz blagajne. Vsaka zna, da mora biti asesment plačan najkasneje do 25. vsakega meseca. Kako pa naj »Jednot a plačuje posmrlnino, ako bi vsa društva zaostajala z asesment i? Dalje prosim ostale članice v i-menu odbora, da bi vsaka naznanila tajnici pravočasno, če misli odstopiti; nikakor ni lepo, da se Za vse one člane, spadajoče k društvu sv. Jožefa št. 2. KSKJ Jo- i njih za njih trudapolno delo. Trd-liet, 111., ki želijo potovati v staro; no sem prepričan, da se bo vsakdo domovino in ki belijo biti na pot- izmed Vas odzval mojemu današ nih listih po pravilih KSK»J stran njemu klicu, kdorkoli ima to dru 59 točka 141, za vse te člane so črtana, ali neveljavna društvena pravila z dnem 6. meseca julija le-1a 1919 in sicer sledeče točke: Stran 7-8 in 9. ('len 6 vse točke in stran 9-10 in 11 Člen 7 vse točke. Zatorej naj si vsak član našega društva to uradno poročilo, o-ziroma premebo pravil glede potnih listov izreze in na svoja društvena pravila prilepi. Društveni odbor določa, da naj štvo pri srcu. Ne poživljam in nc prosim Vas samih članov in čla me, ampak apeliram na Vas, dr pripel jete ta večer s sabo vse svoje sorodnike in svoje cenjene dru žine. Moja najiskrenejša želja je Vas vse skupaj videti enkrat poc zastavo našega dičnega društva ko bomo obhajal« 20-letnico usta novitve. . Knkrat pokažimo m preseneti sesmente in sicer kolikor mogoče le na sejah. Prosim in apeliram na vse ože njene člane, da daste vpisati svo je otroke v Mladinski oddelek KSKJ, da bomo v kratkem dose gli skupno število 5000 v tem od delku, kakor smo čitali nedavno v "Glasilu". Vpišite v društvo in Jednoto tudi svoje žene, ker tArli te so večkrat bolane in tudi te lahko zadene smrtna nesreča Zavarujete jih lahko pri društvu tudi za bolniško podporo, v slu čaju bolezni bo dobila isto podpo ro kot moški člani; v slučaju po roda pa $10.— K sklepu prosim nače . članstvo, da naj skuša vsakdo pridobiti kakega novega, člana za dru štvo in Jednoto; saj ste čitali \ 'Glasilu" kake lepe nagrade da je sedaj naša dična KSKJ. Naj še omenim ,da je bilo na zadnji naši seji sklenjeno, da se bo pobiralo prihodnji mesec od vsakega člana 50 cefltov posebnega asesmenta v korist društvene blagajne, kajti vsakemu je ttiano, da smo imeli zadnji čas iz-vanredno veliko število bolnikov. S sobratskim pozdravom Anton Sekula, predsednik. Iz urada društva Marije Pomagaj št. 78, K. S. K. J., Chicago, IU. Ker se je sklenilo na zadnji mesečni seji našega društva, da se priredi kako veselico enkrat v jeseni v prid društvene blagajne, je mo naše ustanovnike, kak sad ji j dobil zato izvoljeni odbor Hoer-se to uradno naznanilo priobči tri-j rodilo njihovo naporno delo. So-iberjevo dvorano za tretjo nedeljo jih mora javno opominjati na dolg; ali še slabše je pa od o-nih, ki celo druge odgovarjajo: "Jaz nisem plačala, pa še tebi ni treba! Dolgo sem bila pri društvu, pa nisem nič dobila." — Ali nisi vesela, da si bila ves čas zdrava? Ali bi bila rajši mrtva, da bi bila Jednota%plača(a za te boj posmrtni no? Kako bo pa pri drugem društvu, ali organizaciji? Ali hočeš zato pristopiti, da boš bolana, ali da boš vedno vlekla podporo? Plačevala boš tudi vet ker si danes morda 10 let starejša. Ko si pristopila k nam, si bila stara 20 let, zdaj si pa 30. Ali boš morda tam zastonj pri društvu? Tam boš še več plačevala, pa boš morda pri kaki tuji »Jed-noti, ki ima 2 krat manj premoženja, kakor naša KSKJ . Ji sklepu prosim vse članice našega društva, da bi se polnoštevil-no vdeležile prihodnje mesečne seje dne 7. septembra. Na dnevnem redu imamo več važnih točk, med drugim se bo volilo na tej seji za povišanje plače glavnega tajnika. Pridite vse, katerim je le mogoče. Kakor je bilo na tem mestu žc poročano, je pri našem društvu za 3 mesece prosta pristopnina; zdaj ima vsaka rojakinja lepo priliko pristopiti k našemu društvu z malimi stroški. S sosesterskim pozdravom Antonija Struna, predsed. Iz urada predsednice dr. Sv. Ve-. ronike št. 115 Kansas City, Kansas. Podpisana izrekam tem potom iskreno zahvalo vsem članicam tega društva za številno udelež bo na veselici omenjenega društva dne 10. avgusta . Hvala Vam cenjene sosestre vsem, katere stč na katerikoli način pripomogle da smo dosegle zaželjeni cilj s to prireditvijo. Po sebno se lepo zahvaljujem onim članicam, ki ste tako marljivo ti-cete prodajale na pr. Sestre Katarina Novak ml.; Marija Bukovec, Marija Sambol, in Maggie racolj. Hvala prisrčna tudi za epo darilo, katero je dala društvu sosestra Ivana Ferlic.; kaj takega zopet pričakujemo pri drugi priliki. Bog ji stotero povrni! Hvala tudi nadzornicam našega društva, ker so marljivo skr-jele pri prodaji na veselici, kajti čistega dobička nam je ostalo $113.76. Še enkrat izrekam torej zahvalo vsem uradnicam gori i-menovanega društva, ker vidim S pozdravom do vsega članstva - KSKJ, posebno pa do ee-njenih mi članic našega društva! Katarina Majerle, predsed. Naznanja se članom dr. sv. Mihaela št. 163 K. S. K. J. Pbgh. Pa. da smo prošli seji 10. avg. sklenili in zaključili, da bomo prisostvovali ri aradi dr. sv. Andjea-Čuvar br. 163 N. H. Z. Etna, Pa. povodom razvitja njih nove hrvatske zastave. Ta slavnost bi se imela vršiti dne 1. septembra na Labor Day. . Cenjeni mi sobratje! Od gornjega društva smo dobili vest, da se njih parada ne bo vršila dne 1. sept. ampak dne 21. septembra, ker na Labor Day bo imelo mesto fttna svojo parado in ni torej dvorana na razpolago. To Vam naznanjam cenjeni bratje, da se boste znali ravnati. Najuljudnejc /vas prosim ,da se izvolite udeležiti prihodnje seje dne 14. sept. da se dogovorimo kje se bomo zbirali, in kedaj bomo "marčali" v paradi dr. sv. Andjea Čuvar, Etna, Pa. Ta parada bo teden dni ali 21. sept. po naši redni mesečni seji. Istotako vam naznanjam, da bo naši bodoči sednici (seji) več važnih točk, ki morajo biti rešene. Dalje prosim člane, ki dolgujejo društvu že več ko 2—3 mesecev, svoj dolg ne prihodnji seji poravnajo, da mi bo lažje sestaviti 3 mesečni račun. Plačujte asesniente redno, ker »lednota nas J ne čaka niti mesec dni. kako bi naj mi člane čakali, pa 3—4 mesece in slednjič dotični član pusti društvo ter ga prevara, ker ni plačal svojega dolga. To ni pravo, lepo in pošteno. Pozdrav vsemu članstvu KSKJ. osobito pa članstvu našega društva. Mat Brozenič, tajnik. in eden pomočnik, — ne glede kdo že ravno sta ta dva, —- oprav-Ijala samo jednotine posle, in bila v uradu vsa* dan deset ur, kot drugi delavci v tovarnah in rudnikih, da bi z lahkoto opravljala tajniške posle. ' Nam ne ugaja nič tako postopanje. Na primer ko bo šel gl. tajnik nekam v Pittsburgh, Pa., nu društven jubilej in so mu gl. u-radniki dovolili za strošek iz jednotine blagajne. Samo pomislite bratje: Vleči plačo, ob jednem in voziti se o-koli na Jednotine stroške, in med tem pičesar ne delati za Jednoto. Naravno je potem, da tajniški posli zaostajajo, a stroški s« množijo. (II. tajnik bi lahko oporekal, češ: "Moje delo je bilo vseeno storjeno". — Razume se to, če je i.acl dva pomočnika najeta. In pod takimi pogoji jih potrebuje. Naš namen ni osebno napadanje, ker govorimo za korist in blagor Jednote ne glede na osebo. Vse govori in piše dandanes o sol-ventnosti, in gl. tajnik pridigo-je sam največ o tem. Ali bratje, pod takim gospodarstvom ne bomo nikoli solventni. Nasprotno pji bomo morali povišati še en dolar na asesmentih. \§ rečemo, da gl. tajnik ne o-pravlja svoj posel dobro. Ni pa to še znamenje, da se ne bi istega posla privadil še kdo drugi k.ot se ga je privadil on. V slučaju, da on posnema bivšega predsednika Schnellerja. Če vidi, da mu kje bolje kaže. To je mnenje našega društva. Kakšno plačo naj bi potem i-mel gl. tajnik? Konvencija naj bi določila dva tajnika, to je: gl. tajnik in pomožni tajnik. Plača gl. tajnika naj bi bila dva tisor na 1 c:o in pomožni tajnik naj bi imel petnajst sto na leto. Ce eden noče tega posla prevzeli, izvoli naj se drugi. V Ameriki je dandanes že veliko Slovencev, ki so zmožni za ta posel in marsikateri bi bil še vesel, če bi imel to službo. Naša blagajna je premajhna, in-število članov premajhno da hi zamogli mastne plače dajati in denar razsipa vati. Stroški naj bi se držali nizki kar sploh mogoče, ker drugače ne bomo mogli zmagovati, kar vsak sprevidi. Sploh pa komu' je mar obstanek in korist Jednote. da ne gleda samo na lastno korist, pripravljen bo tudi kaj žrtvovati za »Jednoto. Še nekaj moramo v poštev jemati: Sedajni tajnik ima na razpolago več vrst strojev, katere prejšnji tajniki niso imeli, češ, da gre stvar hitreje od rok. Ce ni s temi stroji nič pomagano, čemu jih potem imamo? — Še bi lahko marsikaj pisali, pa naj to zadostuje za sedaj. Upamo, dragi sobratje, da boste vse to v poštev jemali, in dobro pre vda rili, preden boste glasovali za povijanje plače gd. tajnika. * • *" Z bratskim pozdravom za dr. sv. Petra in Pavla št. 62 K. S. K. »J. Bradley, 111. Frank Gerdesich, tajnik. Mihael Smole, predsednik Math Štefanič. zastopnik, Bradley, 111. dne 21. avg. 1919. (Dr. pečat.) Vsi na krov in na delo za 1000 novih članov! Poslužujte se lepih nagrad za pridobivanje novih članov. PROTEST. Kakor so člani K. S. K. »Jednote videli v "Glasilu", pritožil se jo gl. tajnik, br. Zalar, na zadnjem glavnem zborovanju glede premajhne plače, češ, da mora dva pomočnika plačevati iz tega. In da vsak delavecv mora toliko zaslužiti, da se pošteno preživi, navzlic toliki draginji, ktera prevladuje dandanes. To je sicer res v slučaju, kjer delavec ni dovolj plačan. Ali vse drugače je to po našem mnenju s plačo gl. tajnika. Naše društvo odločno protestira, da bi se upravni stroški, osobito plača glavnega tajnika, kaj zvišala. Stroški poslovanja pri naši Jednoti so že do sedaj do cela previsoki z ozirom na število članstva. Kar se tiče dveh pomočnikov v uradu glavnega tajnika. Ali on v resnici potrebuje dva pomočnika? In koliko iste plačuje? Nam se zdi da, če bi g), tajnik POZOR ROJAKI! Kogar veseli kupiti farmo, naj takoj piše za pojasnilo in naj meni naznani, kako farmo si želi kupiti. Jaz imam na prodaj več farm od 40 do 1200 akrov velike. Jaz imam gotovo farmo na prodaj, kakoršno si želite kupiti s poslopjem, da kar lahko začnete kraeto-vati. Prodajam farme in neobdelano zemljo po nizki ceni in na lahke odplačilne obroke. Ne kupite nikjer farme, dokler si ne ogledate farm, katere imam jaz na prodaj. Če to storite, si boste gotovo prihranili precej denarja. Pišite na naslov: Ignae Česnik, Willard. Wis. * BALL MASON JARS Steklenice za nkahuno (konzervirano) sadje, kompletno z gumijevim obročkom; velikost 1 kvai* prodajam ducat po 80 centov. Ivan Gottlieb, 1821 W.' 22. St., Ch/cago, lil Telefon Canal 3073 VELIK POŽAR. Ogenj je uničil slovensko naselbi no East Helena, Mont. East Helena, Mont., 20. avg. Dne 19. avgusta ob 1:30 popoldne je začelo goreti v Frank Sta-ničevi drvarnici; to je na najbolj severnem delu mesta. Ker je bilo vse suho in Se hud severni veter, je bilo naenkrat kakih 8 hiš v bližini v plamenu. Potem — kar sploh nismo pričakovali — je ogenj preskočil cele tri bloke in se pojavil na hiši ro-jako Lozarja. Od tam se je razširil s strahovito naglico, da so bili tekom pol ure že trije bloki v ognju. Najlepši del mesta (busines section) je sedaj le kup pepela. Pogorelo je: tam ko je nastal ogenj, samo drvarnice; naprej dvema samo hlevi; potem vse: rojakom Brajdiču, Anton Strajner-ju, Jakob Strajnerju, Frank Gor-šeku in dvema Amerikancema (Walters). Potem tri bloke nižje: vsa Lozarjeva poslopja in vse doli do potoka, na Front in Main St. (Kdor je živel tukaj, že ve za te ceste.) Pogoreli so nadalje, Lozar. Skrinjar, Spoljarič, Maronič, Gor-šek, Sponberg, Kalčič, John Kovač, Ambro Crnkovič, Muhvič, Su-staršič, Murgel, Panian, Peršc (2), Mrella (prodajalna in boarding hiša), dasiravno daleč proč od pogorišča. Na Main St. je požar uničil: Mulcev restavrant, Benettovo mesnico, banko, pošto, gostilno, Fraternal Hall (dvorano), in vse do potoka (creeka). Edini tukajšnji hotel "White House" z 60 sobami je tudi zgorel; dalje lekarna, 0'-Shea prodajalna, mesnica bratov Gorsich ter Fr. Balkova brivnica; ostal je samo Flatow store. Žalostno i nomilovanja vredno, ker so skoro vsi naši ljudje prizadeti; zavarovani so bili za male svote, nekateri pa nič. Rešiti si niso mogli skoro nič ;nekateri so si nekaj znesli ven, pa jim je še to zunaj zgorelo. Mislili smo, da bo celo mesto zgorelo; zat(* je vsak sebi nosil pohištvo ven, ali polival strehe in pazil na leteče iskre. Domače cevi in gazolin stroji so prav prišli, ker druge vode ni, v "Creeku" prav malo in ko