R»daceI6n 7 Admiuietraci6n C. HAMON USTA 5158 T. A. 50 . 5502 Bs. Aires ★ Naročnina: Za eno leto * 8.— Za pol leta $ 5.-Za inozemstvo Z Dolarja P»«amoxna Stov. 20 cts. Sl0MUSKI GLAS R1MHSTRO NAdONAL INTBLBCTU AL DE LA PROPUDAB N«. MSOS1 (LA VOZ E S LOV ENA) PERIODICO QUINCENAIj DE LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (YU(jOESIjAVA) PARA TODA SUD AMERICA - ORGANO DE I.A SOCIEDAD YU GOESLAVA “HOGAR POPUIjAR ESU) VE NO” FRANQUEO PAGADO Concoaion N* 3159 TARIFA REDUCIDA Concasido N* 1551 LETO (ASO) III. BUENOS AIBES, 8 DE MARŽO (MARCA) DE 1048 Nuni. (Stev.) 5 La Situacion cultural de las naciones devastadas por la guerra La Organizacion de las Naciones Unidas para la Educacion, la Ciencia y *a Cultura (U.N.E.S.C.O.) ha publicado en ingles un volumen titulado “El Libro de las Necesidades” en el que sinteticamente, se ofrece el cuadro real jas necesidades cultnrales y educacionales de 15 paises devastados por la Ritima guerra. En el prologo del documento, el director general de la UNES-0' Julian Huxley, expresa que el informe se ha publicado a pesar de faltar •-stadisticas completas sobre el tema abordado; dice ademas que se han evita-los adjetivos y que a pesar de las repeticiones que se producen a menudo, uado que los problemas son los mismos para čada pais, se ha tratado de dar Ul*a iniormacion lo mas objetiva posible. Expresa mas adelante: “Hay muchas repeticionesen en este informe. La nusma historia. se narra una y otra vez con solo pocas variantes de un lugar a otro. En čada pais hay ruinas, falta de materiales, maestros extenuados, ni-jlos desnutridos. Tal vez si se le da su verdadero valor a esta repeticion se lograra comprender el enorme dano causado por el invasor, y la inmensidad los problemas que aun confronta el mundo”. Dejando de lado las consabidas destrucciones de edificios, que segun ex-P1-esa el informe “ constantemente se encuentran nuevas pruebas de que el 8rado de destruccion de un pais estuvo en relacion directa con la medida en 'lUe resistio al enemigo”, se pasa a continuacion a tratar el problema de Gre-recalcando que la poblacion infantil se encuentra al borde de la tubercu-|°sis y los maestros, agotados por su alim-antacion insuficiente, ven a veces jracasar su labor educativa frente a niiios nerviosos que no pueden concen-trarse mentalmente. A esto debe agregarse ahora la guerra civil, que conti-asolando el territorio heleno, pobre de por si, y con solo la quinta parte t*e su corta extension, apta para la agricultura. La falta de jabon ha ocasio-ftado un aumento enorme de las enfermedades de la piel. , A continucion el informe rešena la situacion cultural de Italia y Yugoes-avia, que transcribimos: “En Italia y Yugoeslavia la destruccion en gran es-cala de los medios dc comunicacion es uno de los factores que mas dificultan •as tsreas de reconstruccion. En el segundo de los paises nombrados, las co-mUnicaciones, no solamente fueron daiiadas por el enemigo, sino por los mis-patriotas, en su incesante afan de resistencia, mediante guerrillas y sabo-la§e. Sin embargo el entusiasmo por la educacion es tal que actualmente el 90 P°r ciento de los niiios concurre a la escuela; esta proporcion es mayor que la 6 antes de la guerra y es tanto mas notable por cuanto las nuevas leyes dis-Ponen que čada nino reeiba enseiianza en su propia lengua y los textos esco-ares deben editarse en 10 idiomas distintos. La Universidad de Belgrado que Ue incendiada al retirarse el invasor, ha sido reconstruida por los propios studiantes. El analfabetismo del pais es considerable; se calcula que com-Prende el 50 por ciento de la poblacion adulta, pero de cumplirse los planeš ^tuales se espera que para el ano 1951 no quedara ninguna persona menor ae 45 anos que no sepa leer y escribir. “Juntamente con los edificios escolares, los materiales de enseiianza han ufrido grandes y existe gran escasez de textos. En todos los paises ocupados desaparecido casi totalmente los-mapas y el material cientifico de los la-b°ratorios”. . En Italia la desercion escolar ha aumentado y los niiios, muchos de ellos, ha' perdido el habito de las aulas. Los sueldos de los maestros se han desva- 0ri2ado en un 90 por ciento. , El capitulo dedicado a Polonia es uno de los mas extensos y tambien de °s mas impresionantes. Se calcula en 6 millones el numero de ciudadanos po-c°s desaparecidos, muchos de los cualos eran intelectuales, medicos, inge-j*er°s> sacerdotes, abogados, etc., lo cual dificulta enormemente la situacion. 7a mortalidad infantil alcanza todavia al 50 por ciento, y un 70 por ciento erhh°S rec^n nacidos que sobreviven son dc un peso inferior al normal. Sin “argo se ha dado un implso considerable a la educacion. c En China el desarrollo de la educacion desde que comenzara la guerra ,°n |os japoneses, en 1937, ha sido una verdadera epopeya. Se trasladaron to-as laa escuelas a la retaguardia, llevando consigo los pocos materiales y li-°s salvados de los bombardeos. Las clases se dictaban en el camino ,en re-qi5los. Construidos a los lados de las carreteras. Maestros y alumnos teman še več, pomagati narodni oblasti, se še aktivneje udejstvovati v Nar. fronti, še več delati, več, žen mora v industrijsko in poljsko delo, več delati v kmetišklh zadrugah, več brige za otroke ln ustanove, ki olajšujejo delavni ženi stanje matere. Več, izobrazbe in strokovnega znanja, več brige. da se otroka vzgoji v duhu nove Jugoslavije, da se jih navaja ku čenju in delu in se tako zamore doseči boljše življenje. Tito je prvi konferenci rekel: “Ta borba mora prinesti plod tudi za žene in nikdar se ne sme tega drago plačanega ploda iztrgati iz njihovih rok.” Nadalje ko je zavzemalo izvoljeno pred-sedništvo svoje mesto, je vstopil v dvorano maršal Tito, katerega je spremljal podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj in notranji minister Aleksander Rankovič. Po ovaciji Titu> ki je trajala več minut je v invenu armade pozdravil navzoče zboroval-ke general Boško Siljegovid. Pozdravile in govorile so tudi vse prisotne zastopnice drugih držav. Burno pozdravljena je nastopila predstavnica bolgarske nar. zveze Cola Dugoj-čeva, ki je rekla: Vaš kongres se vrši v važnem momentu za vaš In naš narod, ko se izvršuje sporazum, sklenjen na Bledu In Evskinogradii. Bolgarski narod se ima za svoje osvobojenje zahvaliti v prvi vrsti jugoslovanskemu narodu ln njegovemu legendarnemu vodji maršalu Titu. V imenu albanskih žen je nato pozdravila kongres .Verižica Hodža. Rekla je: “Z veseljem spremljamo vsak napredek Jugoslavije, ker vemo, da to krepi Jugoslavijo, ki je stebei- miru, reda In demokracije na Balkanu.” Za njo je .stopila na govorniški oder in pozdravila, voditeljica poljskih žen Vujisa I >oupka-Moraska. Za čehoslovaško je govorila na kongresu Alojzija .Martinjakova, ki je zaključila svoj govor s sledečimi besedami: “Ponosni in zadovoljni smo, da je vaša zemlja v kritičnem času dala velikega junaka — vašega slavnega maršala Tita.” Nastopila je nato za Franc. medn. dem. zvezo žen Ivon Pertoi. Ona je rekla, da je zelo presenečena o navdušenju, ki vlada na tem kongresu. V vseh govornicah Jugoslavije pravi, tla vidi moč in duh za povzdig FLRJ. žene, ki so se borile za zmago, se sedaj z isto vnemo ln močjo borijo za obnovitev porušene zemlje ln okrepitev demokracije in miru. Po teh pozdravnih govorih inostranskih delegatinj, je prevzela besedo predsednica odbora AP4.I Sana Babovlč. V svojem obširnem govoril je obrazložila sledeče teme: V trditev demokratsko fronte — Pomen petletnega načrta — Mobilizacija delovnih moči za industrijo — Delo žen na deželi — Odgajanje novega |k»-kolenja. Zaključila je svoj govor: “Dajmo tedaj vse naše moči za izvršitev petletnega plana. Sivela Narodna Fronta, splošno narodna organizacija jugoslovanskih narodov! živel voditelj in organizator naših zmagovalcev — maršal Jugoslavije Josip Broz. Tito!” MEDNARODNE VESTI ČEŠKA Iz krize v rešitev. Po daljših spretnih pripravah, domačih veleposestni: kov in kapitalistov, kateri so v letu 1945 deloma prišli ob posest in oblast, je končno nastopila predvidevana vladna kriza, pri kateri — kot se je izrazil šef vlade — je imel tudi zapadni kapital svoje prste vmes. Kapitalistično časopisje je ob tej priliki prinašalo razne izmišljotine, katere je sam Beneš ovrgel. Češki narod pa na manifestacijah in s oporo novo sestavljeni vladi, je dokazal svojo narodno in politično zrelost, ki je nemalo vznemirila kapitalistični svet, kateri danes radi velikih skrbi, je pozabil na razne “rešilne plane” in se povprašuje kaj bo s Finlandijo, Avstrijo, posebno pa z Italijo?! Dan 26. februarja bo zapisan v zgodovini kot pričetek popoldne neodvisnosti češkoslovaškega naroda. * KITAJSKA Iz poročil je razvidno, da “Ljudska Osvobodilna vojska” uspešno napreduje proti mestu Mukden in Čangkaj- v 8 Marec ■ Mednarodni Zenski Dan v Zenske v Novi Jugoslaviji 24. člen ustave: Ženske so enakoprav-,jdrugo, kar uzakonja ustava. I/. te os ne z moškimi na vseh področjih gospor Inovne izpremembe izvira tudi gospodarskega, državnega in družbenega živ- 'danska ureditev jugoslovanska države, ljenja. l^'0 pomeni, da je v L. It. Jugoslaviji ' Za enako delo imajo ženske pravico j država tista, ki nosi skrit za ljudske do enakega plačila kot moški. ^ jmnožieo v gospodarskem pogledu in da Ženske uživajo enake pravice socialnega zavarovanja. Država zlasti ščiti koristi matere in otroka .s pravico do plačanega dopusta pred porodom in po njem, z ustanavljanjem porodnišnic, dečjih domov in zavetišč. ŽENE IN USTAVA Nosilec oblasti v novi -Jugoslaviji je danes ljudstvo. S tem, da ima oblast v rokah ogromna večina ljudstva, ja izkoriščevalski manjšini onemogočeno, da bi sc se nadalje posluževala zaostalosti množic v svoje .namene kakor je to bilo v stari Jugoslaviji, ko sc je vladajoča sila opirala zlasti na pasivnost ženskih množic. To dejst vo prinaša v naše življenje globokoe izpremembe, ki so registrirane v ustavi. Jamstvo, da služijo ukrepi in odloki, ki jih sprejemajo najvišji organi oblasti. resnično le ljudstvu v korisi, je to, da te odloke, zakone in sklepe tudi izvršujejo isti organi, ki so izvoljeni od samega ljudstva. Tu torej ne more biti dvojnega gledanja na te ukrepe, kakor je bilo to v stari Jugoslaviji, ka-, derativna ureditev naše domovine, kjer kor'je to še marsikje na svetu danes, ni več zatiranja naroda po narodu, kjer To neotnost jugoslovanske oblasti po- je oblast, enotna, saj je centralna oblast trjiije člen 6*. ki sa glasi: V Federa-1prav tako v rokah ljudskih demokratič-tjvni ljudski