Kmetijstvo Podravje • Osuševalni jarki ponekod postajajo divja odlagališča O Stran 9 Črna kronika Podravje • Na prikazovalnikih preizkušali najvišje hitrosti O Stran 24 M a \ >U : o ,•' H.' > Œ V rM U ¡¡J o"" • T • mn Stajerski Ptuj, torek, 16. oktobra 2018 Letnik LXXI • št. 81 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR t RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Podravje Ptuj • Metadonska ambulanta in mobilna enota že delata O Stran 5 V1»v v srediscu Slovenija • V v v« • v• .1 revščini živi kar 56.000 zaposlenih, največ jih je v Podravju O Strani 6 in 7 Podravje Ptuj • V teku obnova strehe na stavbi okrožnega 1 «v v sodišča O Stran 5 Ljudje in dogodki Črna gora, Albanija • Tradicionalni izlet bralcev in poslušalcev Radia-Tednika Podravje • Radio-Tednik je praznoval z bralci in poslušalci Večer odlične glasbe Vrhunec praznovanja 70-letnice Štajerskega tednika in 55-letnice Radia Ptuj je prišel z izjemnim glasbenim večerom, izjemnimi izvajalci in izjemnim občinstvom, kakršnega imata najboljša medija v Spodnjem Podravju oz. Podravju, ki ciljata še višje. Zgodba, ki bo po prepričanju direktorja družbe Radio-Tednik Draga Slameršaka še dolgo živela, če komoileiostolitskumii Foto: Črtomir Goznik Ptuj O Strani 10 in 11 Panorama • Kdo zavaja, kdo laže in kdo ima prav? o Strani 6 in 7 V središču • Bodo kmetje najemali upokojence za v.vv i j ivvn čiščenje cestišč? o Stran 7 Okolje • Na lesene orjake so ponosni predvsem Štajerci o Strani 8 in 9 Ob dveh jubilejih družbe Radio-Tednik Ptuj PODARJAMO KUPON ZA i Grand Hotel Primus TERME PTUI radioPTUJ 551er Štajerski TEDNIK , 701er 3M popusta za masažo Valens Augusta 50-minutna masaža Valens Augusta v Grand Hotelu Primus je posebnost Medico-wellnessa Valens Augusta, ki vključuje ročno masažo celega telesa, anti-stres masažo glave in masažo stopal. Obvezna predhodna rezervacija termina: 02/ 74 94 150, E: wellness@terme-ptuj.si. Za uveljavljanje popusta predložite kupon. Kupon ne velja pri nakupu darilnih bonov ter se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za eno storitev in se lahko izkoristi do 20. 12. 2018. 2 Štajerski Aktualno torek • 16. oktobra 2018 Ptuj, Gorišnica • 70 let Štajerskega tednika in 55 let Radia Ptuj Za zgodbe druženja, kakovosti življenja Osrednje praznično dogajanje ob 70-letnici Štajerskega tednika in 55-letnici Radia Ptuj seje izteklo. Na jubilejno leto obeh medijev smo spomnili preteklost. Te ne bi bilo, če vsebine obeh medijev ne bi imele zvestih bralcev oz. poslušalcev vseh generacij. „Vloga in poslanstvo naše časopi-sno-radijske hiše je, da še naprej deluje v dobro ljudi: bralcev in poslušalcev. Verodostojnost je edini temelj preživetja resnih medijev oz. je smrt za populistično in lažno novinarstvo, ki ogroža temelje novinarstva. Verodostojnost je naš in bo naš večni cilj, je osnova za uspešno delo. Želimo ostati medij, tako kot doslej, ki bo ljudem vračal zaupanje v 'biti', zagotavljal vir vedenja in osveščanja, ob tem pa tudi pomagal pri premagovanju osebnih tegob in osamljenosti. Cilj je jasen: Štajerski tednik in Radio Ptuj bosta v prihodnosti postala gibanje vseh generacij, ki se bodo v tem sodobnem in konfliktnem svetu skozi naše poslanstvo lažje spopadali s težavami in uresničevali svoje