je bilo treba najbolj gasiti, se je ognjegascem stroj pokvaril. — Zdaj je pri nas okrog 1500 ljudi brez strehe. V ljudski (Public) šoli se deli tem pogorel-cem hrana brezplačno, kar oskrbuje mesto Helena. — Revščina je velika, pa kaj hočemo? Ali naj beračimo tudi mi, ko že toliko drugih vedno prosi. Od našega društva sv. Cirila in Metoda št. 45, K. S. K. J., so pogoreli sledeči člani: John Skrinjar, Anton Sustaršič, zastopnik; Smi-thu, bivšemu predsedniku, so zgorele štiri hiše in gostilna; sobratu Strajnerju, ta jc bil sam doma, in ker je hrom na rokah, ni mogel ničesar rešiti; Lozarju, sedaj v Butte; Krpanu je pogorelo vse pohištvo; Balkovcu brivnica; sobratu Murgelnu vse; Mulcu, restavrant. — To žalostno poročilo Vam pišem na zadnji list društvenega papirja, ker so tudi vse društvene stvari zgorele, razen par knjig, katere hrani tajnik slučaj-uo doma. Tako je tudi vsem drugim slovenskim in hrvatskim društvom vse zgorelo. (Op. ured.: Pismeni papir in kuverte smo naročili v Narodni Tiskarni. Dobili jih boste brezplačno.) Kot pravijo sedaj, je nad 40 družin brez domov; žal, da je med temi največ Slovencev in Hrvatov. Tudi imamo še polno dima okoli nas, ker gorijo v bližini gozdi; vsled tega je tudi mesto Helena v nevarnosti. Slovenski stariši, člani slovenskih Jednot! Ako hočete, da bodo vaši otroci ostali zvesti narodu in vašim jednotam, pošljite jih v slovensko šolo. Naša šola je v stalni zvezi in dotiki z vodstvi ljudskih šol in je najvspešnejša izmed vseh župnijskih šol v Springfieldu. France S. Maiir, župnik cerkve sv. Barbare. Ogenj v East Heleni je povzročil neki šestletni deček, ko je palil cigareto. Ime istega je neznano. S pozdravom John Kambic, taj. dr. št. 45, box 70, East Helena, Mont. OTVORITEV FARNE ŠOLE. Springfield, III. V pondeljek dne prvega septembra se bodo otroci vpisovali v našo slovensko župnijsko šolo. S tem letom odpremo našo slovensko šolo s prepričanjem, da bode število otrok presegalo dosedanja leta. Letošnjo spomlad je naša šola dospela do viška popolnosti: prve tri graduatinje, Slovenke, so odlično dovršile osmi razred. Prihodnjo spomlad jih bode gradui-ralo že šest. Razun slovenščine se otroci učijo tudi hrvatsko in slo-voško, kot proste predmete. Učiteljico so sestre reda Dragocene Krvi. IZ URADA ZVEZE JUOOSLOV. ŽENA IN DEKLET, CHICAGO, ILL, Članice zveze Jugosl. Žena in Deklet v Chicagu so na izvanred-ni seji 14. avgusta soglasno sklenile, da se priredi bazar, za American Jugoslav Relief in sicer tri dni, 30. in 31. avgusta in 1. septembra, slednji dan je delavski praznik, — v .veliki Polaski dvorani na Ashland avenue in 18. ulici. Zveza Jugosl. Žena in neklet v Chicagu stopa zopet pred Vas, dragi rojaki in rojakinje in Vas prosi v imenu ubogih nadolžnih otroeičev na Slovenskem in v Jugoslaviji sploh, da bi nas tudi se daj v drugi kampanji vsestransko podpirali. 'V ta namen se že pridno prodajalo številke (Chances) za krasne ročnodelane dobitke, ki so jih naše članice nalašč v ta namen naredile: Prosimo tudi milodarov za bazar sploh; vsaka najmanjša stvarica bode pomagala, da bomo tem našim malim sirotam s prihodnjo zimo, ki se tako hitro približuje, nekoliko olajšale gorje in jih rešile prezebanja, kajti čisti prebitek te prireditve je namenjen za obuvala in gorko obleko. Dobitki na bazarju bodo krasni, osobito oni, darovani od naših vrlih Čehov. Znano je nam vsem amerikan-skim Jugoslovanom, kako veliko samaritansko delo izvršuje lloov-erjeva administracija, posebno v Jugoslaviji. Nič manj, kakor 10,- 000 dol. potrebuje ta dobrodelna akcija vsak dan samo v Jugoslaviji za preskrbo mladoletnih o-trok in sicer samo s tem, da jim daje vsako jutro topli zajutrek predno gredo v šolo in to samo najbolj potrebnim. Vidite, dragi rojaki, ka"ko velika dolžnost na sveže, da tudi mi podpiramo American Jugoslav-Relief. Da pa ne bodo nekateri bolj prizadeti, kakor drugi, kar se navadno zgodi, če se pobira denar, je gotovo bolje, da se priredi bazar v ta namen in s tem upamo, da bode vsestransko ustreženo. Ta tridnevni bazar hočemo tako urediti, da bo imel vsaki dan svojo posebno zanimivost. Prvi dan, v soboto, 30. avg. bo otvoritev bazarja ob 8ih zvečer, in traja do 12 ure s plesom. Drugi dan.« v nedeljo 31. avg. bode splošni Cvetliški dan. Ta dan se bodo prodajali mali šopki spominčic—"Ne zabi me"—v dvorani in med Slovenci pred cerkvijo sv. Štefana in doma, in sicer po 10c. To delo bodo prevzele naša vrla slovenska dekleta. Tretji dan, 1. sept. na Labor Day hočemo dati priliko še posebej našim možem in mladeničem, kateri bi se radi znosili nad polentarji. Ta dan je napovedala zveza J. Ž. in D. v Chicagu o-fenzive onemu, ki dela narodu v domovini največ krivice, hujše od Huna samega. Da p^ ne bo treba sukati bridke meče, bodemo preskrbele ročne granate v obliki a merikanske "bale". Vstopnina bo prosta vse tri dni; pač pa se bodo pri vratih pobirali prostovoljni darovi. Ves čas tega dobrodelnega bazarja bodo na razpolagi najokus-nejša jedila, topla in mrzla, kakor tudi različna mehka in trda pijača. — Tem potom vabimo tudi vse rojake in Chicaške okolice, posebne še naše mile rojake in rojakinje iz South Chicaga, N$. Chicaga Waukegana, Jolieta itd., posebne Waukcgan, pridite in si oglejte "fenc" med Vrhniko in Logat-eom. Zadaj za tem "fencem" se pa sline cedijo požrešnemu Italijanu. Več batin ko dobi ta predrzne«, več kridkih solza bo otr-tih iz obrazov slovenski sirot. Še enkrat prav lepo vabimo vse skupaj in vsakega posameznega, da se brez razločka udeležite te prireditve. Posebno na vas, drage rojakinje v Chicagu apeliramo, da nam greste vsestransko ua roko, da nam pomagate, kakor katera more, v dvorani ali pri prireditvi sami, za kar še posebe; prosimo, -ali pa nam pomaga pri aabiranju prostovoljnih dobitkov. 1 ki se sprejemajo na sledečih pro- storih: Mrs. H. Kušar, 2058 W. 23rd St., Miss M. Merlak, 1817 W. 22nd Pl., in uredništvo Glasila K. S. K. Jednote. Vsem skupaj na svidenje! 30., 31. avg. in 1. sept. ODBOR. Rojaki, ne hodite še v staro do. movino! Marsikdo izmed naših rojakov že nestrpno pričakuje prilike, da se bo vrnil v staro domovino,; ali za stalno ,ali pa samo iz radovednosti — na obisk. Razmere v naši novi Jugoslovi-ji še niso normalne; vsled tega je najbolje, da vsakdo še potrpi nekaj časa. Da je temu resnica, priča sani sledeče pismo, katero je prejel dne 20. t. m. sobrat Josip Jonežič na 9412 Ewing Ave. v South Chicagu, 111., od svojega " boarderja" in prijatelja John Iglič-a, ki je odšel le«tos, dne 1. maja v staro domovino. Pismo se glasi sledeče: "Spodnje Dole, pošta Škocjan, Dolenjsko. Dragi mi prijatelj:— Naznanjam ti, da sem prišel v domovino. Slabo pot sem imel. Tu je vse neznansko drago in se še dosti stvari sploh ne dobi za denar. Dva vola staneta deset tisoč kron; ena krava velja štiri tisoč kron; 8 tednov stari prasci so po šeststo kron ;en mernik pšenice stane 200 kron; kila sladkorja K 10.00; petroleja poldrugi liter KT40.00; tako ,da jaz bom kmalu nazaj! Sa mo piši mi, kako je tam kaj z delom. i Ljudi je tukaj dosti, fe živeža ni. Jaz se zelo kesam, ker sem šel iz Amerike. — Pri vas so še vsi živi in zdravi. Pošlji jim za obleko in čevlje, ker tega se ne dobi tukaj. Povem ti, da kar so časopisi v Ameriki pisali, to je vse res tukaj. Slabo je, da se Bogu usmili. Mar bi bil vzel veliki papir pa tam bil, in družino k sebi vzel; tam se saj živi kot človek ;tu je po zelo slabo. Vse pravi: kaj pa še .bo ? S pozdravom « Ivan Iglic, Spodnje Dole št. 5. Hibbing, Minn. Dne 2. avgusta t. 1. je mirno Naj ranjki mirno v Gospodu počiva v naši novi domovini! Blag mu spomin! • Poročevalec: ALI VZGOJA ZA PRIHODNOST, ALI DOLARJI SEDAJ? (Rev. J. Plaznik.) dne 5. avgjista iz cerkve Najsve- Treba je, da pretehtajo in pre mislijo pomen tega stavka oni lju dje, kateri so odgovorni za otro ke. Napačen sklep bp pomenil obžalovanje in brezmejno škodo, Nekateri stariši mislijo na prihodnost svojih otrok, drugi so sebični, in nikoli ne mislijo na isto. Denar jim je vse, prihodnost negotova. Nekateri so prišli do čudnega zaključka: Da bi bilo treba kake druge šole, kakor one, kjer se otrok nauči pisati in brati, o tem so kar go'tovi. Drugi zopet vidijo potrebo višje izobrazbe, a se vdajo naziranju svojih otrok. Dečku se bolj dopade žvenketanje dolarjev v žepu in svilnata ovratnica ,katero je kupil za svoj denar, kakor pa vsakdanje učenje v šoli. Dekle se ne briga za knjige in pravi, da nima njena prihodnost ničesar opraviti s knjigami,. Ubogi otroci dobe, kar so želeli. Zakaj je vzgoja za prihodnost važnejša, kakor dolarji? zakaj bi se žrtvoval za ono čudno stvar, kalero imenujemo vzgojo? Če je razum vzvišenejši, kakor materija, potem je duševna vzgoja gotovo važnejša, kakor dolarji. Prava Vzgoja da razumu in srcu prave misli in nagibe in povzroči najčudovitejše uspehe. Prava vzgoja vzdržuje stvar v pravilnem odno-šaju s Stvarnikom in pomaga, da je človek izobraznejši in delov-nejši ud človeške družbe. Vzgoja dvigne človeka nad materijo; da mu zmožnosti, katere neizobražen človek nikoli ne čuti. Vzgoja da moč za delo in pomaga človeku, da spoznava stvari in čuti, kar ne more čutiti neizobražen človek. Izobražen človek ni len in ni mu dolg čas. Če nima knjig pri rokah, mu je vsaka stvar odprta knjiga, iz katere s^ uči. Človek ne zna ceniti vzgoje, dokler ga vzgoja ne spremeni ali pripelje tako daleč, da se želi spremeniti. Že marsikak deček si je Na Poljani. (Povest. Spisal Ksaver Mesko.) Prvi del L r ' Na Poljani je bilo tiste jeseni kakor vsako jesen; čakali so, bali so se in so upali, da prične snežiti kmalu, morda hipoma, v prihodnji noči. Kakor v vsi vasi, je bilo tudi na^ Trati, na največjem posestvu na Poljani, napol kmetski hiši napolu gradiču; čakali so snega in so se ga bali in so upali. Gospodar Železnik se je bal, in ljudje so morali hiteti z delom. Ko so sedeli po dnevnem delu pri večerji, je prihajal v družisko sobo s trdimi, glasnimi koraki, velik, da se je moral skoro pripo gniti med visokimi durmi, močan, da so se tresla 1la pod njegovo nogo. Z odločnimi "besedami jc ra-zdeliL delo. Čulo se je iz vsake, da ve jasno, kaj hoče, in se zaveda povsem, da se izvrši v vsem njegova volja. Razdelivši delo za prihodnji dan, je odšel istotakc trdno in samozavestno. Družina je molčala nekaj časa šele šest tednov. Vdova ni nadaljevala obrti.-Največji hiši sta bili Dolinarjeva, navaden kmeti-ški dom, in na drugi strani ceste ponosna Trata. Veliko dvorišče, slično širokemu zelenemu pasu, se je vilo okoli poslopja; kras v pasu so bili. visoki, srebrnolisli topoli. Topoli so stali tudi ob beli cesti, z drobnim peskom posuti, vodeči črez dvorišče na veliko cesto. V trikotu med topoli in med hišo je širila mogočne veje lipn, mirno sanjajoča pred domom, zroča na usodo doma pač že nad po cesti mimo Trate, je priznal sto pomladi. . . Popotnik idoč nehote: "Lep dom!" — Tako je čakala vsa Poljana — a snega ni bilo. Zrak je bil čist in oster, in zemlja je zmrzovala ponoči. Če je šel kdo po cesti navsezgodaj, je moral skrbno paziti, da mu ni spodrsnilo in ni padel. A kdaj sredi dopoldneva je zabijalo solnce; in kamor je padla toplota njegovega jasnega pogleda, se je otajala zemlja. Klanci, ceste gor v gozde, razprostirajoče se od Poljane po hribih gor do vrhov, • • 'v,- i i •« r x "ijauc po iirti in je razmišljala o ukazih gospo- i - , , darjevih. A pričel je ta, pričel je 'akotjH' kam°r m prodrI svete v Gospodu zaspal občeznani iiiJ.