republiki Jugoslaviji iz- • nih sil kakor oblast posameznih repu-haja vsa oblast iz ljudstva in pripada jNblik in okrožij. Naši narodi so se svo zna braniti ljudske množice pred gospodarskih izkoriščanjem. Tako je danes država ljudstva orožje proti.izkoriščanju, prej pa je država sama ljudstvo izkoriščala. V republiki Jugoslaviji je. država tista, ki kontrolira gospodarsko proizvodnjo in ker je vodstvo države v ljudskih rokah, je njena kontrola samo ljudstvu v korist, z nasprotjem v stari Jugoslaviji, ko je bila država proti-ljudska in zato so bili tudi vsi njeni gospodarski ukrepi protiljudski. Isto je z državno lastnino, ki je danes v ljudskih rokah. Prej je ta lastnina večala moč in oblast protiljudskih oblastnikov, sedaj bo večala moč in bogastvo ljudstva. Dejstvo, da je nosilec oblasti tiskom kapitala, da naše kmečke m druge zadruge niso mogle uspevati. Ljudska republika Jugoslavija pa daje zadrugam vso svojo materialno po- lž te osnovne izpremembe izvira l'e- S ljudstvu. . . Iz to osnovne izpremembe izvira vse v Jugoslaviji ljudst vo, spreminja _vlo-l jp p()1 1111 procedimiento abusivo de la Municipalidad de la Ciu-tadog "uenos Aires, que de hecho impide la publicacion de los organos ci-i cuyo tiraje sobrepasa en conjunto a los 100.000 ejemplares. (}e g 1 sabado 21 de febrero pasado, por decreto originado en la Municipalidad baH5 1\enos Aires, han sido clausurados los talleres de la Editorial Eslava, Empresa no podrš, satisfacer las exigencias enunciadas, por lo cual ''emos solicitdo a los poderes publicos que se revoque la medida de- clausura, pi-diendo un plažo razonable para que la direccidn de la Empresa realice las obras necesarias. De esta manera podrla seguir la normal aparicion de nuestras publicaciones, levantando las trabas que en la pr&ctica imposibilitan a las colectividades eslavas el ejercicio de un derecho inalienable que esta garantizado por la Constitucičn Nacional y las leyes. Firman: Union Eslava, Nuestra Voz, La Luz, Vocero de los Inmigrantes ugoslavos, Polonia Liberada, El Patriota Checoslovaco, La Voz Eslovaea, Re-nacimiento, Macedonia Federal, Unidad, Noticiario Checoslovaco, Argentina y la URSS. Buenos Aires, Febrero de 1948. * * * Slovansko Udruženje (Uni6n Eslava de la Argetina) v katerem s ovklju-čene vse slovanske demokratične organizacije je odposlalo na Ministerstvo Zunanjih zadev sledečo noto: S. E. Ministro del Interior, don A. Borlenghi: De nuestra consideracidn mas distinguida: Tenemos el honor de llevar al conocimiento de S. E. que el 21 de este mes, por decreto del Senor Intendente Municipal, fueron clausurados Ičs talleres de la Editorial Eslava, S.R.L. (Charcas 431-33), en los cuales se im-primian 12 peričdicos de las siete colectividades eslavas (bielorrusa, bul-gar, c'>ecoeslovaca, polaca, rusa, ucraniana y yugoslava) mas la colectividad lituana. Dicho decreto motiva la clausura por supuestas deficiencias de ventila-cičn y falta de servicio de agua a presion contra incendio. El hecho de q.ue, a pesar de la insignificancia de las deficiencias enumeradas en este eserito, la clausura se efectuo sorpresivamente y sin emplazamiento habitual en estos casos, para que la empresa pudiera subsanar las deficiencias seiialads; Que en las seis inspecciones llevadas a cabo en el lapso de los seis ultimos meses, por inspeetores municiples, no se habia formulado objecion alguna al respeeto; Que a pesar de la gravedad de la situac.ion que en esta forma fue creada a la empresa — que presento el petitorio corespondiente de reconsideracion del decreto — y a las colectividades eslavas, los directores de la Editorial no lograron conseguir todavia una entrevista con las autoridades compe-tentes de la Intendencia Municipal; nos hace creer que dicho decreto esta dirigido contra la Uni6n Eslava de la Argentina en lo referente a su prensa, que tiene actualmente mas de cien mil leetores y que orienta a mas de dos-cientas diez organizaciones adheridas, en vinculacion con los 800.000 eslavos que habitan este hospitalario pais. Esta creencia nuestra se refuerza con el hecho inexplicable de que el decreto de referencia, firmado el 6 de este mes, se basa sobre la inspeccion municipal electuada por el inspeetor Municipal Sr. Laballa el dia siguiente, el 7 de febrero. Senor Ministro, no nos consideramos merecedores de tales sanciones y pedimos a S. E. que intervenga para que se deje sin efeeto esta decision que traba el libre desenvolvimiento de nuestras institucions, cuyo mas gran-de deseo es el de trabajar como parte integrante del gran pueblo argentino, por el constante progreso de su economia y de su cultura y la afirmacion de relaciones amistosas entre nuestras patrias de origen y la de adopci6n, la Republica. Argentina, y la seguridad inconmovible de su soberania. Esperando ser favorecidos en nuestra peticidn, saludamos a S. E. muy atentamente. Por la Comisi6n Ejecutiva Secretario General: Presidente: Antonio Dramazonek Pablo Schostakovsky * * Vse slovanske organizacije so odposlale note ali brzojave na Minister-.stvo Zunanjih zadev in naprosile, da bi se Slovnska tiskarna čimprej odprla. Tudi ‘Cireulo de la Prensa” je enako napravil, da bi oblasti tiskai*no odprle. c°Hib . 6 en Preten^i(las deficiencias de orden tecnico, cuya solucion no fue i‘rietl+rLa<^a previamente por la Municipalidad, ni otorgado el plažo čue co-temente se da en estos casos para solucionar las deficiencias. P^bli <^ausurar sorpresivamente, se impide de hecho la aparicičn de doce dimi Cac*ones. cuya predica constante en pro de la amistad y el mejor enten-u6nt0, entre nuestros pueblos de origen y el pueblo argentino, los coloca ^ piano de fieles servidores de la causa de la libertad y la democracia. °ipai^Un cuan^° istiesen razones para obligar la intervencion de la Muni-'dad, es evidente que si estan impedidos los accesos a los talleres, la Direccion - Proyeccion - C onstruccion ROBERTO F. LEVPUSČEK — LUIS STOK DE ESTRUCTURAS METLICAS Y HORMIGON ARMADO EN GENERAL PLANOS—TRAMITES—FIRMA ESCRITORIO: T. A. 50 . 8037 CALDERON 3062 Buenos Aires Privado: ROBERTO F. LEVPUŠČEK Tšc. Constructor Calderdn 8062 X. A. .”10-808' Privado LUIS STOK Tfic. Constructor Vireilio No. 2941 Glas Odbora "Slovenskega Ljudskega Doma” S to rubriko bo začel Odbor “Slovenskega Ljudskega Doma” razvijati o problemih, ki se nanašajo na društveno delovanje, kakor tudi o notranjem .stanju naše organizacije. Društvo preivlja naravni proces na novo učlanjenih članov, oziroma z obnovo članskih pravic. Pri tem se pa opaža precejšnja zakasnitev pri donosu prijav k odboru. Mnogi naši aktivisti, ki vršijo to delo, oziroma širijo kampanjo za prijavo novih članov, ne vzamejo to zadevo preveč resno v poštev. Radi teh zamud trpi društvo v tem, da administracija ne more uvesti praktično izvajanje svojega delovanja kakor bi morala to.vršiti. Radi gori navedenega Odbor opozarja na večjo zavest in točnost pri kampanji glede prijav novih članov. Finančni Pod-odbor je bil že takoj po ustanovitvi našega društva ustanovljen, ker Centralni Odor je predvideval, da naloga finančnega Pod-od-bora je zelo velika in važna, kakor se opaža, omenjeni pod-odbor spi spanje kralja Matjaža medtem ko društvo nujno potrebuje veder in čvrst finančni pod-odbor da začrta našemu društvu finančno občestransko podlago za vse panoge administrativnega poslovanja naše organizacije. Vzemimo zadevo naših podružnic in vidimo, da na tem terenu nimamo popolnoma nič začrtano, kakšen bo finančni odnos Podružnic napram Centrali. To zadevo mora mora pododbor za finance rešiti v najkrajšem času, ker v nasprotnem slučaju bodo sledila nesporazumevanja, kar si pa Centralni Odbor najmanj želi. • • V tem mesecu se bodo organizirali tečaji slovenščine za našo mladino. Finančni pod-odbor si mora vzeti to v poštev, radi finančnega vzdrževanja ‘istih in potrebno bi bilo ustanoviti Šolski sklad. Važno je tudi zboljšanje naših društvenih prostorov, da bodo nudili članstvu udobnosti pri razvedrilu, kakor poprava igrišča za krogle, ki je v zelo slabem stanju. S tem bomo zadovoljili in dali zadoščenje članom, ki jim ugaja igra na krogle. Navedli smo sanvo nekaj nujnih problemov, ki jih mora pod-Odbor za finance rešiti v najkrajšem času. Radi tega Centralni Odbor je v upanju, da tovariši, ki sestavljajo finančni pod-Odbor izvršijo dano jim nalogo v najkrajšem času, ker zavedna disciplina je predpogoj našega delovanja. Že takoj ko se je ustanovil kulturni pod-Odbor, je začel svojo kulturno misijo s tem, da je organiziral predavanja za naše člane, ki odpotujejo v domovino. Želja Centralnega Odbora je, da omenjenih predavanj se udeležijo na splošno vsi, ker namen predavanj je, da pokažejo jasno in realno stanje naše domovine in njen življenski ustroj. Predavanja so posebne važnosti za mladino, ker potom njih si raširi svoje kulturno obzorje. / Delo kulturnega pod-Odbora bo zelo obširno in pomenljivo, ker od omenjenega odbora bo zavisela kulturna raven našega društva in naše slovenske naselbine na splošno. Resnici na ljubo moramo pripoznati, da kulturno delovanje naše naselbine je v zadnjih letih opešalo in za splošen podvig je ne-obhodno potrebno, da se mobilizira vse kulturne sile, ki so se izkazale v naši naselbini ter obenem ustvariti pogoje, da se naša mladina prilagodi smislu specifičnega udejstvovanja kulturno prosvetnega dela naše organizacije. V to svrho se je poverilo kulturnemu pod-Odboru, da tekom tega meseca organizira tečaje slovenščine za našo mladino, ki mnogo obljublja in mialo izpolnuje. V tem oziru bi morali imeti resno besedo naši stariši, da se njihovi otroci naučijo slovenščine, ker mnogi se bodo povrnili v domovino in bodo ostali v precejšni sramoti, da kot mladina slovenskih staršev in v starosti 20 do. 25 let ne znajo slovenščine. Mislimo, da ni mesta tu za noben izgovor, pač pa za en sam očitek: pomanjkanje narodne zavesti, ki se lahko tolmači tudi za nazadnjaštvo. Apeliramo na naše zavedne stariše, da njihovi otroci v nadalje ne ostanejo brez pouka v materinščini in zato naj jih vpišejo v tečaje slovenščine, ki jih v ta namen bode organiziralo društvo, ker v tej zadevi imamo vsi enake dolžnosti in odgovornosti. Pred nami imamo tudi važno ftalogo orgniziranja Ženskega Odbora, katerega dosedaj ni bilo mogoče organizirati in to radi časovnega faktorja. Naše ženske, ki so delovale po prejšnjih organizacijah so pokazale mnogo dobre volje za društveno delovanje s katerim so mnogo konstruktivnega napravile. Sedanji Centralni Odbor želi, da se v najkrajšem času spet oživi vsestranska ženska aktivnost v naši organizaciji, da zajame v svojem zaletu ves ženski pokret v slovenski naselbini. Radi tega Slovenski Ljudski Dom rabi močan Ženski Odbor, ker društvo brez Ženskega Odbora je kot družina brez matere. Centralni Odbor si želi, da se slovenske žene odzovejo našemu vabilu in ako še vladajo kakšne osebne malenkosti med nekaterimi članicami, naj si vzamejo v poštev rek, ki pravi: “Errar es humano, perdonar es divino”. Centralni Odbor je trdnega prepričanja, da z Ženskim Odborom se bomo dobro razumeli in delali konstruktivno v blagor slovenske kakor tudi jugoslovanske naselbine. OBČNI ZBOR V CASEROS-U Odbor Slovenskega Ljudskega Doma vabi vse slovenske rojake, ki živijo v Caserosu in San Martin nas se vdele-žijo v nedeljo 14. marca ob 2 popoldne v ulici Del Paraiso št. 127 (altura San Martin 600) OBČNEGA ZBORA, katerega namen je, da ustanovimo močno Podružnico S. Ljudskega Doma v okraju San Martin. 