osebnostne interese. Naše videnje sedanjosti in prihodnosti medijev so prepoznali in sprejeli v medijski družini Media24, ko so se pred dobrim letom odločili, da lahko za bralce in poslušalce v Sloveniji z medsebojno sinergijo, izmenjavo idej in izkušenj, ustvarjamo medijske zgodbe, ki bodo nadgrajevale in bogatile radijski program in časopisne rubrike, ne samo v Spodnjem Podravju, ampak tudi širše. Filozofija medijev jutrišnjega dne bo v gibanju, druženju in Foto: Črtomir Goznik Trije najodgovornejši družbe Radio-Tednik Ptuj: Simona Meznarič, odgovorna urednica Štajerskega tednika, Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj, in Domen Hren, odgovorni urednik Radia Ptuj. Foto: Črtomir Goznik V slavnostni dvorani ptujskega gradu je potekala osrednja slovesnost ob 70-letnici Štajerskega tednika in 55-le-tnici Radia Ptuj. identifikaciji poslušalcev in bralcev Ptuj, formula za prihodnost medijev tudi velika statua, ki jo je v imenu Foto: Črtomir Goznik Vokalno-instrumentalna skupina Ctassico treh tenorjev, klavirja in tolkal je navdušila. Deluje dobro leto v Sloveniji in Italiji. z lokalnimi zgodbami, projekti na nacionalni ravni, ki bodo ljudem omogočali druženje, kakovost življenja, pridobivanje vedenja o stanju v družbi. To so veliki izzivi, a skupaj z odgovornimi in smelimi lastniki, formula za prihodnost Radia-Tednika v Sloveniji," je poudaril Drago Sla-meršak v svojem govoru na osrednji slovesnosti ob jubileju medijev v slavnostni dvorani ptujskega gradu, 12. oktobra. Na jubileja časopisa in radia bo ob številnih spominih spominjala MO Ptuj direktorju družbe Radio-Te-dnik Ptuj Dragu Slameršaku izročil podžupan MO Ptuj Gorazd Orešek. Družba je prejela tudi čestitko predsednika RS Boruta Pahorja, ki je v pisnem voščilu zapisal, da medija s svojim delovanjem prispevata k Podravje • Radio-Tednik je praznoval z bralci in poslušalci Večer dobre glasbe, lepih misli in praznične Vrhunec praznovanja 70-letnice Štajerskega tednika in 55-letnice Radia Ptuj je prišel z izjemnim glasbenim večerom, izjemnimi izvajalci in medija v Spodnjem Podravju oz. Podravju, ki ciljata še višje. Zgodba, ki bo po prepričanju direktorja družbe Radio-Tednik Draga Slamerška Vsi, ki so stopili na oder, so dali vse od sebe v tem prazničnem večeru, v katerem je gorišniška večnamenska dvorana pokala po šivih, tudi zato si je vsak od nastopajočih zaželel, da bi se ponovno srečali na enem od podobnih dogodkov in prav tolikšnim občinstvom. Z večino prijateljujemo že dolgo, naše občinstvo razveseljujejo na že tradicionalnih prireditvah, festivalu narodno-zabavne glasbe, na Orfejč-kovi paradi, na prireditvi Z glasbo do srca, na humanitarnem odru Vsi smo za enakost, prijateljstvo, sopomoč, v radijskih oddajah in ob drugih priložnostih. Za veselje in praznično vzdušje so tako poskrbeli odlični pevci in pevke oz. glasbeniki, nekateri med njimi so že prave glasbene legende: Elda Viler, Helena Blagne, Isaac Palma, Manca Špik, Dejan Vunjak, klapa Kampanel in Marko Škugor, Štirje ko- vači ter Čuki z otroškim in mladinskim pevskim zborom OŠ Gorišnica pod vodstvom učitelja glasbene umetnosti Aleša Pevca. 