^M delatiživljenje insezina-ispoštovani rojak France Golob, po dolgi in mučni 14 mesecev trajajoči bolezni. Z njegovo smrtjo je mesto Hibbing zgubilo enega izmed prvih naseljencev, ali pijo-nirjev te okolice. Ranjki je bil rojen na Spodnjem Štajerskem pred 71 leti.Sem kaj v Ameriko je prišel pred 29 leti. Najprvo je živel v Tower, Minn., odtod pa je šel v Hibbing; nekaj let je živel tudi na farmi v Broackvvay, Minn. Pokojni France Golob se jc vedno rad zanimal za versko, društveno in narodno življenje naših rojakov. Bil jc vseskozi praktičen katoličan in nikdar se ni bal nastopiti za svoje versko prepričanje, delal je pa tudi kaj rad za prospeh društva Srca Jezusovega št. 54 KSKJ kojega član je bil več let. Zapušča ženo s peterimi otroci, ki so dobro vzgojeni. Izmed sinov so bili vsi izšolani na znani St. John's University pri očetih benediktincih v St. John, Minn. Najstarejši Rajmond je sedaj re-dovniJv--sv^ Benedikta v Lacey, Wash, z redovniškim imenom Father Joseph. Brata John in Ignac sta bila oba v Franciji kot vojaka. John je bil ranjen in se je zdravil v bolnišnici Fort -Snelling blizu St. Pavla; hči Marija poučuje v tukajšnjih javnih šolah in mlajša, Elizabeta je bolniška strežnica (nurse v eni izmed tuk. bolnišnic. Pogreb za pokojnim se je vršil limi sredstvi visoko povzdignil. Navzel se je različnih čednosti in navad, katere so potrebne v njegovem življenju. Če pa hoče začeti kaj drugega, se pa takoj pokaže, da mu manjka vzgoje. Svetovna vojna nam je to pokazala. Veliko mož, kateri so mislili, da imajo posebne sposobnosti in višje znanje se je kesalo, da niso nekaj let več v šolo hodili. Imeli so zmožen razum in dobro srce, toda po vzgoji so bili priklenjeni le na en posel. Mislili so, da vzgoja pomeni le znanje v knjigah, d« bi bila matematika le potrata časa; mislili so, (la jc lc obrt ali trgovina za nje. Ko so šli po širnem svetu, so sprevideli, da so sposobni samo za svoje mesto doma. Leto za letom so se nekoliko privadili svojemu delu. Kake službe bi si lahko izbrali po vojni! Take misli jim sedaj nič ne koristijo; dobro bi pa bilo,» če biobdržale sedanjo mladino nekaj časa dalje r šoli. Stariši, mladeniči bi morali pomisliti to! Deni na tehtnico na eno stran šolo, kar pomeni domo-ljubljc, razvitje duha in srca ter dobiček v prihodnost; na drugo stran pa deni delo in sedanjo plačo. Posebno stariši bi morali to znati. Ali se ne pritožuje vsak družinski oče, kako težko je.za živež. Ali bo prihodnost boljša. Ali hočeš za svojega sina slabše pre skrbeti, kakor so tvoji stariši preko sebičen, da hočeš kar najlii-skrbeli za tebe? To delaš, če si ta-treje imeti nekaj centov, katere bi sin' zaslužil, kar je pa vprašanje ker sinovi takih očetov, kateri vedno o denarju govore, nikoli veliko ne zaslužijo. tejšega Zakramenta. Peto črno sv. mašo je imel č. g. Sorič, hrvatski župnik na Hibingu ob asistenci domačih dveh duhovnikov; pri pogrebu sta bila tudi , Rev. J. E. Schiffrer, slovenski župnik na Chisholmu in Rov. Joliu Jcrslic. jnja začasno nastavljen v duluthski i katedrali. Rev. Father »fosip-u, si- Kdor igra mlad za denar, ta bo nu pokojnika ni .bilo mogoče pri Moder je dotičnik, kdor rad zapira usta, ali se ogiba besediče- sostvovati pri pogrebu, ker je ravno isti ^as umrl njih opat v Lacey, Wash. i Pogreba se je vdeležilo veliko število znancev iz Hibbinga, Chisholma, Buhla in ostalih krajev na Mesaba Range., Društvo Srca Jezusovega št. 54 K!. S. K. J. .Chisholm,, Minn., je spremilo svojega pok. brata v obilnem številu k zadnjem počitku, za kar mu gre vsa čast in zahvala. beračil, ko>o star. Če imaš tujca v gostili, bodi previden; povej mu najprvo svoje težave. Plakaj in jokaj jutri, če je neobhodno potreba; veseli in smeji se pa danes. • Ženske, z novimi klobuki se ne vozijo rade v zaprtih avtomobilih. oni, dekel katera včasih, drugikrat hlapec—razpredla se je govorica. In vsaka peta beseda v razgovoru je bila: delo! Zasukal se je pogovor na druge reči, a glej kakor bi ostala v sobi skrb gospodarjeva in bi sedela za mizo med lyimi, so se vrnili takoj spet k delu. Če bi ne bilo snega vso zi mo, delo ne 'bi pošlo, vse tja do Velike noči. Tedaj pa se začne tako iznova. f Pripetilo se je pač, da je včasih ugovarjal kdo in se je razlu-til nad tovorom, ki ga vlečejo vse leto dan na dan, od zore do mraka. Razjezil se je včasih Tone, manjši hlapec, ali dekla Anka; Nande,* pastir se ni jezil na delo nikoli, nikoli skoro ali vsaj zelo malokdaj Jerica, mlajša dekla, stara še ne povsdin sedemnajst let. "Delo in spet delo! A če pade sneg, bo takoj vse v redu. Kar pozabijo vsi, da je treba še tega in onega." A brez moči je bil tak ugovor, izgovorjen neodločno, kakor v dvomu. Brez ognja, ni vžgal src poslušalcev. Videli so: govori tako le, ker je nocoj ravno slabe volje. žarek iz očesa solnčnega, so ostali mrzli ves dan. Sicer pa je bilo solnce že slabotno, postarano. Sijalo je pič, a kakor bi pojemal na lazurju o-genj, ker mu ne priklada nihče goriva; kakor bi brlela tam nizko nad hribi luč, ki ji ne priliva uihče olja. Pihnil bi razposajen fante in bi jo upihnil; zalučal bi kamen v leščerbo in bi jo zdrobil — vgasnila bi v hipu. A isti pondeljek pred prvo au-ventijo nedeljo je prihitel črez hribe nenadoma veter. Pridrvel je kakor mlad razposajenec, ki-pečega življenja, neukročenega poguma poln, ne pazeč, kam hiti, ne meneč se, v kaj se zaleti. Pridrvel je s čilo močjo in brezobzirno se je zaletel v suho vejevje jablan in hrušk ob vaških hišah m jih je stresal, da je ječalo in je pokalo v iijih od korenin do najtanjšega vršička. V gozdih nad vasjo je zadrhtel pri prvem navalu prestrašen stokajoč vzdih od doline gor. do vrhov. Pripognili so se vrhovi smrek in borov v tihi liadi, da pohiti črez nje neprijazni popotnik in se ne vrne več. A motili so se. Letal je širom po gozdu, s težkimi koraki, kakor pijan, sirov Stan hlapec Andrej je odkima- A . r, ' . . ' , * i-i i. i u ii - potepuh. Zapletal se je v pikrna- val ob takih besedah odločno z o- ;1 . \ * .... * ~ , v, -^isto vejevje, da so se zlili vzdihi sivelo elavo. Celo razsrdil se je -V j i i J ., t? -i • v,. posameznih dreves v en sam do! včasih. Povesil je žlico, narav- ,r narav nost v lice, v oči je pogledal ne-zadoVoljnežu in je pokaral z o- in glasen stok. S trdo roko je posegel tudi v vaške strehe in slemena in jim je strim naglasom, spominjajajočim | ^ ^ Ra jeno sc določene govorice gospodarjeve:1 "Ne govori neumnosti!" je igral z izpuljeno slamo in jo jc , .... . . i trosil po dvoriščih in po njivah Niso.mu prijali govori, luier.o- val jih je lahkomiselne. Preživel;' '. _ . . v i • • i V ascam je na Trati skoro vse življenje, zato je ljubil hišo, kakor bi bila njegova last. Njen blagor mu je bil pri srcu, kakor bi jo čuval z« lastno deco In vse njegovo Viv-,^f"'^,""^'' nekjc' v" 'skritem so gledali z nevoljo, godrnjali so glasno. A veter jih je prevpil. Proti koncu tedna je postalo vreme mirnejše. Veter se je lom- ljenje je bilo truda polno, nepte trgano delo brez velikih prazni- gozdnem zatišju; morda ga je bi- kov. Zato ni umeval mladine, de-1 v lo sram in jc odšel v temni noči lo mrzeče. . . Čakali so vsi in so se bali in so upali. Upali so delomrzneži v vsi vasi. na Gornji in Spodnji Po Ijani. Kakih deset minut sta bili crez gore. .v . Andrej jc delal s Tonetom v petek v gozdu. Vrnil se je v mraku. Postal je pred hišo in je mt-nil proti gospodarju, stoječemu oddaljeni; sredi med obema je ,la4^^JHJO v ,oz,Jovill< stala cerkev; visoko v zrak je . molel stolp, kakor roka, stegajo-jJ miren in topel — sneg dobi- ca se v molitvi proti nebu, ni Ogovoril. Stal je sti proseča. Župnišče, šola in hi ša cerkovnikova so ji delale soseščino. Gornja Poljana jc bila vas go-stilnic in prodajalnic. Pilo se j? tam, in plesalo se je neštetokrat v letu. Ko so bili gostje pijani 30 peli, vpili in kleli, da se je sli-^lo dol do cerkve. Nazadnje ro -e stepli, napol ubili so učasih katerega, razgrajalca včasih tuli nedolžnega gosta, ki je pil če-trtinko vina- mirno v zadnjem kotu. V prodajalnicah se je slepa-rilo pri meri in vagi. Zato je bila Gornja Poljana že od nekdaj razvpita — cerkev je bila obnije na proti Spodnji Poljani, še Bog se jc odvračal od gornje vasi. Tudi župnik ni zahajal rad tja, n'ti na izprehod ni šel mnogokrat skozi njo -Hodil je preko na polje, v gozd, ali po cesti skozi Spodnjo Poljano. Ob spodnjem koncu te je sta. star mlin, soseda mu je bila ko-vačica, tik ob cesti. Nekaj korakov više je stala tretja nizka, majhna in revna koča. Bila je lastnina mizarja Petka, ki ja u-mrl, ko je bilo zadnje dete staro mirno nieddunni. Jasno kc je črtala velika in močna postava iz teme, polneče vežo za njim. O-braz mu je bil resen kakor vedno, skoro trd. Zareze ob ustih so r>c zdele Andreju ta hip daljše in globlje, znamenje, da je bil gospodar slabe volje. Z ostrim pogledom je zri črez topole, stoječe, ob plotu pri cesti, in preko črez dom Dolinarjev tja na gore. "Vidi, da prihaja sneg, in se jen!" — je pomislil Aivdrej, k\ je poznal gospodarja kakor samega sebe. Ke da -bi omenil še besedico, je šel črez dvorišče proti hlevom. V soboto zjutraj je IhIo obla''*-no. Le daleč proti vzhodu je' blestel ozek pas nebesnega lazurja, razcefrau kakor, plašč beračev. (Nadaljevanje sledi. NE POZABITE LEPIH NAGRAD K. S. K. JEDNOTE! m Over the Top. — Do cilja bomo dospeli, de pridobi sleherni izmed nas enega novega člana(ico) sa K. S. K. J. "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" Izhaja vsako sredo. Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih c/zaval^ ameriških. 1961 West 22nd Place, Uredništvo in upravništvo: „. CHICAGO, ILL. Telefon: Canal 2487. _, "- / Za člane, na leto..... Za nečlane.......... Za inozemstvo ....'... Naročnina: ..........$0.96 ...................................i.5o y.v.y.'.y.;:::::::::::...a........2.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. 1961 West 22nd Place, OFFICE: CHICAGO, ILL. Phone: Canal 2487. For Members, per year. For Nonmembers .... For Foreign Countries. Subscription price: .......................................$0.96 ....................................... 1.50 ...................................... 2.00 Labor Day. (Delavski praznik.) Prihodnji ponedeljek, dne 1 enkrat v letu dan delavcev, o/i roma delavski praznik. Država < Pregon je sprejela to postavo ž-21. februarja leta 1887. Države: New York .je bila res prva, ki ji septembra bode obhajalo 37 drž; v|predložila ta zakonski načrt, spre nase mogočne Unije pomenlj vij^ jn odobrila ga je pa šele tre praznik, posvečen organiziranemu t ja v vrsti drugih držav, kajti dr ameriškemu delu, ali nam dela - j žavi Oregon je sledila država Ne cem' ' Jersey, šele potem pa New York Lahko bi rekli, da bo ta dan p >-| Ko so obhajale že enkrat te tri čivalo na miljone in miljone mar- države slehrni prvi ponedeljek v Ijivih delavskih rok. Enkrat v le- septembru "Delavski dan", se j. tu je tudi naš dan. Prav je in lep v ta uvedba čez leta, ali kasneje raz da je dala že pretežna večina Z J širila tudi v vseh ostalih državan. diujenih držav spoštovanje in u-j In tako bomo obhajali prihod gled organiziranemu delavstvu s nji ponedeljek zopet ta pomembni tem, da je določila ta dan za p >- praznik posvečen našemu delav staven praznik. skemu stanu. Ta dan imejmo v Tukaj navajamo v kratkih p,,- naših mislih v prvi vrsti moč, ve-datkih zgodovino tega praznik.i,! Uavo in vrednost organiziranega iz katere je razvidno, da se pi:»- dela; ta dan si zapišimo globoko znuje Delavski dan šele dobrih : v naša srca geslo raznih velikih ]et. dalevskih organizacij: "V edino- sti je moč", ali: "Združeni bomo stali, — razdruženi bomo padli!" — Te zlate besede naj bi oso bite veljale tudi za one naše slovensko ameriške delavce, ki se ogibljejo Prva in glavna agitacija za t'.-vedbo tega praznika se je priče1 a 1. 1882 v New Yorku. Tedaj se .'.t vršila tam redna konvencija ve'i-ke delavske organizacije "Vite .i dela" (Knights of Labor) ustanovljene že leta 1869. Ista leta ,'e bilo tudi številno delavcev drža', e New York organiziranih v svo. o posebno neodvisno delavsko centralno unijo (Central Labor V nion), koje člani so bili zaeno tu«!i člani delavske organizacije "Vitezi dela". Zadnje označena "Di-lavska centralno unija" je skler.i-la na svojem zborovanju, da n; j se priredi vsako leto dne 1. septembra veliko delavsko p v- irogi. Ta nagrada je malo prizna-lja za delo tajnika, ki ga ima pri poslovanju Mladinskega oddelka. Za vstanovitev novih društev so / veljavi tudi še vse stare nagrade. strokovnih organizacij ali delavskih unij. Zaorimo torej zopet na "Delavski dan": "Slava delu in delavskemu stanu!" Ustnica uredništva. M. A. S., Pittsburgh, Pa. — Poslane stvari ne bomo priobčili. Ne verujemo vam, če res obstojale pri tem, kar ste pisali, ker niste imeli še toliko poguma, da bi pri-rado povodom konvencije zve:-e 51i s polnim imenom na dan. "Vitezov dela" (Knights of La- pisi brez pravega podpisa n bor). Do-oma.jo podpisa Tedaj so glavni uradnRi v koš; to je že staro pravilo za vse Centralne delavske unije povu- ijste. bili zborovalee, oziroma delegale popravek. — V zadnjem irne-organizacije "Vitezov dela", da niku uradnikov krajevnih druš-naj si slednji ogledajo označei i tev _ llaj se pravilno čila da je parado z velikega odra na Union j sec|anja predsednica društva sv. Square v New Yorku. To povabi- Ane št. 123, Bridgeport, Ohio, solo je bilo naravno enoglasno in z| sestra Marija Hoge, K. P. D. No. navdušenjem sprejeto. V ta n -men se je določilo delegatom zveze "Vitezov dela" dan počitka,1 da so si zamogli ogledati gori n; -vedeno delavsko parado. V tej paradni vrsti so korakale! tudi številne druge manjše dela 2, box 29, Bridgeport, Ohio. Listnica upravništva. Sobrat John Cebašek, član društva št. 110 živeč v Akron, Ohio, ske organizacije m skupine, tako nani izvoli naznaniti pravo da je bilo pri tej paradi na ti i,ne <*este, kjer stanuje, in tisoče udeležencev, še več | :i gledale ev. Delegat Robert Price iz Lonaconinga, Md., je stal na <•-nem razglednem odru na Union Square poleg tedanjega predsednika zveze "Vitezov dela", ter ko je napram njemu glede prireditve sledeče izrazil: "Stric Dick, to j.