01. tajnik Predsednik: J, Vižintin E. Semolič POROČILO BLAGAJNIKA S.L.D. “Slovenski Ljudski Dom”, je sprejel od bivše Svobodne Jugoslavije Slovenski Odbor svoto $ 2200, za Rekonstrukcijo Jugoslavije in $ 113 za vojne sirote, kateri denar je bil izročen Koordinacijskemu Odboru. Obenem smo sprejeli od bivšega društva D. K. D. “Ljudski Oder” svoto $ 412.60. Izkupiček revije “Tovariš”. Enako od Upravnika Slovenskega Glasa, ki je hranil od bivšega ‘ ‘ Slovenskega Sveta” $ 273.50, tudi za revijo “Tovariš”. Vse to se je odposlalo na svoje mesto. Za S.L.D., Blagajnik: Vinko Batagelj ZADNJI NAŠ PIK NIK V nedeljo 29. febr. je Slov. Ljudski Dom organiziral iPik-nik v San Isidru, kateri menda je bil zadnji v tem poletju. Imeli smo srečo, ker naleteli smo na prav lej) dan in človek si v takih dnevih želi v prosto naravo. Škoda, da prometna sredstva so še vedno slaba, vsled katerih mnogo naših rojakov noče na potovanje. Že v zgodnjih jutranjih urah so naši člani in prijatelji društva dospeli na določeno zemljišče in mnogi tudi bolj pozno, tako da se je do poldne nabralo prav lepo število udeležencev. Pridne gospodinje so pripravile obed za svoje družine in za druge sta skrbela naša pridna člana Ličen in Mohorčič, ki sta spekla na ražnju okusno meso in domače klobase. Naši požrtvovalni člani so poskrbeli, da so imeli na razpolago raznovrstno pijačo. V popoldanskih urah smo se tudi kaj zabavali. Naša mladina je poskrbela, da se je zaplesalo na plošče. Tudi smeha ni manjkalo, ko se je vleklo vrv: Saavedričani so premagali Devot-čane in naše ženske (poročene!) so prav z lahkoto potegnile in premagale skupino mladenk. Zabavali bi se še mnogo več, da niso nastale gotove ne-prilike, ki jih je povzročila majhna skupina tujcev, katerim je gospodar dovolil vstop na zemljišče in se potem mešali med naše ljudstvo. Povzročitelji tega so celo napadli naše člane, ki so v tem oziru naši Slovenci pokazali svojo izobrazbo, da so vse pomirili in se umaknili. Razgrajači v zmešnjavi so vrgli stolico, ki je ranila našega vsem znanega člana Stankota Mihelj. Kljub vsem provokacijam je naše ljudstvo ostalo mirno in je nadalje vladalo med udeleženci dobro razpoloženje Zapeli smo tudi nekaj lepi11 naših slovenskih pesmi in prav hitro je minul dan, da smo morali spet v mesto vsak na svoj dom. OBVESTILO Obveščamo vse naše rojake, ki imajo italijansko državljanstvo in želijo postati jugoslovanski državljani, da podpišejo tozadevne formularije na Po slaništvu F. L. R. Jugoslavije - ulica Charcas 1705 - Buenos Aires. Članom organizacij so tozadevni formularji na razpolago v vseh naših društvih. ____ POMOČ DOMOVINI Likvldarlski odbot- U.S.J. — Slovenski Odbor Nabrano potoni tovarišice Marije Kuri«' ni: Po $ 50.—: Alfonz Vuga, Marij Furlani. Po $ 30.—: Blaž Bobinak. Po $ 20,—■: Franc Rebek, Emil 2lvec, Franc Sosal, Stanko Maurič, Stanko Ostro-uška, Saksida Alojzij, Anton Rustja, Ivftn Švara, Alojz Pintar, Anton Ličen, Laza' Kocjančič, Alojzij Furlan. Skupaj $ 370.—. * Potoni tov. Ivana Tomažič: Josip Požar: $ 20.—. Blok v uradu: $ 40.— Jos6 Alvare* .y Cfa. Potoni tov. Ivana Mule: Po $ 50.—: Ivan Mule, Stefan Vesligoj. Ferdinand Horvat. Po $ 30.—: Jože Kastelec. Po $ 25.—: Jakob Štraus. Po $ 20.—: Jože Škodnik, Feliks Strle, Jolanda Lorencuti, Jože Koželj, Franc Petrovič, Franc Tomelj, Feliks Zupančič. Skupaj $ 345.—. Potom tov. Odona Stanta: Ivan Metulič $ 30.—. Iz Saavedre —: Ivan Colja. —: Ivan Kenda. -: Katarina K. p. Šuligoj. —: Ličar Franc. Bernard Lu' kežič, Karel Dougan, Franc Batič, GabrlJe1 Krivec, Marija Badarič. Skupaj $ 235.—. Po $ 4 0,-Po $ 30. Po $ 25,-Po S 20.- Za Centralni Odbor: Generalni tajnik: J. Vižintin Predsednik: E, Semolič. KROJAČNICA “LA TRIESTINA” Izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ * Calderdn 3098 - Devoto - Buemos Aires T. A. 50 • 6228 ZA SREBRNIČEV SPOMENIK Poročali smo svoječasno, da je “Odbor za Srebrničev spomenik” zaključi* svojo akcijo in odposlal nabrano vsoto v domovino. Naši tovariši v domovin* se zahvaljujejo vsem onim, ki so P1"! tem prispevali in o tem čitamo v “Nov* Gorici” z dne 3. januarja, ki izhaja v Solkanu sledeče: NAŠI IZSELJENCI IZ ARGENTINA ZA POČASTITEV PADLIH BORCEV N.O.B. Te dni se je vrnil iz Argentine nas rojak tovariš Valentin Černe. Prin«8® nam je pismo, ki nam ga pošilja “0“* bor za Srebrničev spomenik’ ’ iz Buenos Airesa. Ta odbor je zbiral med tamkajšnji®1 naseljenci prostovoljne prispevke z9, postavitev spomenika Tov. Srebrniču »n domačim padlim partizanom'. Nabrali so $ 2829 ter poslali dentf po poslaništvu FLRJ v Buenos Air«8 na notranje ministrstvo v Beograd, tem so naši izseljenci v Argentini z nova pokazali veliko zavest svoje Pr*P^ij nosti skupni domovini ter se oddola1 spominu padlih b6rcev. Kako priljubljen je bil pri njih tov-Srebrnič, prvoboritelj za pravice delo -nega ljudstva na Primorskem, so P0^ kazali ob zaključku zbirke same, ko odkrili njegovo sliko, ki jo je Srebrn ' čev odbor poklonil tamkajšnjemu Lju skemu odru. Našim izseljencem želimo skorajšnjo vrnitev v svobodno domovino in 86 J^T za ta velikodušen dar najtopleje za,nv ' limo. SiomsKi Gus 1’ropietario: Sociedad i ugoesiava “HOGAK 1’OPULAR ESL0VENO” CORONEL RAMON LISTA 5158 — T. A. 50 (Devoto) 5502 Pomagajmo Sami Sebi Direclor: LADISLAO SKOF — Administrador: METOD KRALJ ZASTOPNIKI: Cčrdobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639. Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y Horqueta. Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. "a Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzada. Caballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio. 063, Buenos Aires. Montevideo: Vera In Milka Ogrizek — Rectificacičn Laranaga 2235. Saavedro in okolico: Viktor Metljak: Ramallo 4962. Mar do 1 1’lato: David Grilj, Calle 90 No. !>8 Mar del Plata. Buenos Aires, 8 de Maržo dc 1948 No. 5 / SLOVANSKA TISKARNA IN ČASOPISJE Pred devetimi meseci, to je 1. junija 1947, smo z veseljem javili, da jniamo Slovani lastno tiskarno, ki je obratovala v ulici Charcas 433, pod lmenom EDITORIAL ESLAVA S. K. Ltda. Da si je Slovansko Udruženje Nabavilo lastno tiskarno, so k temu koraku pripomogle vse slovanske organizacije širom cele Republike Argentine. Delavci, člani teh organizacij, trgov-01 in iudustrijalci tu v Buenos Airesu, Mendozi, Cordobi. Patagoniji in daljnemu čaku so po moči prispevali centavose, da se je zbrala vsota $ 230.000 P®sos in tako kupilo tiskarno, ki bi odogovarjala za vse potrebe slbvanskega tiska, bodisi časopise, propagando, revije, biltine itd. \ Na drugem Vseslovanskem Kongresu, ki se je vršil v Buenos Airesu, jjjjeseca novembra 1946., je bila na vzpodbudo Slovanskega Udruženja (Union ^slava de la Argentina) izražena želja in ta sprejeta v resolucijah, da si »lovani nabavijo svojo lastno tiskarno. Te želje so se uresničile, izvršilo se je sklepe in Slovani smo imeli lastno tiskarno. Tako je vse slovansko časopisje Buenos Airesu redno izhajalo in ni bilo več odvisno od tujih tiskarn, katerih gospodarji so nas večkrat finančno izkoriščali. V Slovanski tiskarni se je tiskalo 12 časopisov osmih različnih narod-?°sti in tiskalo nad 100.000 izvodov mesečno, potom katerih se je čimievč bli-*alo stike z domovino in gostoljubno Argentino. Liste čita nad °00.000 izseljencev različnih narodnosti, ki s svojim delom prispevajo k navedku naše druge domovine Republike Argentine. Vse slovansko časopisje je delovalo po začrtanem programu, ni kršilo Ukajšnjih zakonov in odredb, kakor tudi tega ni kršila Slovanska tiskarna, Jf1 Pa je bila kljub temu po občinskem ukrepu zaprta in to za nedoločen čas. ad 15 let je obstojala tiskarna v istem poslopju, brez da bi jo kedaj oblasti Jiprlo vsled slabih ali nepripravnih instalacij. Tiskarno so oblasti zaprle ,re2, da bi dale vodstvu kak rok za tozadevna popravila. Vstop v tiskarno Je danes nemogoč in tako je nemogoče izvršiti popravila, katera oblasti zahtevajo. Kdor pozna prostore Slovanske tiskarne in jih primerja s prostori dru-&1*1 tiskaren, bo uvidel, da so nekatere v slabšem stanju v primeru s Sionsko tiskarno. Občinski uradniki so pa med drugim tudi uivideli, da vsled tehničnih po-rebščin v tiskarski stroki za sestavo listov, bo tem onemogočen začasni *2ici listov v drugih tiskarnah. Na ta način se torej onemogoči prosto izda-^a^je časopisja, zagotovljeno po Narodni Ustavi in Argentinskih zakonih, atere vsi Slovani spoštujemo in izpolnjujemo v vseh ozirih. I j S tem, da je danes Slovanska tiskarna zaprta se je onemogočilo redno ha^anje slovanskega časopisja in ustreglo željam onih izgnancev in ubež-ikov, kj so kot izdajalci ali kriminalni obtoženci morali zapustiti za vedno , «jo domovino. Dospeli so v to gostoljubno zemljo, toda ne z namenom da bi elali za napredek in v procvit Republike Argentine, ter za razvoj in utrdi-ev republikanskega režima, temveč otežkočati vsak njen napredek in razvoj sejati sovraštvo in razdor med slovanskimi izseljenci. Da bi čimlažje do-ča ,sv°je namene izrabljajo prilike in vršijo gonjo napram naselbinam in 8°pisju vseh slovanskih narodnosti. ■^rej ali slej pride pravica na dan in imamo zaupanje v Argentinski arod, ki zvesto čuva pridobljena gesla in demokratična načela. Naš dopri-Procvit in napredek Republike Argentine upamo, da ne bo nikoli po-j Jen. Pravic, ki smo jih deležni po argentinskih zakonih, katere spoštu-2at° m j**1 komo tudi branili ako država potrebuje, nam se ne bo kratilo. to tudi mirno pričakujemo glas pravice. v Naj še ob koncu dodamo, da SLOVENSKI GLAS se ni tiskal v Slo-jj. ski tiskarni in to vsled oddaljenosti in raznih drugih težkoč, na katere sjl naleteli. Kljub temu, kot solastniki tiskarne