73 mladih pevcev se je odlično ujelo s skupino, ki letos praznuje že 30-letnico svojega delovanja. Vadili so dobrih 14 dni. Otroci so uživali na odru, nastop s Čuki jim je prinesel dragoceno izkušnjo, ki se je bodo radi spominjali. Tudi sicer družba Radio-Te-dnik Ptuj že štiri leta načrtno odpira vrata mladim pevskim talentom v okviru projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Zato ni naključje, da so svoj pevski talent pokazali tudi učenci OŠ Gorišnica. Ko je po treh urah glasbenih užitkov 14. oktobra padel oder, je prišla torta, ne ena, pet odličnih so spekli v Ptujskih pekarnah in slaščičarnah, da se je prav vsak lahko posladkal. MC njim boste vedno našli svojo pot ŠKODA KAROO Puhova ulica 12, 2250 Ptuj toi ■ no -taq 00 en Zvesti bralci Štaierskeaa tednika in uostušalci Radia Ptui so večnamensko dvorano v Gorišnici nauotniti do zadnieaa kotička. torek • 16. oktobra 2018 Aktualno Štajerski 3 in boljšo prihodnost vseh s številnimi tiskanimi in zvočnimi zapisi. Brskanje po spominu je vsaj za kratek čas spomnilo na številne dogodke, ki so zaznamovali našo skupno zmagovalka v starejši kategoriji četrte sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Druženje gostov, poslovnih partnerjev, sodelavcev in nekdanjih sodelavcev ter prijateljev Štajerskega tednika in Radia Ptuj se je po uradni slovesnosti nadaljevalo v romanskem palaciju ptujskega gradu, kjer je v prijaznem in prijateljskem klepetu oživela še marsikatera zgodba, vesela in manj vesela, ki je spremljala nastajanje časopisa in programa radia. Za pogostitev je poskrbelo PP Gostinstvo, za pokušino 15 najboljših vin pa Društvo VTC 13 - Srednje Slovenske gorice. MG Foto: Črtomir Goznik Direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak, ob njem napovedovalca Natalija Škrlec in Marjan Nahberger, ki sta popeljala skozi pomembnejša obdobja zgodovine razvoja časopisa in radia. ohranjanju kulturne dediščine, kar je pomemben element identitete vsake države in naroda. Osrednjo jubilejno slovesnost sta z izbranim programom obogatili vokalno-instrumentalna skupina Classico s tremi tenorji (Vladimir-jem Čadežem, Timom Ribičem in Hideyukijem Suzikijem), Carlosom Valderramo na tolkalih ter Natalijo Šaver za klavirjem, in Naja Fridl, Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Drugi praznični dan je bil namenjen zvestim naročnikom Štajerskega tednika, ki so uživali v najnovejši uspešnici MG Ptuj - Ljubim Njofro v izvedbi odličnih mojstrov odrske umetnosti Vlada Novaka in Gojmirja Lešnjaka Gojca. Čestitkam ob jubileju seje v imenu MG Ptuj pridružil direktor Peter Srpčič in družbi zaželel še veliko uspešnih skupnih let z bralci Štajerskega tednika in poslušalci Radia Ptuj. V imenu jubilanta, družbe Radio-Tednik Ptuj, je zbrane zveste bralce Štajerskega tednika pozdravil direktor Drago Slameršak. Zahvalil seje MG Ptuj za prijazno gostoljubje, naročnikom časopisa pa za dolgoletno zvestobo: »Mnogi med vami ste že naši dolgoletni naročniki, bodite z nami, ostanite naši. Kjerkoli že boste hodili, vedno ponosni povejte, da prihajate iz Podravja, kjer ima sedež prepoznavna medijska hiša s časopisom in radiem!" Z družabnega dela u romanskem palaciju torte izjemnim občinstvom, kakršnega imata najboljša še dolgo živela, če bomo le ostali skupaj. Voditelja Natalija Skrinj ar in Dalibor Bedenik Foto: Črtomir Goznik wm ■V IE: d| m* l^ft I Br Wj Foto: Črtomir Goznik