* v resnici delavski dan!" Ne na istem glavnem zborovanju zveze "Vitezov dela" se »c Nagrade K. S. K. J. NAGRADE V ODRASLEM ODDELKU ZA DRUŠTVA SO: Prva nagrada $25.00 za pridobitev največ članov do 1. jan. 1920. Druga nagrada $15.00; tretja pa $10.00. Imena teh društev bo-razpravljalo o Delavskem duevu do vpisana v Zlato knjigo K. S. K. in veliki paradi, imenovani para- Jednote. di "Delavskega dne". Leta 1883, Dalje je določena posebna nase je vršila zopet slično parad,: grada $2.50, ozir. $5.00 za vsake-prvi pondeljek v septembru. ga clana(ico), ld pridobi tekom lc- Na glavnem zborovanju Cen- ta 5, oziroma 10 novih članov, tralne delavske unije leta 1884 je Nova, ali posebna nagrada, v stavil delegat Ceorge R. Lloyd, veljavi od 1. avgusta dalje je pa zaeno tudi član "Vitezov dela", še $1 za vsakega novega člana-predlogo, da naj se določi vsak (ico). Ako dobi torej kak član 5 prvi pondeljek v septembru za novih članov, bo prejel od KSKJ. delavski praznik (Labor Day)..Ta $7.50 nagTade v denarju, za 10 pa resolucija je bila sprejeta so- $15.00, oziroma $1.50 za vsakega, glasno in se je tedaj ukrenilo po- To je že lepa svota, katere Vam ne trebne korake za postavno uved- nudi tudi ne kaka velika angleška bo "Delavskega dne". Državna podporna organizacija. newyorško zakonodaja je ta za-j NAGRADE v MLADINSKEM konskt naert sprejela »ele dne b. maja leta 1887. ODDELKI': Prva nagrada za društvo $15.00 Med tem časom se ,e pa pneelo pridobiteT ^č članov do 1. tud. PO ostalih državah Unije xi- jan 1920 Dn^ SlO.OO tretja pa valmo zanimanje med veej.nu de-U^ ^ im7m ^ druUet £ lavskinu onjanizaeuaai. za po- do y zlat0 ^ K g K organizacijami za stavno uvedbo "Delavskega praznika". Vse organizacije so odobravale resolucijo in zakonske načrte zveze "Vitezov dela" in "Centralne delavske unije", da naj bi se po celi državi obhajalo Jednote. Dalje dobi vsak tajnik krajevnega društva 10c (deset) za vsakega novega člana; naj size iste sam privede v društvo, ali kdo Darila ameriških rojakov. Sorodniki v domovini potrjejujo prejem zabojev. V zadnji številki smo na prvi it rani priobčili veselo vest, da so dospeli poslani zaboji, ali "kište" srečno na svoj cilj, v belo Ljubljano, kjer so jih pričeli razpošiljati naslovljencem dne 23. julija. Danes pa izpopolnujemo to vest i pismi in potrdili onih, ki so zaboje že prejeli. Dne 21. t. m. so dobite štiri stranke iz Chicaga pinna iz stare* domovine in sicer Mrs Mary Blay, Mrs Frančiška Tieli, Mrs Mary Welser, rojena Dolžan in Mrs Ivanka Terselich. Tako so gotovo prejeli med tent 'asom tudi številni drugi od pošiljatelji zabojev od doma potrdila o resničnem prejemu, poslanega blaga iz Amerike. Tu navajamo samo nekaj vrstic iz pisma Mrs Mary Blay, tajnice dr. Marije Pomagaj št 78 Chicago ,111. in pa daljše pismo rojaka Josip Drašlerja iz North Chicaga. — Borovnica dne 29, julija 1910. Draga Martin in Mary:— Yam dani vedeti, da smo preje-i bakso in sicer nič pokvarjeno in se Vam vsi skupaj prav lepo zahvaljujemo. Vsem se nam je prav dobro zdelo da ste se spomnili na nas; tukaj se tako blago jako težko debi, ali je pa tako drago, da ni za kupiti. »S pozdravom Družina Zabukovec in Novčan. North Chicago, 111. Cenjeni g. urednik:— Prosim, da priobčite to pismo v "Glasilu", kot odgovor vsem o-uim listom in njihovim urednikom, ki so toliko skrbeli, kje so "bakse". In še v št. 194 "Glas Naroda se je Peter Zgaga spodmaknil ob naše bakse, akoravno so iste že v rokah naslovljencev v starem kraju Zgaga in tvoj list sta res prave "zgage" tu _v Ameriki. Jaz sem prejel dne 21 julija od doma pismo sledeče vsebine: Drašica dne 27, julija 1919. Dragi mi brat ! Najprvo ti izrekam lepo hvalo za poslano blago. Stotisočkrat ti hvala za vse, ker prejeli smo vse v redu in bas take stvari, kar smo potrebovali. Veš, da ne dobiš tukaj takih stvari, in toliko si nam za našo hišo poslal za več tisoč kron. In kaka draginja še vedno narašča! En kila moke je K 5.—, koruza K 2,—, cukcr K 8,—, petrolej po K 5—., ena taka cajga-sta obleka kot je bila prej K 14— 15 velja danes K 600—.; prav lepe obleke se pa še ne dobi in bi veljala najmanj K H000— itd. Vse tako naprej je čuda drago, da človek lahko porabi na teden do K 1000.— Pustimo za sedaj draginjo in se ozrimo v preteklost, kako se nam je godilo v minulem vojnem času 1 Morda ti je tudi že kaj zna no? Jaz sem vse hudo poskusil. Najprvo sem nastopil službo stražnika pri mostu v Borovnici; cam se nam je še nekaj dobro godilo; a to ni trajalo dlje kot 3 mesece in potem: hajd Frank v Srbijo! Tam doli sem bil do leta 1916 in potem smo šli v Galicijo nad Ruse in i zRusije na Italijane. Povsod smo dobivali zmago; nazadnje je pa našo staro Avstrijo vrag "poeitral" in vzel in še nas bi bil kmalu nazadnje. — Veliko naših je padlo in veliko je pohabljenih. Iz Drašce je padel Mavcov France, Tincov Janez, Tončkova dva, v Nižovci skoraj vsi; padel je ta Gorenji fant, ta Dolenji Jakel Pristavski, Martin, Spanj fant, Oglar v Brezovici tudi Pristavski France; vseh ti sploh ne morem povedati ali našteti. Da, iz Štajerskega Štrucov tudi enega samega so imeli in še ob istega so. Veš, tukaj pri nas so velike spremebe; ko bi ti človek smel vse pojasniti, ne vem, ali se sme, ali ne? — Kako je bilo vse na goljufijo, in še sedaj visimo, da nič ne vemo, pri čem da smo? Italija nas hoče pridržati; saj imamo Lahe že kar pred durmi. Naši vlaki ne idejo dalje kot do Verda. V Logatcu so Italijani, tudi v Borovnici smo jih imeli dva dni in so vendar morali odložiti. Kobarid na Primorskem, zdaj za seden po Italijanih. Tako je bilo sedaj spomladi; ko bi ne bili dobili živeža, ali pomoči iz vaše Amerike, bi bila morda že cela Evropa od lakote poginila. Lepo jih zahvalite in ko pridejo še enkrat v vašo hišo; pokažite jim iz prijaznosti vrata in vrzite jih čez prag, ker drugega ne Lansko leto je hotela še stara av- zaslužijo taki zapeljivei. strijska oblast nam vse pobrati;! Vam pa voditelji chikaškega in bi bili skoraj prišli ob vse, ako! Jugoslav Reliefa se prav lepo žabi ne bile tedaj druge oblasti hvaljujem za skrb-in trud, katc- vmes posegle. Pri nas je sedaj pripravljenega za prodajo toliko lesa, kot še nikdar prej ne pomnim. Žal le, da ga ne moremo nikamor nič poslati, ker so skoraj vse meje zaprte. rega ste imeli, da so prišle poslane reči na pravo mesto. Gornje pismo sem prejel jaz od svojega brata Franka, ki je bil tudi že tukaj v Ameriki. Joseph Drasler. Večkrat sem si že mislil: Kaj 5—10th St. North Chicago, 111. sem naredil, da sem tukaj ostal!' Štiri leta sem bil v vojni; doma; Geslo K. S. K. J. je: Vse za veni bilo nobenega delavca, otroci ro, dom in narod! Sloga. — Brat-majhni; pa še bolezen pri hiši, ki stvo. — Pomoč. — je bila lansko jesen; tedaj sem imel tri v Ljubljanski bolnišnici, tri pa doma bolane. Vsi drugi so mi ostali ,samo Rozika mi je u-mrla. Jaz sem se v zadnjih letih tako izpremenil, da bi me ti nič več ne spoznal. Petkrat sem bil v bolnišnici, ko sem pa malo okreval, sem moral iti zopet nazaj na fronto. Tako so me mučili, da ti ne moreni dopovedati .Taki so bili .ti stari avstrijski-nemški vragi, da so hoteli nas vse potolči, in sedaj jim je prišla ura plačila, da .«•0 morali vs* kar je nemškega kopita pobrati svoje stvari in iti. kamor spadajo. Pri nas je zdaj Res, ti Pe-Terek vsepovsod uradni jezik slovenski; upamo, da bo boljše zana-prej, kot je bilo dosedaj. Veš, pri nas je bilo tudi tako, da kateri gospodar je (»stal v vojnem času doma, ta je postal bogat, magnat, ali kapitalist, Le soj bili vsi vojaški dobavateljr (life-j Vsi na krov in na delo za 100U novih članov! Pismo iz stare domovine. Sosestra Mrs Mary Dugar, tajnica dr. sv. Ane št. 134 v Indianapolis, Ind. je prejela te dni od svojega brata iz znanega trga Kobarid na Primorskeifi pismo sledeče vsebine: Kobarid, Primorsko dne 25. jHilija 1919. Draga sestra Mary: Pišem ti par besed, da mi smo zdravi hvala Bogu, in enako želimo tudi tebi. Z velikim veseljem smo prejeli tvoje drago pismo po dolgem času. Kar si nam poslala, dozdaj nismo še nič prejeli; bojimo se, da bo zgubilo. Mamo zelo veseli, sc 'da obhajate sv. misijonu pogosto-ma. ... , , v i Draga sestra! Ze pet let bo, od- ranti . Ti so celo svoje domače . . ,. . . . .. ,. „ , , _ j kar so se Lahi tukaj pn nas vgne- zdili. Veliko strahu smo morali ljudi goljufali, kakor so hoteli, ker ni bilo nikogar drugega doma, kakor same stare ženice in o-tro(^, pa stari možički. Ko meue ni bilo doma, je šlo iz hleva 8 glav živine, pa žena ni za vse to vsi prestati. 14 dni pred zadnjo avstrijsko ofenzivo so padale granate na nas, da smo morali hoditi spat na idrijsko stran pod "Robe" in pa v Zaročišče. Tisti iko skupaj dobila, kakor cc b v m | vo so izročili svoječasno ne.vor- Urnrl je v Ljubljani posestnik I »ki Slovenci g. Dr. Bogumilu Vo iu bivši lastnik sedaj Pollakove|Hnjaku po naročilu S. N .'/,. preti tvormce usnja gospod Ivan Ja-nescli. — N. v. m. p.! Umrl je v Ljubljani nadrevi-< le n t južue železnice in posestnik I slednji mudil pri njemu v Parizu g. Marko Kroma r. N. v. m. p! lin mu je naročil da naj jo on nese Umrl je v Ljubljani gosp. Fr- v Ljubljano I,or jo Dr. Vošnjak Grilc, vpok. stražmojster in urad- zadržan na mirovni konferenci, nik mestnega pogrebnega zavoda, j Vdanostni brzojavka, našemu V Vinici je urmla gdč. I lerniina j kralju. Predsednik deželne vla-Bline, poštna aspirantka, starajde za Slovenijo dr. Janko Brejc komaj 21 let. P. v in.! je poslal dne 21. julija na kabi- Umrl je v Gorenji vasi posest- net no pisarno Njegovega Veli nik mesar in gostilničar g. Janez Pereseutti, v Ptuju pa posestnik in čevljarski mojster g. Marko Pavlinič. N. v. m. p.! čanatva kralja Petra nastopno brzojavko: Vašega Veličanstva roj stni dan praznuje danes prvič z zanosom in radostjo celokupna Umrla je v Postojni gospa Fra- Slovenija. V imenu deželne vlade na Jurca, posestnica in hotelirka. Umrl je v Klečah g. Alojzij Lenček, posestnik in gostilničar. N. v. m. p.! Iz Dobca pri Cirknici se poroča, da so iz te vasi padli sledeči fantje v vojski: Zrimškov Janez, Francetov France, Fežnarjev Janez, Gregorjev Alojz in Brešč Jakob. Samomor in ne umor. Z ozirom za Slovenijo polagam pred Vašega Veličanstva jasni prestol izraz verne zvestobe in iskrene vdanosti z vročo željo za Vašega Veličanstva in kraljevske hiše blaginjo in dobrobit ter za prospeh, ve ličino svobodnega troimenskega naroda. — Predsednik deželne vlade za Slovenijo: dr. Janko Brejc . Proslava rojstnega dne in go- ua petkovo poročilo v listih glede du našega kralja. Ljubljana se je dozdevnega umora na Selu št. 50 že včeraj (11. julija.) popoldne se poroča^ da se je po sodno-komi- odela v praznično obleko. Vsa u-sijskemu ogledu dognalo, da tru- radna poslopja in skoro brez teplo ne nosi nikakih poškodb ali jeme vse hiše so razobesile zasta-sledov sile nego znamenje stran- ve v narodnih in državnih barvah, gulacije. Sklepati je tedaj, da je Na stolpiču Gradu vihra mogočna izvršila Ivana Šušteršič samo- j modro-belo-rdeča zastava .Stolpič mor najbrže v obupu, ko se je!je okrašen z zelenjem in šopki, njenega moža radi neke tatvine Okusno je dekorirana palača de-zaprlo. Tudi v ostalem vse policij- *elne vlade, predvsem pa poslopje poizvedbe kažejo na samou- je bivše Kasme kjer se nahaja mor. Umor se je sklepal prvi hip poveljnistvo dravske divizije iz razloga, da je bila okrog trupla; Balkon je zavit v ^^^ velika luža krvi. katero je ranj-|lice. Med zelenjem so pritrjene ka, kakor se sedaj dozdeva bruh- zastavice y državnih m narodnih ' ^ (barvah. Na pročelju balkona je or»ai«»tletne dekli-i pritrjena slika kralja Petra, pod JTtSčT T^ t inj.n/p« transparent v državnih znalo krasote in zanimivosti svo-1 občinske pisarne in se nadomeste je domovine. s slikami kralja Petra in regenta Pod državno nadzorstvo je via-1 Alck. andra. Pričakujemo to z vso da dala trgovca v Zagorju Mi- j gotovost jo. chelsehilsclia. Nadzorstvo se je V Avctrijo sta se izselila od vet-poverilo g. jI. Tauferju. j ni dr. Ferdinand Kger in znani V vojsko