pripadamo tudi mi k veliki Lovanski družini in se čutimo enako prizadeti s tem, da se je zaprlo slovan-"‘O tiskarno. Sedaj, ko si jo naša domovina, po tako sl rašni borbi in prestrašnem trpljenju opomogla in ne potrebuje naše kolektivne pomoči, je nastopil čas, da v tej gostoljubni zemlji napravimo kaj za našo naselbino, katera je, mimogrede rečeno, precej v slabem položaju. Do sedaj smo imeli samo kulturna društva in vse kar se je poskusilo na gospodarskem ali zadružno-podpornem polju, so je slabo ali nič ■obneslo. Prilike, v katerih smo živeli, niso bile tako težke, da bi nas naravnost silile združiti se v kakem podpornem društvu, ker bolnišnice so bile brezplačne in tudi prijatelji so lepo zaslužili, da so lahko bolnemu tovarišu pomagali. Sedaj pa ni več tako. Leta starosti se nam z naglico bližajo, bolezen večkrat potrka na naša vrata, bolnišnice pa je treba plačati in to prav slano, za nameček pa bolnika nič kaj lepo ne gledajo, dokler iti segnil globoko v žep in podplačal eelo vrsto postrežnikov in zdravnikov. Vsi taki in še drugi nenavedeni slučaji so primorali, da so vodilni možje v naši naselbini, začeli resni misliti, kako odpomoči našemu delavcu in mu nuditi v takih slučajih pomoč. Prišli so do zaključka: “da nihče nam ne bo pomagal, ako si sami ne bomo poma- corros Mutuos na Boki, Soc. Croata do Soeorros Mutuos na Dock Sudu, Soc. istriana de Soeorros Mutuos Bs. As., Jugoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev na Centeneri, Bs. Aires. V to zadnje se morajo včlaniti' vsi Slovenci, ker je bilo svoječasno sklonjeno med tem društvom in .J.C.S., da postane isto Centrala za Slovence. Ni pa s tem rečeno, da so mora vpisati ravno v to društvo ali pa, da niso vrata odprta tudi za ostale narodnosti, vsak ima popolno svobodo biti član tistega društva, do katerega ima več simpatij ali v katerega bližini živi. Mogoče se bo zdelo kakemu pesimistu, da se ta načrt ne bo dal izpeljati. Mi pa vemo prav gotovo, da ga bomo izpeljali, ker poznamo naše ljudi in vemo, da so od začetka nekako počasni, da pa se pozneje oprimejo in da ta počasnost ni nič drugega kot priprava, katera se potem v delu lepo izkoristi. Vemo tudi, da so ravno člani Svobodne Jugoslavije, od katerih večina ni prej pripadala nobenemu kulturnemu društvu, naredili največ za pomoč našim bratom tekom borbe in rekonstrukcije. In ravno ti člani,kateri se lahko ponašajo z zadovoljstvom, da so največ pomagali domovini, katerim se srce nasmeje ob misli, kako jim je domovi- gali.” Tujci, čeprav smo že mnogo ča- ^va^e*Ha, vedo kaj je bratovska ljubezen, vedo kaj je človeški čut do bližnjega, vedo kako veselega in zadovoljnega se čuti človek, ko kaj dobrega naredi za svojega tovariša, za skupnost. Prav na te požrtvovalne člane naše naselbine lahko računamo, da bodo z isto ljubeznijo in isto vnemo delali zaboljši dobzrobit naše naselbine, kakor so delali za pomoč in obnovitev naše domovine, katera, hvala žila.vosti in vztrajnosti naši^ bratov, ljudskim oblastem in voditelju Titu, ne rabi več naše skupne pomoči. Zato treba obrniti vse naše delo v obnovo naše naselbine, ker 1ako bomo domovini najbolj koristili. Ona bo ponosna na svoje sinove da so znali pripraviti kotiček, kamor se bodo v sili in potrebi zatekli. NTa delo tedaj vsi in kakor ste hodili, po dežju, po temi v vaših prostih urah, okrog naših manj zavednih rojakov, jim pripovedovali, kako so se naši bratje borili in kako rabijo naše pomoči, tako povejte jim tudi sedaj, da je potrebno delo za našo lastno pomoč, delo za veliko in močno podporno-vza- sa v tej zemlji, ne razumemo prav dobro jezika. Za vsako uslugo moramo drago plačati. Kdor le more, zdravnik, lekarnar itd. nas streže in ljubeznjivo pozdravlja, dokler imamo kaj v žepu, ko pa zmanjka denar, se tudi bolezen prav gotovo povrne, seveda ako nas prej ne nesejo na pokopališče. Nobeden mi ne bo rekel, da lažem ali pretiravam, ker ako se ni tako zgodilo z njim, pa ve kaj povedati od svojih znancev. Zato je Jugoslovanski Centralni Svet v Buenos Airesu, ustanovil posebno podkomisijo za Vzajemno Pomoč, katera že nekaj mesecv dola na tem, da združi vse naše rojake, razpršene po celi Argentini v močno in solidno Podporno Organizacijo, v katero se bodo lahko zatekli potrebni in onemogli tovariši. Kakor vsaka reč, ni odvisna le od predsednika ali odbora, tako tudi ta pokret ne bo imel uspeha, ako mu vsi ne bomo pomagali. Pomoč vsakega posameznika pa obstoji v tem, da se takoj včlani v enem izmed obstoječih j jemno organizacijo, društev: Sociedad Yugoeslava de So- Andrej Škrbec' DOMAČE VESTI NADEBUDNI MLADENIČI . Naša mladeniča Ilobert Levpušček in Aloj/. Štok, člana Slov. Ljudskega Doma, sta Itila promovirana za tehnične konstruktorje. šole sta obiskovala v prostih večernih urah. Naše častitke naprednima mladeničema |n mnogo uspeha v tej stroki. SMRT Rojak Alojz Rogelja je dospel iz Barilo-che v Buenos Aires in bil dne 9. januarja operiran v bolninici Rawson. NI pa s tem njegova bolezen šla na boljše in je 31. januarja preminul. Pokopan je bil na pokopališču čakarita. Pokojni je bil doma iz Novela na Krasu, star Gl let. Zapušča soprogo, sina in hečr-ko, v domovini še eno hčer in več sorodnikov. INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Andrdfl Fereyra 3965 U. T. 61-1 Buenos Aires Bil je vedno zvest naročnik Slov. Glasa. Vsem ostalim naše sožalje. * Dne 26. februarja je preminul Anton Komel v starosti 4 6 let, doma iz Solkana. Zapušča soprogo in dva otroka. Ostalim naše sožalje. ŠTORKLJA Dne 17. febr. je štorklja podarila Tn-tžani Godina por. Mayer brhkega dečka, :aterem>u so nadeli ime Karlo Robert, častltamo! Krojadnica ""Gorica” Franc Leban WARNES 2191 Buenos Air*a Naproti postaje La Patemal T. A. 80 - 0857 BAZAR "D A N U BI O“ D. UGLESSICH A vda. San Martin 2902 U. T. 19-0838 3tr. 6 SMRT FAŠIZMU SVOBODA NARODOM Habla el Director de "Mladinski Glas” Mis estimados amigos: I Asi nomas, nuestros jovenes han he- Con esta charla de hoy, iniciare miicho un papelon, que nos ha dejado mal eonversaeion con Vds., que espero pue-1 parados a todos. Resulta que euando da realizar čada vez que aparezca [ erq la hora de partir, una vez fina 1 i-“Mladinski Glas”, pues estimo qne na- j zado el Campeonato, algunos “viso” da es mas necesario que la opinion de , que nosotros sabemos no frecuentan qui6n, como yo, que se dediča a pnbli-1 nuestra sociedad, a pesar de ser eslo-car todas las informaciones referentes 1 venos, han querido demostrar cuanta a la Juventnd Eslovena, Yugoeslava y I materia gris tienen en In cabeza lle- Naticias de la Comision Juvenil de S.LO. Eslava en general, eonoce al movimien-to y manera de pensar de nuestros jovenes en general. En este rincon habla-rč francamente con Vds., y desde ya puedo adelantarles que las respnestas a lo que yo les diga, serdn publicadas con mncho gusto en esta mišma piigi-na juvenil; a prop6sito de esto hemos notado hasta ahora que los jovenes en general no escriben como seria de de-sear, debatiendo publicamente y en vandose chopps en sus valijas. Lo ma lo del asunto es que han sido secunda dos en su “broma’’ por todos los jovenes que los acompanaban, entre ellos nuestro Seeret. General, que debio ha-ber estado en su puesto, como persona rsponsable que es, o mejor dicho que debiera ser. Yo quiero creer, me esfuer-zo en ello, en que todo ha sido una broma, pesada, de muy mal gusto, pero una broma al fin. Afortunadamente los forma permanente sus problemas. Exis-1 vasos han sido devueltos antes de la te en nuestra juventnd cisrta indiferen-cia por la pagina juvenil, indiferencia que debe desaparecer pues nada mas necesario que un medio de informa-cion tal como lo es “Mladinski Glas”. Siempre que haya un problema a re-solver, una cuestion para criticar, en forma constructiva se entiende, o una resolucion que se considera injusta, lo primero que debe hacer čada joven que DEPORTES Como lo hacemos conocer en otro lu-gar de esta p&gina, nuestro equipo de Foot-ball conquisto el trofeo del Campeonato relampago organizado por la Com. Juvenil d« la A.Y.L. realizado el dia 22 del mes ppdo. Los que deseen admirarlo pueden eoncurrir por nues-stra sede central. * CULTURA De acuerdo a lo decidido eh la reu-nion conjunta que la Comision Juvenil tuvo ultimamente con la Comision Di-rectiva, se ha establecido el funciona-miento conjunto de las Comisiones de Cultura de la Juventud y de la Comision de Cultura de los mayores. De ahora en adelante ambas trabajaran formando un organismo unico. Esta , ,, , . medida se ha adoptado a tiempo, pues partida, con lo cual quedo a salvo, mas n (le quižn la vamos a apre„der? pacio que le dedico,_ pues lo que han | Asimismo se decidio que el Curso permitido quese hiciera, equivale a (]e fdioma Esloveno se 0rganizara en V. Devoto para fines del mes de maržo a mžs tardar, por lo que pedimos a todos los que tengan interes en eoncurrir, que se vayan anotando pues oportuna-inente, y en nuestra sede daremos in-foramciones mas detalladas. * permitir que elementos incultos y aje-nos a nuestra colectividad, contagien caiga en la cuenta de lo que hemos di- su incultura a los jovenes que concu-eho, es escribir un pequeno articulo en rren a otros sitios en representacion el cual pondrd su opini6n sincera, co-.de nuestro S.L.D. mo primer paso para remediar cual-1 Yo se que haciendo mi presentaci6n quier cuesti6n que se considera injusta j de la manera con la que la acabo de o err6nea. j hacer, muchos nie llamaran “viejo re- Para variar de tema, me he de refe- j zon§ton , pero el hecho es que he sido rir al Campeonato Relampago, de cu-1 nombrado para velar por las buenas yo resultado informamos en otra parte' C(?s^urn es en^re nuestros jovenes, me-de esta p&gina. Como toda conversa- J diante la pagina juvenil, la que puedo ci6n, esta charla con Vds. ha de^ estar i ack‘lantai'les, vibrard de indignacion ca-revestida del cardcter variado que in- vez (1lle a^uno se descarnle ’. dividualiza a una comunicacion sincera. Y hablo de sinceridad euando ho de decirles una cosa que se que no les agradarž mucho. El eomportamiento de nuestros j6venes en el Campeonato del dia 22 de febrero, ha sido sintetizado muy acertadamente por un miembro de nuestra Comision Directiva, de “los viejos” como nosotros les deeimos, de la siguiente manera: “Para traer tres kilos de bronce a la Sociedad, han he- Es mas, todo acjuel que se considere in-justamente eriticado, no tiene mas que contestarme. Yo publicare ...su opinion tal como publico la mia, y aun lo ayu-dare en las dificultades que pudiera presentar la poca