Dejan Vunjak in Manca Špik Foto: Črtomir Goznik é 1 WW \ > * Foto: Črtomir Goznik Elda Viler Helena Blagn Isaac Palma Foto: Črtomir Goznik Klapa Kampanel in Marko Škugor Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Čuki in učenci OŠ Gorišnica 4 Štajerski Politika torek • 16. oktobra 2018 Podlehnik • S 25. redne seje občinskega sveta Država in Evropa sta primaknili bolj malo Podlehniški občinski svet seje sestal še zadnjič v tem mandatu ter potrdil drugi rebalans letošnjega občinskega proračuna in v enem branju sprejel občinski proračun za prihodnje leto. Foto: EM Tako rebalans letošnjega občinskega proračuna kot občinski proračun za prihodnje leto je (sicer nepopoln) podlehniški občinski svet potrdil soglasno. Prihodki občine naj bi se povečali p IfMBl 1_(v evrih)_ Prihodki 2.125.326 2.495.364 Odhodki 2.255.686 2.371.953 Investicijski odhodki 509.725 673.884 Vir: Občina Podlehnik Letošnji občinski proračun so v Podlehniku sprejeli šele marca, zdaj so ga z rebalansom »popravili« še drugič. Sredstva za investicije so se več kot prepolovila, predvsem zaradi znižanja transfernih prihodkov: tako državnega kot evropskega denarja bo občutno manj, kot so predvideli. Občina Podlehnik naj bi iz državnega proračuna prejela 339.204 evre za sanacijo plazu Zgornji Lesko-vec-Spodnje Gruškovje, a se to ni zgodilo. Če bo Ministrstvo za okolje in prostor sredstva za sofinanciranje le zagotovilo, se bo projekt izvedel v prihodnjem letu. Iz evropskega proračuna oz. iz strukturnih skladov naj bi podleh-niška občina prejela 154.921 evrov za čezmejni kolesarski park Halo, si za bike; 51.000 evrov za izgradnjo odprtega širokopasovnega omrežja in 41.140 evrov za Viničarski muzej na Gorci. Kolesarski park je na razpisu padel kar trikrat in se z njim za evropska sredstva ni več mogoče potegovati, ostali dve investiciji se bosta, če bo vse po sreči, prenesli v prihodnje leto. S temi investicijami so se na drugi strani seveda znižali tudi odhodki občine. O šolski knjižnici bo odločilo novo vodstvo občine Podlehniški občinski proračun za leto 2019 naj bi bil za odtenek bogatejši od letošnjega. Dolgoletni župan občine Podlehnik Marko Maučič, ki se za županski stolček na bližajočih se lokalnih volitvah ne bo več pote- goval, je dejal: »Verjamem, da bosta novi občinski svet in župan ali županja takoj sprejela svoj proračun in program dela. Ker pa imamo nekaj projektov, ki jih bomo v tem letu dokončevali in bodo plačila vezana na prihodnje leto, je treba ta proračun sprejeti. Seveda ni ambiciozen z nekimi dodatnimi sredstvi; poiskalo jih bo novo vodstvo občine.« V načrtu razvojnih programov za prihodnje leto (gre za investicije, ki se izvajajo več let) so: sanacija plazu na lokalni cesti Zgornji Leskovec-Spodnje Gruškovje (344.704 evre), rekonstrukcija lokalne ceste Dež- no-Bukovjek z odcepoma (137.480 evrov), odprto širokopasovno omrežje (61.730 evrov), aktivnosti DE-park II - ponatis knjig o Halozah in ureditev muzejske zbirke v Vini-čarskem muzeju na Gorci (48.400 evrov), sanacija zemeljskih plazov in usadov (30.000 evrov), investicijsko vzdrževanje in izboljšave ribnika v Dežnem (12.000 evrov) ter sofinanciranje nakupa gasilske zaščitne opreme za Prostovoljno gasilsko društvo Podlehnik (5.000 evrov). Podlehniški župan je povedal, da so na Osnovni šoli Martina Koresa Podlehnik dali pobudo za razširi- tev šolske knjižnice: »Mnenj, ali je to nujno potrebno ali ne, mi še ni uspelo pridobiti, zato k predlogu proračuna nismo vložili amandmaja. Mislim, da ne gori pri tej zadevi, da so druge stvari v šoli bolj potrebne, od vodovoda do kanalizacije. Šolsko knjižnico smo pred leti tudi obnovili, samo po površini menda ne ustreza normativom, ki so priporočeni na nivoju države.