kraljestva SHS je l>»- profesor Binder, ki je bil duša lo dosedaj sprejetih 1629 častni- vseilemške propagande v Ljub-kov in sicer 1516 pri armadi j 1 jani. • 113 pri mornarici. Častniki se tu- ' Knez Windischgraetz prodaja di nadalje sprejemajo. Rok za zadnje prijave je določen do 30. avgusta. Iz nemškega vjetništva, kamor jc težko ranjen zašel dne 29. aprila 1919 pri prvem pohodu na Celovec, se je vrnil poročnik J. Stirn. Bil .ie en mesec v bolnici svoje gozdova. V milanskem listu "Corriere delia Sera" z dne 26. junija t. 1. čitamo ■ ta-le oglas: "Prekrasno gozdno posestvo, obsegajoče 11.200 hetarjev. v Julijski Veneciji, je na prodaj kaki -delniški družbi v svrho, da izkoristijo gozdove, ki bi dali stoječ v Celovcu in en mesec v Linen ter 2 milijona m3 lesa, od katerega je pobegnil na Ijeni. poročnikom rVmi tudi od S1IS Češko s pri jate- j jc 1 in pol milijona m3 sečnega "jipicem Lov-1 lesa. Zelo ugofdne vozne ceste. V jjubljanskega! bližini je pet železniških postaj j in več naprav za razrezanje le-je ušel j sa. Točne informacije daje gozdna vlada, mestni magistrat in vo- u,(lc (|ni poročnik Franc Zaclierl.ini svetnik Alfred KoerM v Plani-jaško stacijsko poveljstvo sta od- /a(]nji čas se je nahajal j' bolniS- ni pri Postojni. Julijska \ eneci-poslala k slavno>li svoje zastop- v \,]unsu „a (fornjem Avstrij- ja.?' — Ti-gozdovi so last kneza nike. Službo božjo jc vodil žup- skt,ln življenje med Švabi mu je Windisehgraetza. Ker je v Italiji nik licencijat dr. Schneider, ki; bilo dalje nemogoče. ; veliko nedostajanje lesa ni dvo- je po ambrozijskem slavospevu standard Oil Comnany od New miti. da se je na prvi oglas ze ja-molil za kralja in državo. Cdele-!york „sianovila v Ljubljani, | vilo nebroj kupcev in da so gozdo-Žniki so .stoje poslušali srbsko I Kh^ka cesta 18/11.. svojo pošlo- vi danes že prodani 1 rek rasni himno. Po službi božji se jr na i va)nieo za prodaja olja za indu- gozdovi na Notranjskem bodo 1o-bralo za invalide 150 K. !s1rijo, avto itd. '<>1 v kratkem izginili^^ Proslava rojstnega dne našega; Povratek v domovino. 30. juni- m nadejali, < »> s< ts " kralja. Prejeli smo mnogo dopi ^ se je /. West falske ga povrnilo ra<-ionelno. , sov o proslavi rojstnega dneva na-jdr,ni(j»v cel Vlak rudarjev, z druži- Redek rpominski dan. Se čilega šega kralja in o uspehu zbirk za i,ain| in samskih ter s pohištvom ,duha in pri popolnem zdravju je v redi Povrnili so se vsled bo jaz-.i obhajal dn«> I. julija vpokojeiu ni. c|a bi ne zasedli oudotnih kra-isodui nadsvHnik Jakob Hren svoj ti'VaiUM»ki! ! >o naše države so | devetdeseti rjijst ni-dan. Pač re- lnvalidc. Krajski gori se je na-iralo !M»0 K. Podkorenom «27 K in v Št. Janžu na Dolenjskem 970 K. Poročila o svečanostih in šolskih slavnostih so nam poslali tudi i/. Višnje gore in Ho r j upa. Regent Aleksander na Slovenskem. Z ozirom na zunanje polti-čni položaj se je moral poset regenta Aleksandra, ki je bil nameravan niesee-a julija, odgoditi. Kakor smo rsedaj izvedeli iz mero-dajnega vira, poseli regent Ljubljano prve dni meseca septembra. V Ljubljani ostane nekaj dni. Iz Ljubljane pose ti Bled in odpotuje preko Celja tudi v Maribor. V Celju se ustavi samo kratek čas. Povsodi se že pripravljajo da dostojno sprejmejo potomca velikega Karagjorgja. Okrožnemu sodišču v Tuzli so izročili bivšega stotnika Alfonza Svetka, rodom Ljubljančana. V zaporu tuzlanskega sodišča se nahaja tudi svoječasni finančni re-špicijent Jaroslav Kataj, ki je obdolžen, da je sodeloval pri raznih zločinih, izvršenih v Miličih. Živio Wilson! Long live Wilson! Koračnica za glasovir. posvečena osloboditelju naroda, izašla je ispod štampe sa slikom Wilsonovom. Dobiva se u s\-im zagrebačkim knjižarama, kao i kod autora: August Remec, učitelj glasbe u Zagrebu, Dalmatinska ulica. — Cijena 6 K. V Ljubljani se prodaje u bukvami L. Sehwentner. Izmišljotine. Že nekaj časa sem se širijo tu čudne govorice, češ da se odtrga Slovenija od ostale Jugoslavije in pride menda pod pod.francosko upraviteljstvo oziroma postane republika, zato pa da dobi Srbija celo Dalmacijo. Ker se iste govorice slišijo tudi po je v ir rancozi ski dan, na katerem se vozili 13 dni. Pripovedovali so, jdek spojinie Ncijičiji š«< šlo, po nen^ko-1 «odovujaku tudi mi srčno čcsti- (J. I Iren s<- je prešnja leta «la jc v avst rijskih pr zev o pot ,pbl» »;i h j«' slo pa poi tega so morali pa prenesti št- obilico nemških surovosti, česar v Nemčiji niso doživeli. Odrašeeni so seveda znali še slovensko, njihovi otroci pa iic več — znak. tla kar se izseli tja. je za nas narodno izgubljeno. — Sedaj nameravajo vstopiti v delo po naših rudnikih —'če bodo dobili stanovanja. Kranjska hranilnica v slovenskih rekah. Dne I«, julija popoldne se je vršil izredni občni zbor "Kranjske hranilnice" v prisotnosti vladnega zastopnika if. dvornega svetnika Krenienška., - 7(1,.,,.lin„i Za društvenega predsednika je bill še dokaj e cle.nii m / (La unu. izvoljen tovarnar g. Dragotin Po uradni preiskavi v beli Kra-llribar. v ravnateljstvo gg. pre-|jini. - Kakor je znano je mini-lat Andrej Kalan, ravnatelj Ju- tamo. večkrat oglašal tudi v našem li-slu ter si je tudi za naše-mesto zaslužil večkrat posebno priznanje. tako, ko je kot državni poslanec leta 1SS7. pridobil za našo "Glasbeno 'Matico" redno državno podporo, dočim jc do tedaj dobivala le male mačehovske podpore. Po ljubljanskem pptresu 1895. se jc kot načelnik graške-gii odbora posebno prizadeval, da je slovanski koncert v Gradcu, kakršnega to mesto najbrže nikdar več ne bo culo, uspel tako i krasno, da je bilo nad 2000 gld. ! čistega dobička. Želimo g. llrenu goslov anske tiskarne Kari Ceč, sodni svetnik Anton Nagode, trgovec Ivan Vovk, poverjenik za pravosodje dr. Vladimir Kavni-har, sodni liadsvetnik Josif Hauf-fen. zasebnik Anton Luckmann in dr. Anton vitez Schoeppel, za kura tor je gur. Fran Karpe, posestnik v Mostah, Avgust Zaje, računski svetnik v Ljubljani, Josip Breznik, profesor v Ljubljani in Albin Prepeluh vodja urada za socijalno skrbstvo v Ljubljani. Izmišljutine o dogodkih v Trstu. Včeraj in danes, dne 10 in 11. jul. je došlo k nam več tržaških Slovencev, ki so nam vsi izjavili, da so vesti, priobčene v nekaterih listih v zadnjih dneh o dogodkih v Trstu, od kraja do konca izmišljene. Tudi vest o smrti dr. Turne je neresniča. Tu- strskega podpredsednika dr. Ko rošea izvršitev že oefrejene premestitve okr. glavarja Svetka iz Črnomlja v Brežice do izida posebne preiskave sistiral. Ta ministrov ukrep se jeizvršil v sporazumu z ministri, ki pripadajo JDS, ker se je ugovor dvignil od resne strmi, ki je zanikala opravičenost premestitve. Preiskava je končana. Na podlagi izida te preiskave je sklep, da se glavar Svestek premesti iz Črnomlja pro-veden. Prvotno nameravana premestitev v Brežice pa je po tem izidu postala nemogoča. Clavar Svetek je nastopil daljši dopust. Izjava predsedstva "Zveze ju-g-oslov. železničarjev." Predsedstvo "Zveze jugoslovanskih železničarjev" obvešča vse člane, da se Zveza kot nepolitična, strogo narodno - stanovska organiza- cija pod nikakimi pogoji ne more udeležiti politične stavke mednarodnih socijalistov in to tem bolj, ker z vseh strani pritiskajo na našo domovino takozvani mednarodni bratje in zlasti madžarski komunisti n^trpaio čakajo trenutka, da vkorakajo s svojim Belo Kunom v našo domovino. Poživljamo vse jugoslovanske železničarje, da se zavedajo resnosti časa: Mi poznamo stavke samo za zboljšanje našega gmotnega položaja in ne kot sredstvo r.i dosego kakih strankarsko-poli-tičnili stremljenj. Predsedstvo ZJŽ. Pisemski promet z inozemstvom. Kakor smo že poročali, je pisemski promet z inozemstvom zopet otvorjen izvzemši Nemško. Bolgarsko, Tijrško. Madžarsko, Rusko ter Italijansko. V rečen«' dežele pisma pisati nima nobenega pomena, ker jih poštni ursdi ne -mejo odpošiljati. Tolik" občinstvu , obvestilo in ravnanje. Preska. — Iluda toča je napravila velikansko škodo v četrtek, dne 3. julija, po vaseh brdo. Žlebe, Tehovce, Govejek, Ločnica, Studenče in deloma tudi v Sv. Katarini. Tudi iz drugih krajev poročajo o velikanski nevihti, ki jc naredila škode na stotisoce. Stranska vas pri Novem mestu. — Toča je razsajala dne 27. junija po naši okolici. Škode po poljih je mestoma precej napravila. Našega kraja se je, hvala Bogu, vendar izognila; le na vinsko gorico "Cerovec" jo je nekoliko padlo. — Neznani brezbožniki, so v noči od 28. na 29. junija zalezli v tukajšnjo cerkev ter_j)okradli oltarske prte, vse cerkveno peri lo in dve veliki zvoniški zastavi. Druge reči so pa vendar "pošteno" pustili na miru. Kdor bi o tem našel kako sled, se prosi, da U> takoj sporoči orožništvu ali pa cerkvencima. — Bivši lastnik naše graščine, Nemec H. G. odhaja odtod v kraje, kjer njegov je "rod"; želimo mu srečno pot! Bi! je sicer jako "galanten" in dober ljudem zlasti v nesreči in sili, a on pa je tudi krivično in protipostav-no uveljavil in pribil enemu naših najlepših poslopij ime in številk?-sosednje vasi! Ali naj to obvelja.- Toča. — Občino Smarjeta pri Novem mestu, zlasti pa vasi Radu-la in Zalog je 10. julija zadel strašen udarec po toči, ki se je okoli 15. ure vsula po njivah in vinogradih. Ječmen je uničen popolnoma, rž, koruza .proso in fižol deloma, vinogradi so ponekod popolnoma, drugod deloma razbiti, isto je s sadjem in sočivjem. Merodajne o-blasti naprošamo, da se upošteva ta udarec pri' odmeri osebne dohodnine za prihodnje leto. Vihar s točo v Ambrusu. — Dne 12. julija je sredi popoldne nenadoma prihrumela nad župnijo Ambrus grozna nevihta s točo. Vihar je lomil najdebelejša drevesa, toča jc pa grozno pobila polje. Ječmen je bil še skoro ves na polju; ne zrna ni ostalo na slami. Polje jc prav lepo kazalo, sedaj je po nekaterih delih župnije vse uničeno. Bog vedi, kako se bo obupano ljudstvo preživelo, ako ne bo podpore v zrnu. Ljudje pričakujejo za trdno, da se jih ne bo pustilo brez podpore. Toča. — Iz Št. Vida pri Ljubljani se poroča: Dne 3. julija proti poldnevu so se nagromadili od severa sem težki črni oblaki, i", katerih se je vsula toča, ki je kle stila dobrih deset minut, debela je bila bolj ko lešniki. Na mnogi» mestih so poljski pridelki na pol uničeni, zlasti so prizadeti: fižol, krompir, rž in ječmen; ječmen j«-na nekaterih njivah popolnoma brez zrnja. Toča v Dolenji vasi pri Ribnici. Včetrtek dne 3. julija krog poldne je toča uničila lepo obetajoče polje. Ječmen, ki bi se čez teden požel, je do cela osut, ajda, koruza vsa nalomljena. Njiva, ki bi bila dala več mernikov ječmena, bo dala komaj 5 litrov. Prej velika po voden j, zdaj toča, kakršne že ni bilo 30 let. Začetkom nevihte je V vas udarila strela, ki je omamila nekaj oseb in pokvarila brzojavni urad. Toča pri Radovici na Belokranjskem. — Dne 3. julija, popoldne so se pridrvili pog^ibono-sni oblaki preko Gorjancev. Dasi-ravno ni bila velika vročina in je del j časa že deževalo, se je naenkrat vsula strašno debela toča, še debelejša, kakor gramoz, z katerim ceste sipljejo. Uničeno je vse. Ljudstvo zbegano, boso in skoraj nago tava okoli in ne ve, kaj početi. Zaloge živil so pošle. Ječmen, prvo žito, katero reši ljudstvo, da od gladu ne pogine, je z vsem V - hir imenovan na dunajsko vseuSi o knjižnico, kjer je služhov-al do svoje upokojitve 1. 1906. Kot Slovanu so odkazovali najtežje delo; selitev knjižnice v nove prostore, revizija novega kataloga,? drugim v zemljo zabit. Kaj bo pa'na graakem vseučilišču..je vstopil prihodnje leto! | v jjoanejsko knjižnico, 1. 