experiencia para re-daetar articulos. Como ya por lioy tenemos bastante “lata”, terminare esta primera charla con un eordial saludo a todos los inu-chachos y muchachas. EL DIRECTOR cho un papel6n”. WVWWWWWAVMriWAWiViVWWiWiViWMWiflftVAW110’ * COMISION JUUVENIL DE VILLAESCASSO Con todo 6xito se realizo la reunjon conjunta de los jovenes de esa fili®1. En la mišma se ha decidido citar a todos los jovenes de Villa Eseasso, Pa,'a el dia 6 de maržo proximo a las 17 ras, en la sede de la filial. Concurridi Jovenes de Villa Eseasso, a la Sede d® vuestra Filial el dia 6 de maržo a lftS 17 horas! * DIARIOS MURALES Nuestra comision de prensa y prop®' ganda recomienda que se preparen dia-rios murales en todas las filiales, e° donde se coloeara la p&gina “MLADINSKI GLAS” y todas las noticias que sean de interes para la filial. Al mismo tiempo recomienda q»e se constituya en čada diario mural, 11IlS seccion de auto-critica, en donde l°s socios podran eoloear sus opiniones so-bre las actividades que se desarrolleI1 en čada filial, las inejores de las cua-les se rž n publicadas en la pžgina juve' nil. Dr, Francisco Jose Cespa DENTI8TA CIRUJANO Consultas de IB a 2 0 hs. Coronel U. Lista 5098 T. A. 50 - 5782 RESTAURACIJA “PRI ŠKODNIKU” K rogi išče in Kegtišč« Jožef Škodnik Anasco 2652 U. T. 59-8995 F r u n e S t e k a r STAVBINSKI PODJETNIK Ram6n L. Falc6n 6371 U. T. 64-3084 Franc Može Tehnični konstruktor TOVARNA MOZAIKA VILLA A. GIARDINO Eat. Tb HUERTA GRANDE — T. A. 43 MERCERIA —' C asa “LA FAM A’ ARTICULOS REGIONALBS B A J Z E R Buenos Aires 672 Oosguin — CORDOBA nuestro equipo conquisto el CAMPEONATO EN EL FESTIVAL ORGANIZADO POR LA JUVENTUD DE LA A.Y.L. FILIAL DOCK SUD EL DIA 22 DE FEBRERO. Desde hora m&s omenos temprana co-Wenzaron a llegar las distintas delegaclo-nes, pudičndose notar el gran entusiasmo (>e ique haclan gala los jčvenes. Entre los | flue m&s so destacaban, estaban lcfs j6- i , . _ T rv v.„ , , , T . , 'fras categ6ricas, ya que S.L.D. anoto dos veneš de ‘ Tito de Vicente L6pez, por el i . nuevos tantos, terminando en consecuencia el partido con siguiente resultado: S.L.D. 5, Dock Sud 0. Finalizado este partido comenz6 el bai- le. pero el baile con grabaciones, pues el dores, los siimpatizantes de S.L.D. pusie-ron una nota de entusiasmo al corear en las tribunas estribillos aluslvos al triunfo que ya descontaban para su equipo. AbI comenz6 el segundo tiempo, en el cual se not6 cierto dominio del campo de juego por parte del equipo de S.L.D., ante el cual nada pudo hacer el equipo de Dock Sud a pesar de su denodada resistencia y calidad que no podemos dejar de hacer resaltar a pesar de caer derrotado por ci- Slovanska Mladina na Delu 8fan bullicio con que llegaron a esta mag-nIfica fiesta Deportiva. Dentro de este marco de alegria, not6-Se aun mas la ausencia de la delegacitfn de Berisso, lo cual trajo cierta desorgani- l“0tro” habia terminado. En un paržntesis zacifin en el Campeonato, pues ya se habia (jei baile, la juventud de Dock Sud puso efectuado el sorteo, por lo cual se debi<5 c°nfeccionar nuevamente el flxture. En raedio de gran espectativa. dio co-•ttienzo el primer partido programado, el del equipo de la juventud de ‘‘Tito” con-el de “Slovenski Ljudski Dom”. Siendo la* 12.5 hs. puso en juego la pelota el cer'tro delantero de “Tito” (cuyo quiiite-lo ofensivo llevo a cabo varias cargas a •ondo que pusieron en peligro la valla del S.L.n. Luego de los primeros minutos, re-Mzose el equipo de S.L.D. hasta llegar a dominar por completo el campo de juego, y fu6 asi como a los 5 minutos conquist6 e* Primer tanto mediante una brillante fombinaci6n de su linea delantera, siendo pjeeutado el tanto por el centro delante-r°- Este primer gol trajo la total desor-Panlzftcifin del oquipo de “Tito” que pese a su ttntusiagmo no pudo contrarrestar las Bucemvas caidas de su valla. El primer tiempo terminč con el triunfo parcial de S.L.D. por 5 tantos a 0. en remate un lech6n bien asado, con el fin de reeaudar fondos para su local pro-pio, notandose gran entusiasmo por parte de la coucurrencia pues se recaudč la bo-nita suma de cerca de doscientos pesos. Acto seguido se dio entrega del pren.io, consistnte en una hermosa. plaqueta de bronce, que fu4 entregada al responsable de Deportes del equipo de S.L.D., que luego dirigio unas breves palabras al piiblico, continuando luego el baile con gran ani-macifin. Josš Strašek. Ne samo jugoslovanska mladina, pač pa tudi mladina drugih bratskih balkanskih držav, žrtvuje ter marljivo dela, da Cim ve?, pripomore pri obnovi in napredku svoje domovine. Tako vidimo kako so prostovoljci albanskih delavnih mladinskih brigad, ob priliki otvoritve prve železnice v Albani-i ji Drač-Elbasam poslali imaršalu Titu naslednje brzojavke: “Ob otvoritvi naše železnice, Vam pošiljamo najtoplejše pozdrave. Do smrti bomo hvaležni Vam in Vašim neustrašnim narodom za neposredno dejansko pomoč brez katere nam ne bi bilo moogče dokončati tako velikega dela. Pri naših naporih za zgraditev železnice smo Im^li poleg sebe vedno naše brate jugoslovanske tehnike. Naša železnica je železnica bratstva našega in jugoslovanskih narodov, Vemo, da pomeni velikodušna pomoč, ki nam jo nudi nova Jugoslavija jamstvo za napredek ^ in Va/m zagotavljamo, da bomo vložili vse sile za izgraditev naše države in za povečanje obrambne moči. Naj živi maršal Tito, veliki prijatelj naše države! Naj živi neziušljivo bratstvo naših narodov!” Šobre Organizacion En los pr(3ximos dias se elegiran en asambleas soberanas las sub-comisiones ju-veniles de las filiales S.L.D. de Paternal, Villa Scoso y Saavedra. Una de las tareas m&s iimportantes que estas Sub-comisiones tendran que encarar, Despučs de un breve descanso de cinco mi,,,,* - , ;sera la redacci6n y composicion de perio- “‘inutos pusose nuevamente en movimien- to la pelota, not&ndose en este segundo 'lernpo cierto cansancio en los jčvenes de ‘Tito”, que contribuy6 a que el equipo de S-L.D. consiguiera nuevas ventajas. Tan fu6 asi que en este tiempo conquist6 G »uevos tantos, terminando en consecuen- dicos murales. Las ex-comisiones juveniles en distintas oportunidades encararon y ensayaron la preparacifin de sendos perl6dicos murales, los que en la mayorTa de los casos no pasaban de algunos numeros, a los que c*«t este partido con 11 tantos en favor de |se les cambiaba su contenido solamente S.L.D, contra ninguno de “Tito”. despučs de largo tiempo de ser exhibidos. Luego de una prolongada espera, di6 c°nilenzo el segundo partido del Campeo-•iato, cotejo en el cual dirimieron supre-1|iacias los equipos representativos de la A-Y.L. filial Boca-Centro y A.Y.L. filial ^ock Sud. Este partido fuč intensamente ^•sputado a pesar de que se notO la supe-rl°rldad de los jfivenes de Dock Sud. El H(luipo de Boca Centro, a pestfr de defen-l,6r con tes6n su campo, nada pudo hacer ante el empuje y calidad de su •adversario, •lemostrando gran entusiasmo y espiritu l'pPortivo; el primer tiempo finaliztf con el t,iunfo Parcial de Dock Sud por 2 tantos a 0- En el 2* tiempo consiguič DoCk Sud aUmentar su ventaja elevando el score a 4 aiUos a su favor contra ninguno de Boca entro, resultado con el cual finaliztf este Se8undo partido. Siendo las 17.15 hs. dič comienzo el ^rtido final del Campeonato, partido espe-'ado con gran interes por todos los con-®urrentes, ya que en el mismo se enfren-ar°n dos rivales tradicionales, ambos de ^Udad, nos referimos a los equipos de °ck Sud y de S.L.D. Las tribunas que r°deaban el campo de juego ofrecian un arco entusiasta. Dentro de un silencio *aPectante comenzč la lucha, siendo las c ones parejas, avanzando uno y otro ^4Uipo en busca del gol que a la postre ^drla significarle el triunfo. Ya habfan ^anscurrido 10 minutos de juego, cuan-el equipo de S.L.D., en una carga a J*0; c°nsigui6 ponerse en ventaja, lo log1 fU6 estruendosanr.ente festejado por Cos Slmpat'izantes del equipo esloveno. Po-6 mlnut08 despu^s de esta conquista, el V6Ulp° S.L.D. aumentč nuevamente la ntata hasta situarse en 3 tantos a 0 al , a Primer tiempo. Durante el parfin Creemos que los perifidicos a crearse ten-dpAn que cambiar Integranvente su contenido čada ocho o quince dias y tendr&n que componerse en base a una amplia in-fovniaciOn sobre las actividades de la Co-lonia en general, y de las Sub-comisiones juveniles, igual »' niti najmanj ne dvomi, da bodo graidtelji glavne prometne žile Nove Gorice izpolnili svojo obljubo. * IZ TEGA ZAPRTEGA KROGA M POTI Začasni občinski svet je iznenadil tržaško javnost s sklepom o zvišanju davka na potrošnjo za 25%. Davek je bil v formalnem pogledu sicer naložen trgovcem. Jasno pa je, da bo zgrmelo to davčne breme na ran.e potrošnikov in delovnih množic, žiljenjski stroški se bodo sami od sebe povečali. I/. tega zaprtega kroga pač ne more biti izhoda. Novo davčno breme bo teni huje prizadelo gospodarsko šibkejše sloje, ki se ne morejo braniti, ker nimajo 1 primorskega ljudstva. Novo življenje .1° v občinskem svetu nobenega zastopnika in nastalo z novim stanjem po odhodu ang10' nobene besede. Ta stvar pa ima tudi svoje ameriških čet in priključitvi naše zemljo ^ «.«<*** ja prve svetovne vojne in prekrižala 1®P® upe naših kraškili gospodarjev. Italijan' niso bili sposobni, da bi nam vrnili na®e nekdanje ponosne hrastove gozdove. N’s° imeli na razpolago dovolj strokovnih Ill0“ či, ker so slovenske strokovnjake pregnal', zaprli ali premestili v južnejše predele It*' lije. Uničevanje gozdov je doseglo svoj višek pred drugo svetovno vojno. Panove*' in Sabotin sta bila popolnoma uničena-Goriško ljudstvo je z žalostjo gledalo n** to uničevalno početje, saj ni treba mnog0 govoriti o tem, kakšen pomen imajo g()/" clovl Slovenskega Primorja za izboljšanj6 in dvig življenjskega standarda našega L Secci6n YUGOESLA VA Alendida por experto personal de esta nacionalidad. • TRANSFERENCIAS DE FONDOS de Ayuda Familiar e Yugoes/ovia. • CAJA DE AHORROS y CUENTAS. CORRIENTES. Dot magnfpcos Servicios o disposicion de la ColacHvided Yugoeslava. • SECCION DESCUENTOS. El Banco elendari de inmediato tu Solicilud de Credito. CONSUITENOS P f K S O N A l M E N T E O POR ESCRITO TUCUMAN 462 BUENOS AIRLS C CORREO 380 TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča Albert Beltram DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires Jekše Ektor MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621 Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala especial para tratamlentos reumatismo j sala de Cirufi« Atiened: Lune« - Mičrcolea y Vlern®* Pedir hora por telMono Defensa 1153 U. T. 34-5319 PIVARNA — Kroglišče in Ke*^9 PODGORNIK FRANC Warnes 211* L* Pator«*1 Jugoslaviji. 