« V Dežnem spi Trnuljčica Ob slovesu je večina občinskih svetnikov izrazila zadovoljstvo nad složno in dobro opravljenim delom v iztekajočem se mandatu. Kljub temu je predsednik občinskega odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe Ivo Ban opozoril, da je bilo vse od ustanovitve novodobne občine Podlehnik premalo posluha za gospodarstvo: »Vedno je bil nek zadržek, da nimamo razvite infrastrukture, ampak gospodarstvo je gibalo vsega.« Povedal je, da so na občini v teh letih sklicali le en sestanek z gospodarstveniki: »Novo vodstvo občine naj temu segmentu posveti nekaj več pozornosti, morda tudi razvoju obrtnih con - pri tem smo absolutno na repu vseh okoliških občin, imamo pa ekscelentno pozicijo daleč naokrog.« Župan je odvrnil, da so bila na občinskih razpisih sredstva za kmetijstvo vedno počrpana, za gospodarstvo pa nikoli: »Res pa je, da je s 15.000 evri težko zadovoljiti vse potrebe v občini.« Glede obrtnih con je pojasnil: »Ob priključku Podleh-nik-sever je zemljišče v lasti enega velikega kmeta; če mu ga vzamemo, lahko tudi on zapre kmetijo. Ob priključku Podlehnik-jug, kjer smo cono dejansko načrtovali, je prostora le za kak manjši logistični center.« Poudaril je, da gospodarstvo ni samo industrija, temveč tudi turizem: »Tu čaka vse nas občane, da poskušamo iz naših Haloz tudi sebi kaj iztržiti in prispevati k razvoju občine. Ribnik v Dežnem je naša speča Trnuljčica - ob njem smo pogoje za razvoj zagotovili, a se mora najti nekdo, ki bo to popeljal naprej. Tik čez slovensko--avstrijsko mejo so v Gamlitzu iz ene mlake naredili velik motorični park, tja se vijejo kolone Slovencev ...« Eva Milosic Podlehnik • Župan podeli! prav posebno priznanje Dediščino so podarili občini Župan občine Podlehnik Marko Maučič je Vinku in Mileni Dreu s hčerkama Savino in Mojco Dreu zaradi velikega prispevka k možnemu prostorskemu razvoju lokalne skupnosti, finančnega daru in zglednega moralnega dejanja podelil priznanje župana. Zaradi izgradnje avtocestnega odseka med Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje so morali porušiti več stavb, svojo domačijo je na ta način izgubil tudi Vinko Dreu. Z županom občine Pod-lehnik sta bila prijatelja in lovska tovariša, zato je sklenil, da bo tudi sam prispeval k razvoju lokalne skupnos- ti, na katero je bil zelo navezan. Odločil se je, da bo vsa zemljišča, ki jih DARS ni potreboval za izgradnjo avtoceste, podaril Občini Podlehnik. Podlehniški župan je povedal: »Vinko Dreu se je pred dokončanjem izgradnje avtoceste žal poslovil, a so njegova žena Milena ter hčerki Savina in Mojca spoštovale njegovo odločitev in namero očeta izpolnile. Odrekle so se dediščini in občini podarile nekaj manj kot 4.000 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč v Podlehniku.