1H78 d« Smrtna obsodba. Dne. 10. februarja t. I. je bil na Jesenicah u-morjen in Oropan prekupecyoaip Arnejc. Sum je padel na želfczni-čafskega kleparja Antona Z&vrs-nika, ki je bil že preje večkrat radi ropa kaznovan. Završuik je umor dosledno tajil, a po vseh okoliščinah je bilo jasno, da ne more biti morilec drugi kot on. Sojen je bil pred ljubljansko poroto, porotniki so se izjavili z 30 glasovi proti dvema, da je kriv. Sodišče ga je nato obsodilo na smrt na vešalih. Obsojenec se je na to smejal. Sedaj pa se poroča, da so se oglasile nore priče, ki bodo pričale, da je roparski umor izvršil nekdo drugi. Sodna obravnava se bo obnovila. Poldrugo leto težke ječe je prisodilo ljubljansko porotno sodišče Antonu Srobotnjaku, ki je 23. decembra 1918 v Ljubljani ukradel dva konja. Tri leta težke ječe si je pridin-žil mesarski vajanec I van Dol niča r z Gline, ki okolici napadel grozil s samokresom. hm pa kot komisar madžarske vlade sovjetov zagrešil težka nasilstva na našem prebivalstvu t Prek-inurju, izpustili iz zapora. Tkalec je j>rve čini meseca junija utekli v Nemško Avstrijo ter vzel sabo 1 milijon državnega denarja. Ker so ga Avstrijci nameravali izročiti diva in ftteratijre, za lastno delo torej ni preostajalo mnogo časa. Za Šumanovo knjigo "Die Slove-nen" je napisal pregled slovenske književnosti. V Kresu je priobče-val književna poročila, bil je so-trudnik v prvih letih -"Ljubfj. Zvonu", v matičnem Letopisu objavil "Prisege ljubljanske mesta" (4384), z Jak. Meškom izdal knjigo o dr. Greg. I. Plohliir oddaljenem svojem sorodniku, či gar usta n svojih štu moničevo delo -pa ostane "Slovenska bibliografija", naš kiijigopis od 1500—1900, ki ga je izdala S matica v treh snopičih, sad 25lel je v ljubljanski nega neumornega zbiranja. — P neko ženo ter ji j |„nogih neprilikah življenja mirno počivaj, vrli narodnjak, ob Št. Vid nad Ljubljano. — V s9-;«trani ljubljene hčerke in uniki-boto, dne 19. julija se je vršila v|Hjej tukajšnji župni cerkvi zlata poro ka g. Ign. Nueiea in njegove so-1 * ' p- • . t v n t i m • i^- I nem posestnik, trgovec m gostil-proge Jozeie. Jubilar je vpoktoje- .. K () , R v , K. ..... . , .. , . . „ linear g. Iv. /nider. N. v in. p.! ni policijski nadzornik, ki je ve- * r stno opravljal svojo službo v Tr-| ^putacija Prekmureev v Ma- stu celih 40 let. Oba sta rojena rlb°ru. D,lc j«1- dopoldue je v Ljubljančana in bivata že 16 let v Maribor došla deputacija ubežnih St Vidu. G. Nučič ve povedati; Prekmureev. V tej deputaciji se marsikake mične dogodke izza kllal,aia tudi žuPnik Jožef Klekcl svniPfrn HolcrolPtne^a službovania lz Crensovcev, županije Zale. Zup- vse to je ležalo povedni na njego- tfuhnovi vladi, jo je popihal na vih ramenih. Pomagal je raznim jugoslovanska tla, kjer so ga za-znanstvenikom pri nabiranju gra-fprij. Mož je bil v zJfBnjem času iovy je užival vesicas iaij. Najznamenitejše Si- Umrl je v Št. Vidu pri Grobel- svojega dolgoletnega službovanja v Ttstu. Oba sta duševno in telesno dobro ohranjena in splošno priljubljena. Iz zakona sta dva si nik Klekl je bil od boljševiske vlade obsojen na smr,t, ker se je napram vsemu nasilju izkazal kot iiova: starejši Karel je služil kot|zaveden Jugoslovan. Oropali so stotnik pri 4. bos. pešpolku ter se mu v*° imovino, njegovo družino nahaja že od oktobra 1914. v ms- z«Prli- s pretepanjem in z grož-kem ujetništvu; mlajši Vilko, pai»Jo silili, da izpovedo, kam je žup-živi v Ameriki. — Bog ohrani ča-1pobegnil. Župniku se je med stitljiva starčka še dokaj let! tem posrečilo uteči, kot Nadporočnik Tkalec pobegnil v| kmet preoblečen preko meje. G. Italijo.-"Murska Straža" poro-;zuPn,k f^f1 dopisniku ča, da je odrski Slovenec, nadpo-,na yP°^ed Etično sliko, ki pred-ročnik Tkalec, ki je ušel eskorti, Javlja 1cmeta s težko motiko na ki ga je spremljala v Zagreb, z!rami; ^putacija je podala^vase-ukradenimi milijoni nobegnil v I-jmu dopisniku zanimivo gradivo o taUjo V I grozovitem trpljenju nad 100,000 Maie obešajo. - frsmo dni či- Prekmurskih Slovencev pod bolj- iTM Vi 27 1919' na Gor. Avstrijskem, kgf. Lager-baracke Nr. 49. ftač. podč. I. razr. Lajko Iirau; četovodji Remih Martin in RepenSek Jakob; deset nasi. Četov. Goričan Ivan; desetniki Andrinek Josip, Uršič Ivan. Lakner Franc, Brenčun Ferdinand, Ožjr Ivan, Grauer Kari, •Vimpolšek tali po vseh ljubljanskih dnevnikih vest, da je bil nek prekupec obsojen na 500 K globe oziroma v petdnevni zapor, ker jei zahteval pri eni škatljici žveplenk 5 vinar jev dobička. Prav mu bilo! Takoj za tem pa čitauio ravno tam obja-j dan. Tudi v Radgoni se je prosla- ševiško vlado. V kratkem priobčimo izvirno spričevalo, kakšen raj uživajo_n^rodi povsod tam. koder zatvorjen, kakor čujemo, v Ljubljani. Te dni so ga baje odposlali v Zagreb, kamor pa baje ni prispel, ker je med eskorto utekel. Koliko rcsniee je na tej vesti, ne vemo, vsekakor pa je treba, da se stvar temeljito pojasni. Vagon živil sta hotela utihota-piti v Nemško Avstrijo nemški po-stajenačelnik v Konjicah Wede-1 nik in trgovec S .Živila sta skrila' med storže. Predno so mogli We-denika prijeti, je pobegnil v Nemško Avstrijo. Pod sekvester je dala vlada premoženje gozdarja grofa At-t.cmsa v »Slovenski Bistrici — Krnila Wajgclna. Sekvester je dr. kernel Pod drčavnim nadzorstvom. Pod državno nadzorstvo je dano premoženje grofa Vettra von der Lilie v Laškem in Češka U-1 bVušcheggom iTi Jungerj* nion banka v Celju, /a sekve.stra :____«J|: ,,________ grofa Vettra je imenovan odvetnik dr. Fran Roš v Laškem, za se-kvestra "A'mon-banke" pa ravnatelj "Posojilnice" v Celju Jos. Smer t ni k. Pod državno nadzorstvo je postavila vlada lekarno, drogerijo in posestvo Karla Wolf a v Mariboru. Gosposki ulici. Za nadzornika je imenovan mag. Kamor. Pod nadzorstvo sta dani lekarna lauseher v Celju in Rebul v Slov. j Gradcu, pod sekvester pa lekarna Kupe rt a G umerja v Celju. Za nadzorniku i lisekvestorja je postavljen g. Mr. Pli. A. Ust ar. Theater in Kasinoverein v Mariboru pod državnim nadzorstvom —Vlada je dala pod državno nadzorstvo Theater und Kasinoverein" v Mariboru. Za nadzornika je imenovan sodni svetnik Oskar Dev. S tem je prešlo mestno gleda- . v . lišče v slovensko upravo. Prva slo- "°!8kl 8vetn* ^rovšek, gimna-venska predstava v gledališču bo, *J*ki ravnatelj dr. lon.inšek ... Josip, Verbnik , Ivan in Margetič Frane; poddesetniki Klemenčie Valentin, Deršek Rudolf, Pečnik Franc, Kink Ivan, Dolenc Alois in Omerzu Josip; pešci Vidmajer Franc, Lorger Franc.vMajcen Ivan, Sprajc Flo-, rian, Sotlar Franc, Jclov^ek Silvester, Zorič Martin, K lepo j rane, Zupan Franc, Vouk Franc. Grab&er Franc, tfriberšek Ber-par4, Žagar Franc, Auberšek Mk ha, Kožuh Martin, Furman Jakob, Bačuu Ivan, Kranjč Ignae7 Štarkl Josip, Piščanec Kari. tim-pran Ciril. Urleb Franc, Ješovnik Franc, Spruk Albin, Maleza Tvan, Vodopive Franc, (Lednik Franc. Za poveljnika v Cdju je imenovan Dušan Todorovič, dosedanji komandant mesta v Xovem Sadu. V Celju so zaprli Mirka l*or-su-a, gostilničarja iz Knitteifelda, ki je osumljen vohunstva, tihotapstva in verižništva v zvezi z Rein. Iior- čiča so izročili državnemu pravd-ništvu, ker se je izrazil, da se bo Hrvatska odcepila od kraljestva SHS in postala neodvisna drža-va. Nove slovenske trgovine v Celju. Trgovino znanega nemšku-tarja Kossa v Celju-v Kolodvor^ ski ulici sta kupila Slovenca Dra-gotin Sircc in Alojz Drofenik. Na kralja Petra cesti v hiši peka Achleitnerja je otvoril inanufak-turuo in modno trgovino Slovenec Karel Pajk. Ravnatejlstvo južne železnice v Ljubljani. Kakor cujemo, se preselita dva oddelka ravnateljstva južne železnice v Maribor, in sicer radi pomanjkanja primernih uradnih prostorov v Ljubljani. Nova ulična imena v Mariboru. Odsek za nova ulična imena v Ma-j riboru. v katerega so bili poklica- K lOO Samo $3.25 POMAGAJTE SVOJCEM V STARI DOMOVINI! Nikdar preje niso bile cene kroncam tako nizke, kakor ravno sedaj. Pomagajte svojim dragim v stari domovini. . , , Pošiljam denar po najnižjem dnevnem kurzu. K. 100.-- VELJA SEDAJ SAMO $3.25. Imam oblastveno dovoljenje za pošiljanje denarja od "Vlade in Federal Reserve Boarda . Vse pošiljatve so garantirane. Moje geslo je: "Točna in poštena postrežba . JOSIP ZALAR, Joliet, III. POZOR ROJAKI! . Prodajam vožne listke za potovanje v staro domovino, ter pošiljam denar v stari kraj. Jaz pošiljam denar v staro domovino že 25 let, in dosedaj.ni še nikoli noben rojak izgubil niti centa skozi mene, in tudi jamčim, da ga zdaj ne bo. ROJAKI! PAZITE, KOMU IZROČATE SVOJ TEŽKO PRISLU2ENI DENAR! Sedaj pošiljam denar po sledečih cenah z registracijo, ali poštnino vred: 500 (Cron za. .$15.15 1000 Kron za. .$30.30 2000 Kron za. .$60.00 Joseph Scharabon & Co* 314 Manhattan Bldg. — Duluth, Minn. 100 Kron za. .$ 3.25 200 Kron za. .$ 6.50 300 Kron za. . $ 9.40 400 Kron za. .$12.50 danes. Rimske toplice, last Nemca C- vladajo boljševiki, kakršnega si hlich»' »6 stavljeni pod drž. nad- žele nekaterniki tudi pri nas. podpolkovnik Žunkovič, jc Končal svoje delo in je izročil mestnemu magistratu obširno poročilo, kako se naj posainne ulice pre-jkrftte. V tem poročilu nasvetuje vo tukajšnje družbe "Inipex", da vil Vidov dan na dovolj svečan prodaja na debelo škatljico vži- način .Dopoldne se je vršila služ-galic po 36 vinarjev, o&lastva pa; ba božja ,a zvečer je priredilo na- zorstvo. Nadzornik je g.> Ivan 1 , „ j .v • ,šlakar, notar v Daškeni. Upamo,, . , . . . f. Iz Radgone nam paejo: \.dov|dtt „adlo,stvo v prospeh "ff ; Toča v okolici Maribora. V gasse. Jurčičeva ulica (v tej ulici je Jurčič izdajal "Slov. Na-j Pe"'j rod*'). Kugenstras.se in Bismark- so dovolila, da jih smejo trgovci | novo ustanovljeno Radgonsko jtck in soboto 11. in 12. julija po- Wrasse v Majstrova cesta, Frei- vodstvom poldne je v okolici Maribora raz- hausgasse v Tattenbacliova ulicS. prodajati na drobno po 50 vinarjev ! Čudna doslednost! Eden je obsojen zaradi čezmernega dobička 5 vin., drugemu pa vlada sankcionira v istem slučaju nekaznivo kar trikrat večji dobiček (14 v.), ki se pa zviša, če trgovec naroči to blago naravnost v tovarni, kajti "Impcx" je pri tem tudi že po-basala svoj delež v malho. In gospodje trgovci se potem še pritožujejo nad nelegitimno trgovino verižnikov, ko so sami najhujši pevsko društvo pod vodstvom g Janka Čiriča v soglasju z vo.ia-|saia' vihar škim poveljstvom, zabavo na vrtu hotela, ki nosi ime "Osterreich". Bilo je to pač dvojno slavje in če se vzame, da pred letom dni člo- v spremstvu s točo. Kolikor doslej znano, ie toča najhujše zadela okolico FVagerske-Slov. Bistrico", kjer je ležala kakor sneg na debelo. Vmes so biii tudi vek v tem mestu ni smel niti slo- hudi nalivi. vensko misliti, a sedaj doni slo-1 vanska pesem in govorica povsodi in ob vsakem ca^u ,je bilo pač eno slavje vredno drugega. Gosp. T. Valitar, ki je nastopil kot slavnostni govornik, je^pač v svojem verižniki in krvokesi. Ljudje jiač govoru to tudi primerno naglasil. rajši kupujejo blago pri zakotnih prekupčevalcih, ker ga dobijo ceneje kot v trgovinah. Ljubljanski manufakturisti so naznanili, da bodo od 12. junija dalje prodajali od vlade dobavljeno blago po normalnih cenah. Kje, komu in kdaj se je prodalo to blago? Ljudje so letali po trgovinah in vpraševali, pa so jih vlekli za nos. da blaga ni. Pa ti je prišel v tako trgovino star znanec in je dobil skrivaj tega blaga po volji. Sam sem slišni pripombo: "Le vzemite vse, boste naredili dober kšeft." Koroški begunec, ki je imel od deželne vlade eelo nakazilo, pa je odšel praznih rok. Ta in gornji slučaj nam lepo osvetljujeta., kako čudno gleda pri nas oko postave. Se se ni posušila kri pred dobrimi 13 meseci padlih prvih žrtev za Zvišanje cen premoga. —Trboveljski premogokopni družbi se dovoli zvišanje cen premoga in sicer: 1. za kosovec iu orehovcc 135 K za tono. mesto dosedanjih 114 K. 2. za zdrob I.