1. januarja 1918 je bila ustanovljena v Vipavi uprava /a pogozdovanje našega Krasa. Strokovnjaki pravijo, popolnoma spremenilo. To se pa lahko zgodi le z na-*rtnim gospodarstvom v gozdarstvu in s ®°delovatijem vseh Kraševcev, ki smo trd-110 Prepričani, da se bodo s pogozditvijo Krasa znatno izboljšale življenjske prilike vseh delovnih slojev, zlasti v lirlbovltej-Mh predelih. Hvaležni smo ljudski oblasti njeno skrb, ki jo kaže glede pogozdova-®Ja naših kraških tal, opustošenih od ča, ®°v> kar so tod paše vali organi beneških 'fednjeveških mogotcev. 1*0 PRIMORSKEM SO ZABRNELI TRAKTOR1I ^omlad je prišla na Goriško in s pomladjo novo življenje po poljih in travnl- • Vsepovsod je oživelo kmetijsko delo. ^empetru-Gorici že cvetijo prvi mandelj- ni v Volčjidragi Ajdovščini in na držav- Posestvu v Ozeljanu že brnijo prvi aktorji, ki so se zarili v zemljo ter jo 'eorali za pomladansko setev. Po vsem °venskem Primorju ponosno odmeva pe-8ern traktoristov. 17 traktorjev, ki so na razPolago, so temeljito popravili. V Pogojni, Ilirski Bistrici, Ajdovščini in Se-atl' imajo strojne postaje s stalnimi brigadami. v pomladanskem oranju bodo faktorji preorali 3000 ha zemlje. Sloven-® a Istra pa je dobila štiri traktorje. Tu-aj niso namreč še nikoli orali s stroji. °v° življenje je zadihalo po našem Slov. fimorju. Nova Jugoslavija emu zagotavlja *)0ve, uspešnejše in cenejše možnosti obuvanja zemlje, ki bo pognala plodnejšo, 0lSatejšo rast. s tem pa bodo ustvarjeni P°goji 2a znatno povzdigo življenjske ravni r življenjskega načina našega delovnega primorskega ljudstva. * Kv,iIGO PRIBLIŽUJEMO GORIŠKEMU LJUDSTVU . ®°bro vemo, kako globoka je bila od-°b ljubezen našega primorskega ljud-a slovenske knjige. Izid prve svetovih« V°^ne 'n težko, mučeniško življenje pod la ns^im fašizmom sta mnogo škodovali V teni lIOKlec,u’ nista pa mogla izruvati srca primorskega ljudstva ljubezni do j °Vens>ke knjige. Po priključitvi k novi ^ g°slavij| se je pričelo novo življenje tu-I "a teni P°1JU- Posebno tekmovanje je *>llž*° namen ^*m bol.f 1° čl’11 uspešneje pri-fttl našo knjigo slovenskemu delovne-** Človeku. Ponekod so se obstoječe in ,/'“V.lene knjižnice defašizirali ter jih Usta'nili Z novimi njigami. Drugod so *an|n°Vili nove knjižnice; ki pritegujejo ,l>anje ukaželjnega slovenskega delov- nega človeka. Tako so v Budanjah pri Vipavi povečali števil oknjlg za 37. V Ri-hemberku so uredili novo knjižnico. V čr-ničali so pomnožili knjižneo za 8t> knjig. V Ajdovščini so dijaki nižje gimnazije uredili knjižnico po kartotečnem sistemu. V Senpetru bodo na novo uredili knjižnico; saj je na razpolago nad 700 knjig, ki ležijo mrtve po jiolicah. Seveda je bilo treba Zagotoviti tem knjižnicam dobre knjižničarje in knjižničarke. V ta namen je bil organiziran poseben tridnevni knjižničarski tečaj od 5. do 7. februarja, ki se ga je udeležilo 28 deklet in 11 tovarišev. Na Goriškem kipi novo, zdravo življenje. Vzplamenela je stara ljubezen do knjige; do vzpodbudnega ljudsko prosvetnega dela. * GLAS PRIMORSKIH PARTIZANOV /veza primorskih partizanov Tržaškega ozemlja je poslala italijanskemu nacionalnemu združenju partizanov pismo, v katerem izraža svojo solidarnost z italijanskimi partizani zaradi dogodkov v S. Fer-nandu v Puljah, kjer so fašisti zažgali sedež partizanov in ubili tri demokrate. Partizani, ki delajo v tržaškem arzenalu, pa so poslali partizanom iz San Fernanda še posebno pismo, v katerem izražajo sožalje družinam ubitih partizanov. Na Tržaškem ozemlju kakor v Italiji se morajo še sedaj po zlomu fašizma boriti protlfašistl za najosnovnejše politične svoboščine. * PROTESTNA STAVKA ZAKADI KRIVIČNE OBSODBE Zveza enotnih sindikatov Tržaškega ozoimlja je proglasila splošno protestno stavko za 5. februar od 11 do 12. ure zaradi krivične obsodbe protifašističnega borca Bruna D’Esteja, ki je bil obsojen na eno leto in pol ječe, čeprav ni bilo nobenega pravnega temelja niti za proces, še manj pa za obsodbo. 'Uspešna splošna protestna stavka je bila zopetna spontana demonstracija moči tržaških delovnih množic. Vse tovarne in delavnice so prenehale z delom. Delavci so se zbrali na zborovanjih in poslušali govore članov tovarniških odborov, ki so ožigosali in bsojali to najnovejše izzivanje zasedbene uprave in sodnih organov proti hrabremu borcu za svobodo. Zastopniki Zveze Enotnih sindikatov so odšli k polkovniku Gardnerju, ki jih pa ni hotel sprejeti. Zaradi tega so pustili zastopniki protestno resolucijo v njegovem tajništvu. Tudi je naslovila Zveza Enotnih sindikatov v Trstu protestno resolucijo Svotovni sindikalni zvezi, Varnostnemu svetu, Organizaciji Združenih narodov, Organizaciji UNESCO, Splošni italijanski zbornici dela, Enotnim sindikatom# Jugoslavije ter Anglo-ameriški okupacijski A S A D € PRIPRAVI SLOVENSKI LJUDSKI DOJVT V NEDELJO 4. APRILA 1.1. v društvenih prostorih ulica SIMBRON 5148. V popoldanski1* urah se med drugim vrši tudi TEKMA NA KEGLJE s sledečimi dobitki: I. Zapestna ura, II. “Velador”, III. Nalivno pero “Birom»”, IV. Steklenica likerja in V. Steklenica Vermoutha. člane, članice in vse prijatelje vabimo, da ta dan prispejo v ‘ Slov. Ljudski Dom”, ul. Simbr6n 5148. PRIREDITVENI ODBOR Casa “VILLA REAL” * — SEPELIOŠ DE CALIDAD — LUJOSOS AUTOS PARA CASAMIENTOS. — de — Victor M. Herrera Consulte: A v da. FCO. BEIRO 5000 esq. Bermudez U. T. 50 - 4791 TRADUCTOR PUBLICO Eslove Peno, servio-croata, checoeslovaco y dem&s idiomas europeos. ®xtracciones de partidas para jubilacioneS ferroviarias y para el Instituto Previsičn Social. SAN LORENZO 937 R 0 S A R I 0 (STA. FE) oblasti STO-ja (Svobodnega tržaškega ozemlja). * ANGLO AMERIŠKI IMPERIALISTI UNIČUJEJO TRŽAŠKO GOSPODARSTVO Tisoči tržaških delavcev so se zgrnili na Trg sv. Jakoba v Trstu in razpravljali o skupnem položaju, v katerem se je znašlo tržaško delavstvo. Anglo-ameriški imperialisti skušajo s pomočjo domačih tržaških velekapitalistov popolnoma uničiti tržaško ladjedelniško industrijo. Srednja industrija odpušča delavstvo. V Trstu je danes 23.70<1 brezposelnih, skupno z okolico pa 2(1.014. Brezposelni delavci z družino prejemajo po 268 lir dnevno, kar pa ne zadošča niti za prehrano ene osebe. Zadnji čas je pričelo z odpuščanjem delavstva 02 tržaških podjetij. Očiten namen okupacijske oblasti in tržaških kapitalistov je, prisiliti tržaške delavce k izselitvi. Tržaški delavci so na svojem zborovanju obljubili, da ne bodo prenehali 7. bojem za svoje pravice. V protestnem pismu izražajo okupacijski vojaški upravi ogorčenje zaradi prepovedi tega sindikalnega zborovanja v središču Trsta. KAKO JE BILO PRED 100 LETI IN KAKO JE DANES Dne 11. novembra 1848 je bilo ustanov-lujeno v Trstu “Slavjansko društvo” v navzočnosti vseh tedanjih vidnejših tržaških rodoljubov s pesnikom Jovanom Ve-selom-Koseskim na čelu. Kljub stari tržaški navadi, da so menjavali stanovanja le 24. februarja in 24. avgusta, je društvo komaj osem1 dni po ustanovitvi dobilo krasne prostore v palači “Tergesteum” na Borznem trgu. če pa pritfnerjamo to dejstvo z raznimi pojavi v času angloameri-ške vojaške uprave, bomo spoznali, da so bili Slovenci v Trstu tedaj precej na boljšem nego so danes, ko je Trst pod upravo “zaveznikov” iz druge svetovne vojne. Kaj doživljajo danes Slovenci v Trstu? Ne dobijo dvorane za predstave Slovenskega Narodnega gledališča. Pa tudi za slovenske kulturne in druge javne prierditve ni na razpolago nobenih prostorov. Mar so tržaški Slovenci zaslužili takšno zapostavljanje? Slovensko hrvatska prosvetna zveza bo organizirala proslavo 100 letnice tega važnega dogodka ustanovitve prve slovenske čitalnice v Trstu z gledališkimi predstavami, pevskimi nastopi, literarnimi večeri, koncerti itd. Pokazalo se bo, da imamo tudi Tržaški Slovenci svojo bogato kulturo, ki jo hočemo tudi v bodoče uspešno razvijati in negovati. Pri tem bu n« bo mogla ovirati nobena sila. * } KAKO ŽIVIJO V SOLKANU Se še spominjate Solkana, močne trdnjave mizarskega zadružništva? Saj omenja celo naš največji živeči pesnik O. Župančič v svojih pesnitvah solkanske mizarje. Neko je bil Solkan tnala vas. l)a-. nes po prikljčitvi k Jugoslaviji je Solkan eno najvažnejših središč v novem goriškem okraju. Tukaj je stikališče vseli poti in dolin. Tukaj je živahno kakor v mravljišču. Po solkanskih ulicah drvijo kamioni, avtobusi in druga prevozna sredstva. Zelo se je razvil železniški promet, zlasti kar je vzpostavljena diretna zveza z Ljubljano, Ajdovščino in Krasom. Je pn železniška postaja od Solkana samega vendarle nekoliko preveč od rok. Sedanje stanje bi predstavljalo nedvomno oviro z« čim brehibnejši promet. Zaradi tega bodo zgradili v Solkanu železniško postajališče. S tem bo potnikom prikrajšana :t km dolga pot do svetogorskeg kolodvora v Gorici (svoječasni severni kolodvor). Tudi sicer smo Solkanci podjetni. Sedaj smo se n. pr. iznebili poslednjih ostankov iz časa medvojne fašistične strahovlade. Okupator je namreč postavljal tedaj na raznih mestih pregrade, da bi na ta ua-čln zaustavil prodiranje osvobodilne vojske. Ti nemški bunkerji sedaj izginjajo, gradivo teh nekdanjih nemških pregrad |>a nam bo koristilo pri ureditvi nasipa pri novi solkanski postaji. Solkanski dijaki zaslužijo posebno pohvalo, saj so se od vsega početka 7. navdušenjem lotili dela, Računati je, da bodo dela končana že do koncafebruarja. Solkanci vidimo in—apo. znavamo veliko razliko v življenju in razvoju našega kraja v primeri z žalostnim stanjem pod Italijo, ki je Slovensko Goriško gospodrsko, politično in kulturno 1* uničevala ter izpodkopavala. Nova Jugoslavija dviga tudi naš slavni Solkan na stopnjo mnogo obetajočega razvoj^ in napredka. Skupno z Novo Gorico bo Solkan žarišče življenja in dela, pa tudi blagostanja in procvita tistega primorskega ozemlja, ki je bilo priključeno k JugoslaviJ * r DELAVSKIM OKRAJEM SOLO! Pod pokopališčem pri Sv. Ani r Trstu je šola. Ta šola je skupna za vse otroke po večini delavskih staršev iz Kolonkovca, Sv. Sobote, Spodnje M. Magdalene in dela Zgornje M. Magdalene do Kovt. Otroci tdo-rajo vsak dan peš v šolo ,ki je za mnoge oddaljena še več nego tri četrt ure. Doslej Krojacnica Stanislav Mauric VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 2642 T. A. 58 - 1232 Veliko Planino, iz Kran, še Štiri litre žganja. Rlheni // 7 Str. 10 so bile v isti učilnici v slovenski Soli tri Izmene, v Italijanski celo štiri. Pokazalo ae Je, da sedanje šolsko poslopje ne ustreza svojim nalogam in da bo treba poskrbeti za novo. Vsakdo, ki pametno motri naše tržaške prilike, bo lahko uvidel, da gre tudi v tem primeru za očiten namen prosvetno šolskega zapostavljanja tistih predelov triškega mesta, kjer prevladuje delavski živelj in kjer ima slovensko prebivalstvo večino. Sličen pojav opažamo v obrobnih predelih vsega tržaškega področja. Tržaški starši iz predmestij terjamo gradnjo novih šol, kjer se bodo slovenski in delavski otroci dobro počutili. * O TKM IN ONEM V' Dolini bodo letos proslavili 70 letnico ustanovitve prosvetnega društva V. Vodnik”. 