« Napovedal je, da bo podarjena zemljišča občina spremenila v zazidalna in tako zaokrožila urbano središče Podlehnika. EM Foto: arhiv Občine Podlehnik Z leve: podžupanja občine Podlehnik Jožefa Svenšek, Mojca Dreu, Milena Dreu, župan občine Podlehnik Marko Maučič in Savina Dreu Ptuj • Med kandidati za župana tudi Dejan Dok! Dokl obljublja nižje cene vrtca, vode in odvoza odpadkov Kandidat za župana Mestne občine Ptuj stranke SMC je Dejan Dokl. Kot poudarja, ga vodijo poštenost, ciljna naravnanost, sodelovalnost, upoštevanje dobrih praks, učinkovitost in vztrajnost, kar se, pravi, odraža v njegovih dosežkih v športu in na poslovnem področju. Dejan Dokl je direktor Atletske zveze Slovenije, v Spodnjem Pod-ravju pa je prepoznan predvsem po številnih športnih rezultatih in delovanju v Domu upokojencev Ptuj. Te izkušnje izpostavlja tudi sam: „11 let sem bil zaposlen kot član vodstvene ekipe Doma upokojencev Ptuj, ki je postal najboljši dom na področju institucionalnega varstva v Sloveniji. Če mi bo na volitvah uspelo, si bom prizadeval za koristi vseh občanov. Zavzemal se bom za: razvoj vseh dejavnosti za višjo kakovost življenja (področja socialne politike, izobraževanja, kulture, aktivnosti za zdrav življenjski slog); spremembo občinskih odlokov s ciljem zagotoviti optimalne pogoje za razvoj podjetništva; realno ovrednotene bodoče investicije, boljše sodelovanje s če-trtnimi skupnostmi, tudi v obliki so-odločevalskega proračuna MO Ptuj v višini 5 % za samostojno razpolaganje, gradnjo večstanovanjskih stavb z dvigali in večjo možnostjo medge-neracijskega sobivanja, energetsko samozadostnost objektov in s tem nižjih stroškov delovanja, kar bo po- sledično vplivalo na nižje cene vrtca, vode, odvoza odpadkov itd., boljšo infrastrukturo, azil za živali." Dženana Kmetec I Foto: CG Dejan Doki torek • 16. oktobra 2018 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Metadonska ambulanta in mobilna enota Po Ptuju vozi bel kombi - tokrat zares Metadonska ambulanta, kije v Zdravstvenem domu Ptuj začela delovati prejšnji mesec, je del programa, ki ga financira evropska skupnost. Nova dejavnost, ki jo izvajajo, vključuje tudi mobilno enoto, v kateri se odvisnikom od prepovedanih drog razdeljuje substitucijska zdravila, se jih informira o tveganjih, nudi zdravstvena pomoč in se jih skuša usmeriti na pravo pot. „Omejiti uporabo in posledice uporabe prepovedanih substanc je osnovni namen nove dejavnosti, ki jo izvajamo v sklopu programa Pot gor," pojasnjuje Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. Gre za zavod, ki ima devet občin ustanoviteljic, pokriva pa območje 16 občin. V sklopu projekta je Zdravstveni dom Ptuj nabavil posebej prilagojeno vozilo. Ptuj • Ob svetovnem tednu dojenja Materino mleko je edinstveno Prvi oktobrski teden obeležujemo svetovni teden dojenja. Letos je potekal pod geslom »Dojenje: dober temelj za življenje«. Tej pomembni tematiki, tudi v kontekstu trženja industrijsko pridelanega mleka, so se posvetili na ginekološko-porodnem oddelku ptujske bolnišnice. Čeprav je nesporno dejstvo, da je materino mleko najboljša možna prehrana za dojenčka, se še vedno pojavljajo številne napačne informacije. Da bi se jim izognili in nosečnicam ter tudi širši javnosti predstavili, kako edinstveno je materino mleko, so