^n II. vrste 110 K za tono, mesto dosedanjih 102 K 40 v. Povišanje velja od 1. i"liia t. 1. dalje. Premogokopu v Jugoslavijo, tam za sedanjo Jugo- ;$firm se dovoli zvišanje prodajnih slovansko vojašnico, ko so nekatere radgonske zveri v -človeški podobi z veseljem v srcu in tigerski-mi naslajalnimi pogledi zrle, ka-kako je padala žrtev za žrtvijo, že doni naša zmagoslavna pesem na njih grobovih. Tudi v veselju se spominjamo nijh, ki so nam delali pot. Viljemova slika v Rogaški Slatini. — Potniki, ki.so se te dni mu- čen premoga pričanši s 6. aprilom t. 1. in sicer: kosovec 1120 K za 10 ton, orehovec 1080 K za 10 ton in zdrob 850 K za 10 ton. Nemška omika! N«ka tukaj, tvrdka je pisala neki dunajski tvrdki slovensko. Pismo je srečno prišlo do tiradca. Tam je poštni uradnik irapisal: — "Zurutk, seli ra i be d e u t s c h serbiseher Hund!" (Nazaj, piši nemško. STAJEB8K0. t Dr. Franc Sunonič. Včeraj, 14. julija je umrl v Gornji Radgoni bivši bibliotekar dunajske vseučiliške knjižnice, dr J«\r. Si-uionič. Našim vseučiličnikom. ki so v osemdesetih in devetdesetih letih študirali na Dunaju, je blagi pokojnik še gotovo v dobrem spominu, ko ji& je pomagal kot edini .4fbvenski uradnik na tem zavodu, ali pa so se v začetku nieseea pri njem odglašali za Radogojevc podpore. Bil je ustanovni k slov. akad. podpornih društev ila Dunaju, v Gradcu, v Pragi ter je nesebično podpital po svojih močeh vsako narodno podjetje. — Dr, Shaiamčae je rtMlil 2. okt. 1S47 v Ivanjkoveih pri Svetinjah, v raju Slovi goric. Po končanih študijah kraljev. Izda-jjiik Tkalec na svobodi? — Kakor poroča "M\wska Straža", iiameravajV znanega renegata nadporočnika Viljema Tkalca, ki je, sprva kot plačanec nacionalistične madžarske vlade, kasneje Tako daleč je že prišlo v Gradcu, da izganjajo od tam tudi Slo- dili v Rogaški Slatini, s pritožuje-1 srbski pes!) Tako nemška intcli-jo, da ondotno zdraviliško gosti- i genea ublažuje narodne razihe-šče še zdaj ni odpravilo spominov re. Le »koda, da detieni u radii i k na bivšega avstrijskega cesarja mini imel poguma še podpisati se. rajhovskega Viljema. Eden teh ■gostov (Dalmatinec) je odločno zahteval odstranitev slike proslu-lega Viljema. Ker je niso hoteli odstraniti, jO je sam potegnil raz steno in skril za omaro. Tudi službeno dsobje jc po večini še nemško. — Ali bi ne bil že skrajni čas, «la naše oblasti vsaka v svojem o-kraju napravijo konec vsem tem pritožbam? Z ozironi na dejstvo, da je tako Nemška Avstrija kakor Nemčija že zdavna strmoglavila in zapodila svoje bivše vladarje, tudi med nami živeči Nemci nimajo prav nobenega povoda več še dalje hraniti skomine ubežnih Kaiser Josefstrasse v Miloš Obilica cesta, Luthergase v Trubar-' jeva ulica, Sehillerstrasse, Gregorčičeva cesta, Tegctthoffplatz, j Jugoslovanski trg. Schiniderer-gassc, Strossmayerjeva ulica, Iv lisabcthstrasse, Karag jor«rjeviko razvažam strankam po hišah točno v h« k dan. Z velespoštovajem Frank Grill, slovansko-hrvaški rnlrkar MATIJA SKENDER JAVNI NOTAR Za Ameriko in Stari Kraj 5227 Butler St Pittsburgh, Pa. Sprejema Tožbe, dela Pooblastila, Kupne pogodbe, Potne ^ Liste (PAŠOŠE); Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. Izvriuje VSA v Notarsko stroko spadajoča dela že polnih 10 let na istem mestu. DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J„ N. S. PITTSBURGH. PA. POZOR!!! vence, ki so hišni posestniki. To i ditev napisov na trgovinah in se je zgodilo te dni nadinženirju obratih. Mnogi so tej žalitvi že u- ima svojo redno mesečno sejo vsake drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Rojakom ,ki žele doma delali hmelovec, naznanjamo, da so naši zastopniki, pri katerih se do'>e "Puritan Malt Extract" sledeči: /.a Herminie, Pa. Anton Zornik; Moon Run, Pa. Frank Maček; De Pue, 111. Ignac Benkše, Gilbert, Minn. Leo Kukar; Springfield, III. John Underwood; Chicago, Franu žužku, ki mora s 15. t. m. izprazniti stanovanje v svoji'lastni hiši. Mestni občini mariborski je dovoljeno v svrho uakupova tja /.:-\il razpolaganje s kreditom do godili, mnogi še čakajo. Moč nemške avtomije v mestih ni poznala nekdaj uikakega pardona ali iz govora za naše ljudi. Trgovec Vi-] Carnegie Ave., Pittsburgh,"P*, etor Wogg, ki živi samo od nemških odjemalcev ima v pknih samo Butler Slovenskem Domu, 57 in Butler Sfc* 111. John Tomažič, VOgal W. 22. St. in Lincoln St.; Smithton, Pa. Jos. Radišek; Widk Haven, Pa. !Anton Radišek; Crested liatte, Matt Stajduhar, Jos. Am-ibrožicli, Canoiisburg, Pa.; Anton ' ^ ' ' III - Jolm Pittsburgh, Pa. Uradniki za leto 1919: Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.'Colo I. tajnik: Frank Trempus. 6146 Zastopnik: Jurij Gregura*, ^^ Kravaiija Xc.kon.is, itler St., Pittsburgh, Pa. Povsha, Hibhing, Mmn Iščejo zneska 3,000.000 kron pri Ljub- nemške oglase, pri njem se samo ,^vnik: Dr. C. J. Styfcr, v nemškem jeziku dobi petrolej 865 Lockhart St" N; S' p^bnrgh. in druge dobrote. Naše trgovine v Celju. ljanski kreditni banki, oziroma pri njeni podružnici v Mariboru. Iz Rajhenburga se je preselil v svoj rostni kraj Jarenino dr Schmiermaul. Odličneca naprod ...... . „ M ^ . _ . , , j t> u y i ' i w . J..,. Slovenci m Hrvati, kten ie nista njaka bodo v Kajhenourgu zelo, ta pojav z zadoščenjem s stallsea pri nobenem društvu,spadajočem h K. ker vidimo člani se sprejemajo v društvo od j 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000, V zad-! $500 ali $250. Naše društvo plačuje sak dan en dolar, ali $7.00 bolniške • j njih tlneli se je »tvorilo na novo ^TnT teden.' -iveč slovenskih trgovin. Beležimo 01 . . „ pogrešali. Železno rudo so odkrili v An-žah . pri Rajhenburgu na Sajev-čfevam .posestvu. Seznam moštva S. čete cel j. p. p., ki se nahaja v nemškem ujvl-aištvu v Marchtrenku pri ^etsu narodnosti; smeri naraven razvoj ga živija celjskega/ Na drugi strani je pa slovensko konkurenco le želeti, ker le Jtako j^ mož-uo upHti na neko regulacijo in ozdravljenje prodajnih ^cn. v tej S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo slovenske- zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na sgo-raj imenovane uradnike drnštvm. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri sobrata John Golobič, 6621 Carnegie Ave., Pitta-burgh, Pa., Ud dan ko sboli in ravno tako zopet ko ozdravi. t nadaljši zastopniki. M. Mladič, J. Verderbar, C o. 2603 So. Lawndale Ave. Chicago, 111. Marija Sluga 1828 W 22nd Si. ChiC10S, Ill- Telephone Canal 473» izkušena in t državnim dovoljenjem potrjena BABICA ne uljudno priporoma slovenskim in hrvmftkim ie-nam in ovnkiss Slo-vsnkaa. ^—- ja xahteva Murska Straža" z ozirom na to, da je bil za Celovee imenovan slovenski okrajni glavar dr. Ferjaneič. List pravi, d» je že skrajni eas, da se v Radgoni uvede slovenska uprava, to tem bolj, ker je docela ugotovljeno ,da pripade Radgona kraljestvu SHR Konjice. — V soboto, 12. julija okolo pol 1. popoldne je prihrumela nad vitanjsko, staničko in zref-ko kotlino strašna nevihta. Z »or. Javorja, Stenice, Male in Bukove tfore ie privrela, voda v strašni množini, podirala mostove, tr-jrala jezove in ceste, uničevala, po-plovljala it zasipavala polja in travnike; povrh pa je še toea bila, da je bilo polje deloma pobeljeno kakor bi sneg zapadel. Škoda j*' ogromna, pomoe nujno potrebna, zlasti ker je ubogo ljudstvo že komaj T-akulo prve žetvo, ki je deloma uničena. Olw'ine in glavarstva naj storijo svojo dolžnost, škodo takoj precenijo, da se vsaj davki odpišejo, ter naj pomagajo kolikor mogoče. Za naae delavce. — Iz Skal nam pišejo: Znano je, da bivša avstrijska vlada ničesar ni storila za delavce na premogovniku. Pustila , j»li; je zanemarjene, samo da so opravili svoje delo. Človeku, ki ve, kaj mora imeti delavec od svoje: ga delodajalca, se je budila ne-volja, ko je, videl hoditi premo« garje več kakor uro daleč na okoli umazane od dela. Nitiltoliko niso privoščili delavcu, dal bi se po storjenem težkem delu mogel oči-" stiti potu in črnega prahu, kar je potrebno zdravju in dostaja časti delavca. Deželna vlada je na posredovanje Jugoslovanske Strokovne Zveze takoj dovolila zidanje potrebne umivalnice. Želja vseli prijateljev delavskega stanu je, da uprava premogovnik i kmalu izvrši, kar bi moralo biti že davno storjeno. Rekvizacije. Nemški Štajerski deželni zbor jc sklenil, da se obdrži še naprej rekvizicija poljskih pridelkov. Žito bodo krketu odvzeli in mu ga pustili le teliko, da ga bo imel čez zimo. Xa spomlad pa bo dobival moko na. karte, Kmetske mline in žfjnlje bodo zaprli. — llvala l»pgu, 'da naši slovensni km*tje ne spadajo več pod Štajersko. Pri Haših slovenskih kmetih ne bo re-kvizicij. . Uspeh vsiljevanja nemških šol. — Studenci pri Mariboru, 1Q. julija. — Pri .štetju otrojc v našem šolskem okolišu se je pi&azalo, da občina Studenci nima niti toliko nemških otrok, da bi se lahko u-stanoyila k slovenskim razredom v deški in dekliški šoli vsaj po e-na nemška vsporednica. Ker pa je onstran Drave — v okolišu za kr-čevinsko šolo — naštel gospod, ki jc imel šteje v rokah, dovolj otrok za nemške pararelke, so se iste tam tudi ustanovile. Okrajni šolski svet je v svoji preveliki pravicoljubnosti bil mnenja, da če so nemške pararelke v Krčevini, morajo kajpada biti tudi Studencih. In glejte velik uspeh*nemških pararelk na naši šoli! Para-relka na deški, kakor dekliški šoli v Studencih sta brez otrok Vsi otroci so hoteli v slovensko šolo. Naj bo ta slučaj opomin Mariborčanom, ki še do danes niso ustanovili v mestu ne ene slovenske šole, dasiravno imajo »Slovene mesti vso oblast v svojih roka IVA — gov. Sklenila se je predlagati občinskemu svetu, da se prekrsti tele ulice in trgi: Pran Josipa cesta — Aleksandrova cesta, Fran Josipov« cesta v Šiški — Franko-panska cesta, Elizabeths cesta — Zrinjskega cesta, Nadvojvode Ev-gena ulica — Aškerčeva ulica, Nadvojvoda Friderika cesta r— Za Gradom, Marije Terezije cesta — teosposvetska cesta, Fran-eovo Nabrežje — Cankarjevo Nabrežje, Radeekega cesta — Vi-dovdanska cesta, Kuhn^va cesta — Vojvode folišiča cesta. Jubilejni most — ■najskimofit, Nova u-lica — Kermikova ulica, Hrvatski trg — Jugoslovanski trg, Slovenski trg — Krekov trg. Nam se zdi, da nekatera nova imena niso bas srečno izbrana. Sicer pa bo imel v tem vprašanju odločilno besedo še občinski svet. Pod državno nadzorstvo je dala vlada knjigarno in tiskalno Ferdinand Kleinmayer & Bamberg v Ljubljani. Za nadzornika je imenovan dr. Marij Krmpotic. Odprava cenzure v naši kraljevini. Kakor nam poročajo, se lahko od slej pisma, navadna ali priporočena, zalcpljajo, ker jc odpravljena pisemska cenzura za vso našo državo. NEODREŠENA DOMOVINA. r KRA> MAČJA DOJOLJA. I z Rimskih toplic pri Celju xc poroča ta-le izreden slučaj :Xeki posestnik je imel mačko, ki je šla vedno v hlev z gospodinjo, kadar je šla ta kravo imolzti. Po končanem poslu je mu-<*a vedno dobila svoj del mleka. Nesreča je hotela, da je gospodinja umrla, molžnjo je oprayljala potem dekla, a ta mački ni dala nikoli več njene porcije. Muca si je pa znala sama pomagati. Opazili so, da je. krava po vimenu o-praskana in je pri molžnji začela brr-ati. Muc pa je postajala od do dne debelejša, lepša in glad-kejša. Gospodar je toliko časa kravo nadzoroval, da je prišel nekoč na izreden, skoraj neverjeten dogodljaj. Prezirano muco je namreč nekega dne naletel, ko se je kravi oklepala vimena in jo sesala, za kar jo je takoj sodil po "prekem sodu" in ustrelih Da mačka lovi tudi ribe, ki so ji posebna slast, je znano, itoda, da bi sesala tudi kravo, tega ni bile Se kmalu slišati; Prekrstitev ljubljanskih ulic.— julija popoldne se je vršila na magistratu anketa o prekrstitvi nekaterih ljubljanskih ulic in tr- Kaj so Lahi počeli na dan "žegnanja" v Hotedršici. Poročajo nam: Prvo nedeljo po Sv. Janezu Krstniku je pri nas že-gnanje. Kakor navadno, so tudi letos postavili mlaj, jako dolg do 30 m. Zbrali so se fantje in dekleta in ovenčali so mlaj vpričo Lahov, ki so prihiteli do nas s poveljnikom |na čelu. Nemoteno vendar so v soboto zvečer postavili mlaj, na če gar vrhu je bil namestilo slovenske zastave velik šopek cvetja bele, višnjeve in rdeče barve. Velika je bila množica okoli mlaja, zapeli so "Lepa naša domovina", "Hej Slovani", "Kje so naše meje". Lahi so nekaj časa poskušali potem pa raz-gnali množico. Drugo jutro so prijeli ka rabin jer ji radi onega šopka tri fante in sicer Jakoba Petkbvška, Josipa Nagodeta in 1-vana Grudna, ter jih odpeljali v [zapor. Potem so zahtevali od župana, da mora takoj odstraniti mlaj. Ko se to ni zgodilo, so prišli vojaki in odžagali mlaj, šopek pa nemudoma poslali v Logatec k brigadnemu poveljništvu. Po maši se je zbralo okoli 50 fantov in mož, ki so šli h «ka rabin jer jem ter zahtevali, da morajo one tri izpustiti ali pa naj vse zapro. Popoldne ob 3. so jih res izpustili in ob jednem dali dovoljenje, da se smejo zabaviti, peti in plesati do 11. ure ponoči, sprehajati se po vasi, pa do polnoči. Zbrali so se nato vsi pri podrtem mlaju, ga naložili na ramena in nosili po vasi, spredaj oni trije, ki so bili zaprti, s šopkom svetja na povzdignje-nih rokah. Neki fant je sviral na harmoniko, sledili so fantje, pevci. Peli so pesmi, ki so pričale, do Hotenjci ostanejo Slovenci do zadnje kaplje krvi. Prihrulili so laški vojaki in iztrgali fantom mlaj. Pijani laški vojakj so potem pridrli do neke privatne hiše, začeli razbijati po šipah in kričati "Evviva 1'Italia"! Nato šli okoli in z bajoneti, pištolami in puškami grozili domačinom, suvali ženske in jih vjačili semin-tja . . . Čim bolj nas pritiskajo in zaničujejo, tem bolj smo vneti za Jugoslavijo. Prisij nani skoro svoboda!- Živela Jugoslavija ! Kresovi v zasedenem ozemlju. Na predvečer praznika sv. Cirila' in Metoda so goreli tudi v zasedenem ozemlju kresovi po naših g9rah. Vse Cerkljansko, vse Tol-nsko je bilo v ognjih, z Brd so zdravljali svojo domovino na odu. Vmes so pokali po hribih mi dolinah streli, kakor je to že navada ob kresih. To vam je bilo razburjenja in breglavnosti pri siti" svaje- utaifte m vznemirjeni. Tako se je izrazil na cirimetodov dan neki laški general sam. VAŽNO NAZNANILO. Rojaki v Sevenu Mtanesoti in na Mesaba Range! Naznanjam Vam, da sem šel kupovat grozdje naravnost v Callfomijo. Čakajte, da se vrnem nazaj. Pri meni boste lahko dobili fino gro zdje; tako tudi cenej kot drugje. Dostavil aH pripeljal ga Vam bom naravnost na dom, ker ga bom dobil več kar (vagonov). Garantiram Vam, do*bo grozdje boljše in cenejše, kot kje drugje. Ko se vrnem, bom že na tem mestu pravočasno naznanil da je grozdje došlo, tako tudi ceno istega. Z velespoštovan j em MATH. KOSTAINŠEK, 302 19. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. Modrost Kitajca. Anglež pravi: "Kako se imate?" Egipčan Vas pozdravi:" Ali se zelo potite?" najbolj moder in pameten pozdrav je pa pozdrav Kitajca, ki ti veli: "Ali je vaš želodec v pravem redu?" Če je želodec v redu, pomenja to popolno zdravje; torej znaei tak pozdrav pravo željo in izraz v vsakdanjem življenju. A ko trpite vsled nerodnosti želodca ,zabasanosti, neprebave, glavobola, nerednega spanja, nervoznosti itd. vzemite Trinerjevo ameriško-grenko zdravilno vino, ki vam ho gotovo pomagalo. To zdravilo izčisti črevesje, pospešuje prebavo in krep-ča okus. Je vspešno in prijetne slasti. To vino dobite pri bližnjem lekarnarju, ki ima tudi v zalogi Trinerjev Liniment, najbolj zanesljivo zdravilo za revmatizem, nevralgijo, izpahke, otekline itd. Joseph Triner Company, 133—43 Joseph Triner Company, 1333—43 So. Ashland Ave. Chicago, 111. laški gospodi. Revolucija! Upor! Sivi Gen^rali,» častniki, moštvo, vse je izgubilo tlave. Karabinjerji so tekli sem in tja, vojaštvo je bilo pripravljeno — ali za boj — ali za beg? Vsa laška armada je pričakovala strašne usode,, ki jo mora zadeti. Karabinjeii so lezli na hribe. Kresi so dogort»val, pri njih karabinjeri niso našli nohenega upornika, nad katerim bi znesli svoje jezo. Tako je minil cjril-metodov dan v silnem strahu za Lahe. Ni še prižgan splošni kx-es, a ogenj tli — in tli. Tega se polagoma pričenjajo zavedati tudi laški generali in častniki, — moštvo jc to žo slutilo. Senov stane brez poštnine $1.50. Naročila za manj kot $1.50 se ne pošilja. Z vsakim naročilom pošljemo potrebna navodila. Z naročilom vred pošljite money order, bančni ček ali draft.1 Vse pošiljatve se naj naslovijo na: M. MLADIČ, J. VjERdERBAR COMPANY, 2603 So. Lawndale Ave., Chicago, III. (uninc.) Iščemo zastopnike. ■.wjw-vjvwwA MT/MWYV- Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vjded večje množine denarja med ljudstvom delajo špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi. Mi plačujemo na hranilne uloge A fiSJ po ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete. Naša banka je pod nad-zoritvom vlade Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema. Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavljajo -sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino! Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno. Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 0. dop. do 3. pop. THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS ^ Kapital $150.000.00. Prebitek $360.000.00. f •wwwwwwwavwaiA Emil Bachman inc. 2107 So. Hamlin Ave. CHICAGO, ILLINOIS. Največja slovanska tvornica društvenih zastav, znakov, regnlij, knp, uniform in dragih drufitv. poki trebsčin. Se toplo priporoča ccnj. društvom K. S. K. J. Poskusite enkrat s kakim naročilom pri nas in dobro boste po-K strež«ni. MINERS STATE BANK. CHISHOLM, MINN. S tem se vam naznanja, da nam je zopet mogoče pošiljati DENAR V VSE KRAJE JUGOSLOVANSKIH DRŽAV. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ter jamčimo za vsako pošiljate v. Dalje se vam priporočamo za hranilne uloge in vse druge bančne posle. Banka posluje pod stvegim državnim nadzorstvom, in vase uloge so pri nas absolutno varne. Za pojasnila nam pišite v slovenščini. ZNAMENJE ŠTIRIH :: Londonska povest. Angleški spisal A. Conan Doyle. Poslovenil D. B-t-n. (Dalje.) V tej nočni tišini smo lahko slišal škripanje in hropenje strojev na njihovi ladji. Mož, ki je sedel ntf zadnjem koncu ladje, je čepel na tleh in migal 7. rokama, kot da ima s čim opraviti. Zdaj pa zdaj je pogledal kvišku, ko da bi meril z očmi oddaljenost, ki nas je še lomila. Vedno bliže in bliže smo jim prihajali. Jones je vpil, da naj obstanejo. Bili smo le še nekako za štiri ladje vsaksebi. Obe ladji sta pluli s strašansko hitrostjo. Pri zc-petnem povelju, naj obstanejo, j« skočil človek, ki je sedel zadaj, n? noge, parkrat prav robato zakb ter vihtel stisnjene pesti proti nam. Mož je bil srednje velikost in zelo močan. Ko je tako razk< račen stal, sem opazil, da ima n; desni nogi od kolena naprej ilese no nogo. Ko se je jezno hripavo zadri, se je začela tista črna stvar na krovu premikati. Raztezala se je in večala toliko časa, dokler ni stal na istem mestu majhen, črn človek — najmanjši, kar sem jih kdaj videl — z veliko, pokveče-no glavo, katero je pokrival čop razmršenih las. Holmes je napel samokres, jaz sem pa tudi segel po svojem ob pogledu na to divjo pokveko. Bil je zavit v nekak plašč ali bolje rečeno v črno plahto, iz katere se je videl le njegov obraz, toda že ta je bil tak, da ga ne bi hotel na samem srečati. &e nikdar nisem videl obraza, ki bi se mu bila brala taka ' krutost in surovost že po zunanje. Njegove majhne oči so se bliskale kot ogenj, izza debelih ustnic pa so mu štelrli zobje, s katerimi je škripal ter se nam režil prav po živinski. "Ustrelite, kakor hitro se gane," je rekel mirno Holmes. Bili smo le še par streljajev oddaljeni skoro bi bili z rokami dosegli svoj plen. Še zdaj se mi zdi, kakor bi videl oba pred seboj pri raz8Ve£;V/i naše luči, belokožea z \t*w.l n«o, ki na« je klel, in prithkikVega peklenščka z velikimi rumenimi zobmi, ki so se nam režali, in groznim obrazom. Sreča za nas, da smo ga tako razločno videli: kajti v tistem hipu je potegnil izpod plahte majhen o-krogel konec lesa, podoben ravnilu, ter nameril proti nta. Obupno je rjovel in suval z drugo nogo v blato, toda njegovo zvijanje je leseno nogo v močvir- j nata tla le še bolj potiskalo. Ko smo obstali z našim parnikom tik ob " Aurori", smo videli, da se je bil "mali" Jonatan tako globoko vdrl v močvirje, da smo mu morali zadrgniti vrv okrog prsi, potem šele smo ga potegnili vun kakor kakšno veliko ribo na krov naše ladje. Oba Smitha, oče in sin, sta sedela čmerno na svojih prostorih, vendar pa sta prišla na povelje čisto ponižno na krov naše ladje "Auroro" smo vzdignili iz močvirnate zemlje ter jo privezali zadaj k naši ladji. Xa krovu je ležal močan železen zaboj, skoro gotovo indijsko delo. Brezdvomno je bil to tisti zaboj, ki se je v njem nahajal usodepolni Šoltov zaklad. Ključa sicer ni bilo, nikjer, pa je •bil precei težak; previdno smo ga prenesli v našo malo celico. Ko smo pluli zopet počasi po reki nazaj, smo svetili povsod ,toda nikjer ni bilo ne duha ne sluha o (Dalje prihodnjič.) pritlikavcu, ki se je bil zvalil v vodo. Poslednji ostjanki tega v naših krajih nenavadnega tujca tiče gotovo na dnu reke Temze v blatu. "Vidite to tukajle", je rekel Holmes, kažoč na lesen krov: "ravno ob pravem času smo še sprožili." In res — tik naju je tičala na tleh jedna izmed morilnnih puščic, ki nama je bila dobro znana. Gotovo je bila prifrčala v istem trenotku proti nama, ko sva u-strelila. Holmes se je samo nasmehljal in skozmignil z ramami, mene je pa groza obšla ob sami misli na strašno smrt, ki smo ji v tej noči za las ušli. ENAJSTO POGLAVJE. Veliki zaklad iz Indije. Naš ujetnik je sedel torej v ozki celici naše ladje, nasproti železnemu zaboju, ki se je toliko trudil zanj in ga tako željno pričakoval. Bil je mož zagorelega o-braza in ostrega pogleda; mnogotere brazde in gube na obrazu so pričale, da je imel mož težavno in trdo življenje za seboj in da je solnce pripekalo nanj pri delu. Izvanredno naprej stoječa spodnja čeljust, poraščena z brado, je pričala, da je to mož, ki sf ne da tako odvrniti od enkrat, začetega dela. Imel je nekake petdeset let, kajti črni, razmršeni lasje so mu bili že tu pa tam osiveli. Če je bil mož miren, tedaj njegov obraz ni bil napačen; toda v jezi je stisnil svoje goste o-brvi in naprej štrleča čeljust se mu je premikala, da je bil strašen, kakor sem bil ravnokar opazil. sklenjenimi rokami in po-vešeno glavo je mirno sedel na svojem prostoru in nepremične zrl na 'železno Skrinjico, ki je bila vzrok vseh njegovih nesreč. Zdelo se mi je, da se mu bere na obrazu bolj skrb nego nevolja Da, enkrat, se mi zdi, sem v njegovih očeh zapazil celo nekak izraz veselja, ko se je ozrl va-me. "Slišite, Jonatan", je izprego-voril Holmes, prižigaje si smod-ko, "žal mi je, da je prišlo do tega." "Meni tudi, gospod", je odgovoril Jonatan prostodušno, "vendar pa ne morem misliti, da me bodo zaradi teh malenkosti obesili. Prisegam vam pri živem Bogu, da zoper gospoda Šolto niti * prstom, nisem mignil. Ampak to/ ie bil le peklenski - pritlikavec Tonga, ki je ustrelil nanj eno izmed svojih prokletih puščic. To torej ni moja krivda, gospod, ampak še eelo hudo mi je bilo, kakor da je bil rajnik moj sorodnik. Pretepel sem sicer malega peklenščka zato s koncem vrvi, toda kar je bilo storjeno, je bilo storjeno, ni se dalo več popraviti." "Tu imate smodko, Jonatan", mu je rekel Holmes, "pa naredite še en dober požirek iz moje steklenice, kajti zelo ste premočeni. — Pa kako ste vendar mogli misliti, da bo tako majhen in slaboten človek, kakor je bil črnec, premagal gospoda Šolto in ga povezal, medtem ko ste vi plezali po vrvi navzgor?" "Zdi se mi, da vam je cela stvar tako dobro nana, kakor da ste bili zraven, gospod. Kajti precej dobro sem poznal hišne navade in zato sem vedel, da gospod Šolto navadno v tem času hodi večerjat. Sploh pa ne bom prav nič prikrival, kajti resnica je moja najboljša zagovornica. Ampak toliko je pa gotovo: ako bi bil tisto noč dobil v pest starega majorja, bi mu bil z lahkim srcem zadrgnil vrvico okrog vratu in tako gotovo bi ga bil prebo-del, kakor gotovo kadim sedaj tole smodko. Toda to je žalostno, da sem vjet zaradi mladega Šolto. ki £a pravzaprav nisem čisto nič sovražil." "Vi sfte sedaj pod policijkim riadzorstvom gospoda lAthelney Jonasa iz "Scotland Jard,) Biv-vališče londonske državne taojne policije.), je pripomnil Holmes, "ta vas bo privedel v moje stanovanje; jaz pričakujem, tla mi boste na moja vprašanja podali resnično poročilo o dogodbi. Če mi boste povedal* vse po svoji vesti, ■MllllllllUHIIIIIIIIIIIIIIIimiHMMHMMItllimilllll^^ ........................ ŠIFKARTE = = Za najhitrfje, najsigurnejše in največje parobrode vseh prekmorskih črt — osobito za Cunard in Francosko proga. ■H DENAR POŠILJAM V, STARI KRAJ m .. __ # | po najnižjih dnevnih kurzih s posredovanjem najsigurnejSih denarnih zavodov 1726 S. RACINE AVE., vogal 18. ceste | CHICAGO, - - ILLINOIS | g Naš exfortni oddelek pošilja vsako vrstno blago v staro domovino. la pošteno poslovanj« ja«ži woja H lefra ntyofaa skešiji v tej trpvioi. | fiilimiiiiimliimidmlimtnmmihltimilin.imiM ■ v„ , po najinem uiicvum KU14II1 » cuuvaujciii JOHN ZVETINA upam, da vam bom mogel še kaj pomagati. Kajti dokazati si lipam, da deluje strup tako hitro, Ja je bil mladi Šolto že mrtev, oredno ste vi stopili v sobo." "Res je bilo tako, gospod," je vzkliknil 'mali" Jonatan. "Xi-'ular v svojem življenju se nisem e tako ustrašil, kakor takrat, kfc sem zlezei skozi okno, pa se mi je režal njegov mrtvi obraz nasproti. Gotovo bi bil jaz takrat u-bil predrznega pritlikavca T011-go, ako se mi ne bi bili takoj skril. Kakor mi je pozneje povedal, je bil v naglici pozabil v sobi gorjačo in nekaj puščic. Seveda vam je to pomagalo, da ste nama prišli na sled; ampak da je niste nikdar zgrešili, to je več kot čudno. Jaz vas sieer zato, da ste me vjeli ,prav nič ne sovražim, toda kakšen človek ima že čudno srečo", je pristavil z bridkim nasmehom, "kakor na primer jaz: glejte, po vsej pravici mi gre pol miljona dolarjev, pa sem vendar eno polovico svojegto življenja noral preživeti kot kaznjenec ori grajenju hudournikov na An-iamanskih otokih, drugo polo-ieo pa bom moral, kakor vse ka-e, preživeti pri osuševanju Dart-kega močvirja Usodepoln, nesrečen dan ie bil zame, ko so moje oči prvič zagledale kupea Ahme-ta, in ko sem se začel zanimati za veliki zaklad, ki je bil vedno le prokletstvo svojega gospodarja. Ahmetu je prinesel smrt. majorja Šolta je zapeljal v greh in stisko, meni pa prinaša sužnost za eelo življenje." V tem trenutku je pogledala Jonesova debela glava, nasajena na krepkih ramah, skozi duri naše nizke celiee . POZOR! POZOR! Izšel je novi obširni cenik DOMAČIH ZELIŠČNIH ZDRAVIL (priporočenih po župniku Kneip-pu). Poleg vsakega zdravila je na kratko rasloženo, sa kaj in pri kateri bolezni se rabi. Ta cenik bo vodnik k Vašemu zdravju. Pišite ponj še danes. Pošljem ga brezplačno. T Math. Pezdir, Box 772, City Hall Sta., New York. N. Y. "i