2e pred 90 leti je bila ustanovljena v Dolini "Čitalnica", ki se je preosnovala 1. 1878 v bralno društvo ‘‘V. Vodnil;”. Slovensko hrvatska prosvetna zveza v Trstu je priredila 4. februarja svoj tretji literarni večer, na katerem so brali svoja dela dr. V. Bartol, dr. A. Budal, Zora Ko-fiutova, Ivo Marinčič, Zdravko Ocvirk, Mara Samsa in dr. Boris Pahor. V Cerknem je bila konec januarja žalna svečanost v spomin 4 7 tovarišev, ki so padli pred štirimi leti v Cerknem. Spregovoril je tov. France Bevk, ki se je uedležil te ganljive počastitve kot zastopnik Izvršilnega odbora Osvobodilne fronte. Pristaniška policija v Trstu je presenetila ameriške mornarje na ameriški ladji “Put. Joe E. Mann", in niso utegnili poskriti svojih cigaret, naanenjih črni borzi. Policija je zaplenila 4 70 zavojev po 20 ameriških cigaret. Za Stirl milijone lir blaga so odnesli drzni vlomilski zlikovci iz modne trgovine Marije Rigutti v ulici Imbianl v Trstu. V Ste ver jami v Brdih so imeli 8. febr. v dvoran Dvora Prešernovo proslavo s spominskim govorom, pevskimi in recitacij-skimi točkami ter Igro. Pil Ljudskem vrtu v Trstu je našel nočni čuvaj ob glavnem vhodu k ulici Marconi pločevinasto škatlo, v katerista bili dve ročni bombi tipa “Breda". Policija poizveduje. V’ Trstu so umrli 74 letni Anton Dodič, 74 letna Franka Cok, C5 letni Ugo Markovič, 86 letna Matilda Svatovič, 8i letna Marija Majcen, 51 letna Ana Lazarln, 77 letna Ana Lazarin, 77 letni Luka Solarin. Na Opčinah so pričeli zvrsto literarnih večerov v okviru Prešernovega tedna. Prva dva literarna večera na Opčinah in v Bo-ljunou, sta krasno uspela. Ljudstvo je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Ob zaključku je mladinka Izročila književnikom šopek nageljnov ter se jim zahvalila za njihov literarni večer. V GORICI bo nastopili člani društva “NaS prapor” lz Pevrne s'petjem, recitacijami, otroško Igro ter enodejanko. Dvorana je bila nabito polua. V Ricmanjlh praznuje UOletnlco rojstva upokojeni železničar Franc Demark, ki uživa povsod ugled in spoštovanje. V Vipavski bolinšnlcl Je umrl vrli akti- vist Osvobodilne fronte z Brji pri berku Franc Vidmar-Vitko. Ljudstvo vasi Brje ne bo nikdar nanj pozabilo. V Kostanjevici na Krasu so ustanovili krajevno mesnico, zadružno kovačnico in krojaško zadrugo. V Mirnu pri Gorici je bil tečaj za predsednike in tajnike Krajevnih ljudskih odborov. S tem tečajen:' Je predstavnikom ljudske oblasti dana možnost, da se usposobijo pri svojem delu za gospodarski In kulturn I razvoj primorskega delovnega ljudstva. V Dekanih pri Trstu je padla s skednja 63 letna Antonija Gasič. Nastala pa- so komplikacije in je umrla za poškodbami v tržaški bolnišnici. V' Lorii pri Dolini je izvidnica policije odkrila tajno žganjarno. Policija je zaplenila kotel in vso dru.go opremo tajne SMUSKI SVET OKOLI KRVAVCA i 0 Krvavcu gre nekam slab glas, češ, J da je predaleč, prestrm in navsezadnje jšo nevaren, skratka samo za izvežbnno alpiniste in drsače. ! No, pribijnjo kar spočetka, da si ga ni treba krvavo zaslužiti, da tudi ni ! kriv, če se kakšna nadebudna smučur-; ka s krvavim nosom poslavlja od njegovih šolskih smučišč. Če si doma iz bele Ljubljane, se vkrcaj na avtobus iti predretnaj do Cerkelj; tli te z vso smuško ropotijo vred postavijo na cesto. C'e si količkaj podprt, boš čez tri ure na Krvavcu. Iz Kamnika se do Krvavca upehaš prav tfSliko, kot če se napotiš odondod na v naših Alpah. Tudi Komna ga nima. Ker smo že na Kriški, se odpravimo 1 kar na njen rob preko ograde, ki štrli s svojimi osreženimi roglji iz pršiča, v prvem jutranjem ziju vzcvetelega. Na levo drži v severovzhodni smeri z redkimi znamenji opremljena steza pod Zvoh in Koren. Pripravna, zložna pot tned ruševjem in zamorjeno bukvijo. Streljaj više začenja isti breg druga, bolj strma steza in se globoko pod Zvo-hom snide z našo. Komaj si dobro zadihal, že si sredi mogočnega gorskega sveta. Tam zgoraj na Zvohovem sedlu si opazil na strmem snegu nekaj živega ; to je družba, ki se je napotila n» Planina, Jezerca in Krvavec žganjarne, razen tega ki se je dotlej nateklo. V Proseku pride danes na vsakih 28 prebivalcev po en policist. Toda kljub temu ne bo mogoče potlačiti in ustrahovati domačega prebivalstva. V Trstu so umrli 56 letni Josip Babič, 69 letni krojač Josip Makuc, 77 letni kmečki delavec Valentin Komel, 53 letni Valentin Komel, 53 letni mizar Kvirin Kolavčič, 70 letni kmetovalec Anton Gubana, 49 letni drvar Alojz Vuga, 87 letni drž. upokojenec Simon Ladavec, 75 letni Josip Figar. Florijan Sancin, in 40 letna Bruna Suban. . .SO letna Joslpina Stlkovič je po porodu prerezala vrat lastnemu novorejnčku ter mu odrezala jezik. Novorojenček je umrl v tržaški bolnišnici. Policija je mater aretirala. V Dolenjem v Brldh so nabrali ob 25 [letnici poroke Genovefe in Ignacija Bu-činel 500 lir za sirote padlih partizanov WWWVW. ^WW%VyVWW Tiskarna "Cordoba” Tiskarsko podjetje naših rojakov Ferfolja, Baretto & Paškulin Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela ★ BUENOS AIRES Gutenberg 3360 T. A. 50 - 3036 i Nasproti postaje tramvaja Lacroze na Avenidi San Maran Vršič ali od Zlatoroga na Planino na kraju. Sicer se vlečejo tunjiške gmajne, sidraške jame, senožeti in poseke ' nad Županjinimi njivami, ali hrib se nikjer ne obrača. Vidim te, prijatelj, kako si se pre-j grizel nad Stično vas in Sv. Ambroža ; vitke bukve in mlade smreke v snež-j nem objemu so ti delale družbo. Prav pred vhodom v svet Krvavca stojijo prvi stanovi in bajte; ne postajaj, zakaj še daleč na obzorju se rišejo obrisi | planinskega doma. Zankaj, če imaš še kaj sape, zimskim prebivalcem stanov I v pozdrav; že od nekdaj sem jim ne-! voščljiv, to se pravi, odkar sam nisem več med njimi. Vse sobote in nedelje so njihove, do poslednjega trenutka so posvečdhe istim potom, istim mislim, I isti tovarišiji. ! Ne bi tu hotel motiti srčnega miru eh Jlstih, ki prisopejo na mogočno raffto grbastega Krvavca, si postrežejo razkošnim razgledom v ležalnem stolu, z odejo ali brez nje, sedejo za peč in z vzdihom: “Narava je pa res krasna!” začno po načrtu prazniti Ilansko-ve kleti in kašče. Kdo bi jim to zameril ?! Kako grda je razvada nekaterih "divjih” gornikov, ki včasih kar očito zaničujejo izletnike ki se odpravijo na težko pot zaradi spremembe zraka in i zaradi prebave. Pri njih je mnogo manj j mode kot pri vrhunskih alpinistih in smučarjih, od katerih je vsakteri trdno prepričan, da je le on pravi, nepopačeni gornik. Da, smučarji! Pustimo tudi te, da z vsemi registri novejše tehnike švigajo skozi umetna vratca in mimo njih po pometenem in zlikanem smučišču na zavetni Kriški planini. Tu je prostora za pel bataljon, a kaj šele na Kršišu in na jezercih. Takega torišča za smuške začetnike in slalomiste vseh vrst, razredov in spolov zlepa ni na Kriško planino. Pri stanu pod K°' irenom se itak snidemo; ta stan, pohle; ven kakor je, je vreden obiska; tudi če te Kompot,ela in Greben ne mikat*, na soncu, ki se upira v ta kotel, bo* prebil prijetno uro. Nekam daleč je še videti znamenit* Kompotela. Sinjkaste sence že pregrinjajo našo pot, ki varno poteka med dvema slemenoma, še dobro uro in ^ si i 2000 m nad morsko gladino. Pre(* teboj razkazuje Mokrica široko ple^; njena zapadna stran vabi najvnetej*6 ljubitelje šolskih smučišč. Smuška la na Krvavcu bi si morala tu urediti paralelke. Ta travnik naj si ogledaj0 vsi tisti, ki v Domu za mizo stokajo, da nimajo drugega izleta kot luknjo n0 Zvohu, “Gavge”, Tiho in Grdo dolino-Naše poti pa tu še ni konec. Komaj si zajel svojevrstni pogled na mogočno zapadno steno Planjave, na zgornji profil severne stene Ojstrice, na širni smuški svet od Dedca do Menine planine, na samote med Zsleniškimi Spi* caini in Macesnovcem in končno na Krojačnica LEOPOLD U S A J\ Avda. FRANCISCO BEIRO 5380-81 U. T. 50-4542 VILLA DEVOTO ^,rvz»i Rzeniški odlom nad Belo, že zdr-s Korena kakih 200 m niže v sedlo pod Dolge njive. Naj ti zanje no bo Zt>*. Nekoliko te že še nžeja, pošteno se ugreješ do Kalskega grebena. Ven-ti pot od Doma na Krvavcu do webena ne more vzeti polnih štirih ur, ce se seveda ne napotiš potem, ko je Va dni medlo. Vr takih dneh utegneš Pod Zvohom razgibati snežne gmote na strmih, prisojnih rebrih. Pred leti se je rfzplaene vožnje poslužil trmast mlad da. Planinski opisi govore o čudovitih barvah, o meglicah, o vetru, o sinjem nebu, o ivju in srezu, a redek je opis, ki bi prikazal neskončni čar takega doživetja. A če že niso poetični, so vsaj, rekel bi, človeško ganljivi: skoro gaj ni ljubitelja gora, smučarja ali alpinista, ki ne hi čutil potrebe da bi gore j ! epy opisa. Po nekaj vsakdanjih izrazih j pa se mu rado zajeclja in zareče. Tam na severu so Kalce in Podi in , nad njimi vsa južna pobočja in stene; Kg«:*!.:M '• 'v' S' C/. '*??■ > (*i ' ''v- : • 'ii. * * j'v»;*'.■■■. . ‘v* ttly. V ‘ E3- m' r , • p: Mr-.'*- i -V VASI KOVČICE JE ZASVETILA ELEKTRIČNA LUČ Vas Kovčice leži visoko v Brkinih in šteje 238 prebivalcev, ki so 100% vključeni v (M1'. V lanskem letu so vse množične organizacije v vasi sklenile, da v prvem letu petletke elektrificirajo svojo vas. Takoj so šli na delo in letos 1. januarja jim je zasvetila električna luč. Pri napeljavi električne razsvetljave je bilo izvršenih 109.594 prostovoljnih delovnih ur in 500 ur prostovoljnega dela z vprežno živino, kar pomeni, da je vsak prebivalec prispeval za skupnost 460' ui' prostovoljnega dela. Poleg prostovoljnega dela pa so prebivalci pri napeljavi električnega voda, odnosno prj zidavi kabine za transformator nabavili še tale material: 1200 kg apna, 1330 kg cementa, 1600 kg železa, 7 kub. metrov gramoza, 5000 kosov zidakov, 80 drogov in 87 izolatorjev. Plačati jim je bilo edino treba strokovnjake. Kočna, Grintovec in K. Greben s Krvavca Sttuičar in za mišji rep jo je menda Unesel, da ni drago plačal vožnje s Plazom. .Zdaj stojimo na vrhu, blizu 2300 m Vlf4oko, pred samimi ljubimi znanci in bankami; tako blizu so, da bi jih z ^>"0 dosegel. Pred nami je Grintovec z °lgimi stenami in s košato družino Kočno, ^ ljubljenko naših zimskih alpi-ist°v iz prejšnjih časov. Globoko doli P°d ogromnimi lovti Kočne prezimuje 'jnadolnik na svoji jasi sredi silnih Slavcev; še globlje se ubada z ledom jstra Kokra. Človek se ob takem raz-8 SLOVENSKA JURIDIčNA PISARNA Odškodnine, Odslovitve, Nezgode, Dedščine in vse Sodnijske Tramilacije Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8 Escritorio 823 (Nasproti Obelisku) I T. A. 35 - 6243 Buenos Aires RESTAVRACIJA B I L L A R IN BAR — Vsakovrstna domača prehrana. — lastnik: Peter Benčič INDEPUNDENOIA 4202 vogal MARMOL BUENOS AIRES PIZZERIA EMIL LAVRENČIČ Avda. Fco. Beiro 5815 T. A. 50-8525 .»»