na ginekološko--porodnem oddelku SB Ptuj, ki ga vodi predstojnik Saša Djukanovic, pripravili prav poseben dogodek. Projekcijo filma ter pogovor s strokovnjaki, zaposlenimi v bolnišnici. Zdravstveni delavci, od babic in medicinskih sester do zdravnikov, so izrazili enotno mnenje: dojenje je izjemno koristno. „Mamino mleko je najbolj naravna hrana za otroka, saj je zmeraj, ob vsaki uri točno tako pripravljeno, kot ga otrok potrebuje. Ima ravno dovolj maščob, beljakovin in vsega potrebnega, vedno je na razpolago, industrija pa take hrane ne more pridelati," je prednosti dojenja poudarila babica Ana Španinger. Zakaj mlečne formule ne morejo nadomestiti materinega mleka, je ob promociji na temo dojenja babica Eva Kolmančič dejala: „Materino mleko je temeljno in najpomembnejše za otrokov razvoj in rast. Ne gre le za telesni, temveč tudi čustveni vidik. Zelo pomemben je prvi stik in to, da se ta vzpostavi v prvi uri po porodu. Zraven spoznavanja mame in otroka se s prvim podo-jem vzpostavi tudi laktacija." Damijana Bosilj, ena izmed or-ganizatoric tokratnega dogodka, pravi, da je rožnati oktober pravi mesec za izvedbo takšnih dogodkov. Oktober je namreč posvečen preprečevanju raka in bolezni dojk, obenem pa se takrat obeležuje tudi svetovni teden dojenja. Da bi opozorili na pomen skrbi za svoje zdravje in zdravje svojega otroka, so izpeljali dogodek, ki je za nosečnice prav poseben. Dženana Kmetec > Prvi oktobrski teden je svetovni teden dojenja. Le dve mesti v Sloveniji sta bili uspešni pri pridobivanju evropskih sredstev za omenjeni projekt, zraven ptujskega Zdravstvenega doma še Slovenj Gradec. Ambulanta je začela delovati v začetku prejšnjega meseca in samo v dveh tednih je pomoč poiskalo 13 uporabnikov prepovedanih substanc. Na našem območju jih je registriranih kar 35. S pomočjo petletnega programa, ki traja do leta 2022, bodo strokovnjaki v ambulanti in mobilni enoti skušali pomagati uporabnikom prepovedanih drog in jih vsaj del spraviti do tega, da se rehabilitirajo in si poiščejo službo, s Uživalci drog pogosto širijo HIV in hepatitis tudi med tiste, ki ne uživajo drog Uporabniki drog, ki droge injicirajo, predstavljajo najranljivejšo skupino s povečanim tveganjem za širitev krvno prenosljivih virusov (HIV, hepatitis). Velika nevarnost je tudi za prenos spolno prenosljivih bolezni za splošno populacijo, torej tiste, ki niso uporabniki prepovedanih drog. „Iz terenskih raziskav namreč vemo, da ima velik delež uporabnikov drog spolne odnose z osebami, ki ne uživajo drog. V tem dejstvu tiči ključna nevarnost za širjenje epidemije tudi v splošni populaciji," opozarja Petek Uhanova. Pri intravenskih uživalcih drog, ki ne vstopijo v programe zdravljenja,je petkrat večja nevarnost, da se okužijo z virusom HIV in petnajstkrat večja nevarnost za okužbo z virusom hepatitisa C od tistih, ki so v programi tem pa tudi storijo korak k boljšemu življenju. Z zmanjšanjem uporabnikov prepovedanih drog računajo tudi na zmanjšanje obolelih z virusi HIV in hepatitis B in C ter smrtnih primerov zaradi prekomernih odmerkov. Dejavnost bo povezala preventivne aktivnosti, terensko delo v mobilni enoti in socialno rehabilitacijo za ciljne skupine. „Naš cilj je vzpostaviti stik predvsem s tistimi, ki še niso v nobeni