••••"•'••»•••.•»•..••■•v ALI SI ŽE POSTAL ČLAN “SLOVENSKEGA LJUDSKEGA DOMA”? SI LI ŽE NAROČEN NA “ SLOVENSKI GLAS”? AKO NISI ČLAN IN NAROČNIK NAPRAVI TO ČIMPREJ, DA S TEM PODPREŠ NAŠO SLOVENSKO SKUPNOST V ARGENTINI! ltestavra«‘ija A. llENTTLie & KRESE VIČ ★ Izborna hrana Zmerne cene CHORROARIN 596 CA DSC Izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna popravila iivršuje JAKOB KREBELJ CESPEDES 3783 (vogal Avda. Foisst Tel. žtev. 54 - 4850 Recreo “Europa” Pripraven za nedeljah« iilete v Tigre. Prevoz s postaje Tigre FCCA. do fle-crea in 'sflniaji Lastnika BRATA ROVTAR Ti$re FCCA. - Y,'A- 749 - 589 Rio Cara| ■wchay ©r. Stinlio Halpern Specijalist notranjih bolezni /»rdinira vsak dan od 16 do 20 ure* San Martin 955 - 1 nad. - dep. C U. T. 32-0285 in 0829 G. JERKIČ & P. ROJC “HOTEL ALPINA” Nasproti postaje "Huerta Grande" SIERRAS DE CORDOBA Med gorami v višini 1000 m. ODPRT CELO LETO, MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIMERA” PETER JONKE Lastnik: Se izdeluje vsa v to stroko spadajoča delq. PASOS LOS ANDES — RIO CEBALLOS CORDOBA Podpirajte “SLOVENSKI GLAS” RUDOLF KLARIČ INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV JOSE BONIFACJO 663 BUENOS AIRES s; r LA VOZ ESLOVENA EMITADO POR LA SOCIEDAD YlTGOESLAVA “HOGAB rOPUIiAR ESLOVENO” "Jezik je človeku najvecji zaklad, sila, v v Katerem je nabrana in nakopičena človeška Kultura, značaji in nazori" vsa JE MED DRUGIM DEJAL PROFESOR PRINČIČ Profesor Albert Prinčič, je 8. jan. t. 1. v Jug. Društvu Sanvopomoč Slovencev imel sledeči konferenčni govor, katerega bistvo je zgodovina Slovencev ter pomen jezika: Dragi rojaki, tovariši in tovarišice. Nekdaj smo bili Slovenci mogočen samostojen in svoboden narod. Naša domovina je segala od sinje Adirje, čez Karnijo do ftvice, čez Hanover v Nemčiji in do Baltika. To pričajo sami nemški zgodovinarji in po mnogih spomenikih, ki se še danes nahajajo v Nemčiji. Leibniz, nemški modroslovec, katerega ime izvira od naše slovanske lipe, je pogovarjajoč se s svojimi prijatelji rekel, da morajo biti Nemci ponosni, ker je v naših žilah slovanska kri. Znanstveno je dokazano, da večina južnih in vzhodnih Nenvcev so slovanske krvi. V sedmem stoletju smo imeli Slovenci veliko samostojno državo. Na Koroškem pri Celovcu,n a Gosposvetskem polju, se še danes nahaja granitni kamen, kjer 'se je prvotno volilo ljudske kneze, a kasneje ustoličevalo nemške nam vsiljene kneze. Pod izvoljenim slovenskim knezom Samom smo Imeli veliko državo Slovenijo, ki ae je razprostirala od Karpatov, Češke do Švice in do Jadrana. Potem1 je prišla tu nesporazumnost in nesloga in zaman so nekateri modri Slovenci opominjali, da le v slogi je moč, da sloga jači in nesloga tlači. Naši sovražniki, kakor takrat, tako danes, so vporabljali vse zvijače in sredstva, da so nas razedinili, ščuvali in hujskali enega proti drugemu, da bi se prepirali in uničevali med seboj tako, da bi se lažje podvrgli in zasužnili. Njih geslo je bilo takrat kakor vedno potem vse do danes: Divide et impera (Deli in vladaj-. Do leta 774 smo bili Slovenci na Primorskem še samostojni, toda ko so naši jugozapadni sovražniki zapazili, da ni več sloge med Slovenci in ne vezi z ostalimi Slovani, se jih je polastil pohlep po naših lepili slovenskih pokrajinah in po našem krepkem svobodoljubnem ljudstvu. Ti lažikulturonosci latinskega Izvora so že prej neprenehoma namigavali tedanjemu cesarju Karlu Velikemu (Carlo-magno), ki je vladal zapadno Evropo, naj bi nas podjarmili, da bi nas duševno zasužnili, pod pretvezo pokristjanjenja. Leta 774 je torej oglejski patrijarh Pavlin II res zaprosil Karla Velikega, ki je podjarmil Slovence brez težko?., ker dobil jili je nepripravljene. Od tedaj smo postali telesni in duševni sužnji. Ae isto leto so padli pod frankovsko oblast naši koroški bratje ki so bili že nekaj let prej odvisni od Bavarcev. Od tistega časa naprej se je začel vce-pati v svobodoljubna slovenska srca suženjski duh podložništva in robtsva, po protikrščansk"lh naukih, da mora ta postati skromna ovca pod oblastjo volka. Kmalu jo postalo značilno za ves slovenski narod. Slovensko ime je za Nemce in Italijane pomenilo sužnja (Schiavo — ščavo). Od Adrije se je razvila živahna kupčija s slovenskim ljudstvom. S to kupčijo so se zlasti bavili Benečani, Madžari in Grki. Iz Istre so prevažali tako človeško blago in ga prodajali mohamedanskim vladarjem v Azijo, Afriko in Španijo. S pretvezo, da širijo krščanstvo, so nas celih 1200 let tlačili, prodajali in pobijali in vse to v imenu rirtiske krščanske kulture. Komaj s poslednjo sevtovno vojno smo Slovenci postali zopet samostojen narod v svoji lastni državi, ki skupno z drugimi narodi tvorimo federativno Jugoslavijo. Osvobodilna Fronta slovenskega naroda, je združila že v času vojne vse vrline slovenskega naroda In nas sprostila suženjskega duha. * Tu v izseljenlštvu je mnogo Slovencev, ki se sramujejo svoje narodne pripadnosti in jih je sram materinega jezika. Iz mnogih prilik naj navedem samo eno, Pred časom sem obiskal neko slovensko družino, ki je stanovala na penzijonu. žena je oštevala moža da naj ne govori slovensko, ker ga lahko slišijo sosedje. Kakšno kulturo morajo dati taki starši svojim otrokom? Danes je v Slovanih moč, ker smo zedinjeni in nobena sila nas ne bo premagala več. Kjub temu se reakcionarne sile zopet zbirajo za pohod na Slovane, če bo prišlo ali no do novega klanja tega ne vemo, toda v obeh slučajih bodo zmagala zdrava slovanska ljudstva in komaj takrat bo za vse zasijala svoboda in blagostanje, kakor se bere v evangpliju: ‘‘da bo en hlev in en pastir”. Pomen poučevanja jezikov Bog je dal človeku prostost in vse kar je v naravi. Ako mi zgrešimo v svoji nevednosti, smo le sami odgovorni in moramo trpeti posledice našega dejanja ali nehanja. Ni dogodka brez vzroka. Vsak učinek ima svoj vzrok. Popolnoma razvit človek mora imeti sedem čutov, to je dva večin ta sta: klarividenca in klariavdjenca. Z drugimi besedami povedano: moramo razviti še dva organa, ki sta sicer latentna v naših možganih in v naši višji umnosti in duševnosti. To doseže vsak le tedaj, ko se vrne k naravi, kajti življenje, ki ga mi živimo je proti naravno. Z ozrom na pet čutov je človek šibkejši od živali, ker človek ima prosto voljo ln živi po njej in po svojih razvadah, medtem ko žival živi po naravnih zakonih. Najbolj dosežemo razvitje našega uma z učenjem jezikov. Ali prej ko pričnemo z učenjem' tujega jezika, je potreba, da se prej temeljito naučimo materinščine. čemu nam je potreben materin jezik? Vsak človek podeduje in prinese s seboj latentno že pri rojstvu, vse učenje, trud in znanje preteklih časov in vrlin tega podeduje po svojih roditeljih in po svojem narodu vso znanost in bogatstvo notranjega in zunanjega življenja, človeku je ž« prisojen po krvi in možganih svoj narodni jezik in to le latentno v podzavesti, katerega mora obuditi, vzgojiti in razviti v neskončni kulturi, da razvija svoje latentne, takorekoč še speče talent«. Narodni jezik je človeku temelj vseli znanosti. Jezik ni kakor si večina ljudi misli, da je sestavljen po leksikopiscih ali slovničarjih, ker ti ga le kultuvirajo in urejujejo, kakor, vrtnar urejujej svoj vrt. Jezik je človeku največji zaklad, sila, v kateremu je nabrana in nakopičena vsa človeška kultura, značaji in nazori naroda iz sto in tisočletij. Kakor posamezen narod čuti in misli ter si ustvarja svoje na-nazore, takšen bo tudi njegov jezik. Vsak narod in tako tudi poedinec hrani v svoji podzavesti vsa vse kar se je dogodilo v teku časa od kar dotični narod biva in vse to znanje je vtelešeno v besedah. Kultura je razvoj narodnega jezika, je narodno največje bogatstvo, zaklad in sila na katerem se je mogoče razviti in dvigniti v velikana. Kakor posameznik tako narod so ne meri po velikosti, ampak po kulturi in duševnem bogatstvu. Ako hočemo, da naša naselbina tu v tujini ne umre, moramo kultivirati naš lep slovenski jezik. Posebno sedaj ko se mnogi pripravljajo na vrnitev v domovino, tem je pregled slovenščine zelo potreben. FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construcci6n Avda. Fco. Beiro 5671 U. T. 50-538) Dr. A. Kirschbaum Dra. Maria Kirschbaum ZOBOZDRAVNIKA LOPE DE VEGA :$27l T. A. 50-7*87 Foto - Ar te MARCOS Najpopularnejša M Doek Sada Faeand« Quiro*a IMS U. T. S2-8M7 RAZPRODAJA KRUHA TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom Heredia 477 U. T. 51-7165 Reinaldo WaMaerman MEDICO Nazca 2381 U. T. 50-2845 Stavbinska Kovača G. STA VAR & K. KALUiA Laprida 2443 Florida, FCCA krojacnica Franc Melince Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356 SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espaiia 558 — J. Ingenieros — F. C. U. T. 757 - Santos Lugarea - 271 TRGOVINA JESTVDJ "PRI ČE H N I C U" n C. Ram6n Lista 5650 - U. T. 64-1509 Prevozno Podjetje ** G O R I C A Lojk Franc Villarroel 1476 U. T. 54-5172 STAVBENI PLESKAR IN TAPETAH MARIJ MEDVEŠČEK Guevara 525 U. T. 54-0624 “ALMACEN” PETER ČUČIČ Escelsior 1500 - U. T. 757-301, Saenz P«ft* RESTAURANT MIRO MERKUŽA LORIA 472 ELECTRICIDAD Y PLOMERIA JOSE RADAN Bernaldez 1550 Buenos Aires TISKARNA Rudolf tivec SARMIENTO 40 Caser«* T. A. 757 (Santos Lugares) 1101 EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIK* V SAAVEDRI ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Ruix Huidobro 4554-58 U. T. 70-6H2 JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO JANKO POLIAK Ituzaingo 4267 MUNB® Slovenska Cvetličarna “LOS A L P E S” H osi ar Antor Triunvirato 4223 U. T. 51-0732 SLOVENSKA BABICA Filomenm Beneš de BUek LIMA 1217. U. T. 2S-J389. Buenoa Aires Queseria y Fiambreria "LA IBERICA" de Cuervo y Ferndndez Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 - 856S TOVARNA POHIŠTVA VINKO ROGELJ BLANCO ENCALADA 249-261 VILLA ESCASO U. T. 652-01** ŽELEZO - BETONSKO PODJETJA RUDOLF KOMEL ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldea 1655 U. T. 67-l