obliki zdravljenja ali pomoči. Gre za skrito populacijo uporabnikov. Terensko delo se bo izvajalo s kombi-jem, v katerem je pisarna in priročen ambulantni del," pojasni Petek Uha-nova. Pričakuje, da bodo v petih letih v programe substitucijskega zdravljenja vključili okrog 100 uporabnikov. Termini, kdaj in kje vozi mobilna ambulanta, torej bel kombi, ki so ga kupili in prilagodili prav posebej za ta namen, so uporabnikom že znani. Obiskovali bodo vse spodnjepodra-vske občine, v enoti pa so posebej usposobljeni strokovnjaki. Dženana Kmetec Ptuj • Obnova strehe na stavbi okrožnega sodišča Dela naj bi končali do decembra Spomladi smo poročali, da stavba ptujskega okrožnega sodišča kliče po obnovi. Med dugim so dotrajani streha, elektro in vodovodne instalacije, ogrevalni in klima sistem, treba bi bilo namestiti dvigalo ali še ene stopnice, zamenjati luči, pobarvati okna, posodobiti varnostni sistem in še bi lahko naštevali. Foto: Črtomir Goznik Obnova ostrešja, strehe in žlebov oz. meteorne kanalizacije bo stala 176.000 evrov. Na ministrstvu za pravosodje, ki finančno pokriva investicije na slovenskih sodiščih, so se odločili, da bodo na stavbi okrožnega sodišča na Krempljevi ulici na Ptuju letos popravili streho. Sanirali bodo tudi ostrešje in obnovili meteorno kanalizacijo. Vrednost investicije je slabih i76.oooevrov. Dela bodo predvidoma končali do konca novembra, izvajalec je Renata Kerec, s. p., iz Lokavcev. „Za prihodnje leto načrtujemo sanacijo električne inštalacije in nakup prehodnega detektorja kovin. Prav tako je sodišče vključeno v seznam 34 lokacij, za katere postopoma, skladno s finančnimi zmožnostmi, urejamo dostope za invalide. Okna in fasada so bili na tem objektu obnovljeni leta 2007. Garan- Kako je z investicijami na drugih slovenskih sodiščih „Letos smo dokončali energetsko prenovo treh stavb sodišč po principu javno-zasebnega partnerstva, katere vrednost je skupaj z evropskimi sredstvi in brez vložka zasebnega partnerja znašala 905.000 evrov, celotna investicija pa 1,8 milijona evrov. Prav tako bo v letošnjem letu zamenjano stavbno pohištvo na stavbah sodišč v Ilirski Bistrici, Ajdovščini, Gornji Radgoni in Kamniku v skupni vrednosti 551.000 evrov. Posodobljena bo kotlovnica s sanacijo ogrevalnega sistema Okrožnega sodišča v Mariboru v višini 321.000 evrov, izvedena bo sanacija kotlovnice Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni v višini 73.000 evrov. V tem letu so bila končana tudi gradbeno-obrtniška dela za preureditev prostorov za potrebe sodišča v Celju na Prešernovi 27 v višini 170.000 evrov. Celotna investicija pa je sicer znašala 543.000 evrov," so dodali na ministrstvu za pravosodje. cija za dobro izvedena dela za fasado se izteče konec leta. Zato se je v septembru tega leta z izvajalcem izvedel komisijski pregled, na katerem so bile ugotovljene pomanjkljivosti, ki jih bo izvajalec popravil," so pojasnili na ministrstvu za pravosodje. Na vprašanje, kako in kdaj bodo reševali težave dotrajanega voznega parka ptujskega in drugih sodišč v državi, pa so odgovorili: „Mini-strstvo vsako leto nabavlja vozila za potrebe obnove voznega parka pravosodnih organov. Dodelitev nabavljenih avtomobilov je določena s točkovanjem ob upoštevanju metodologije za dodelitev vozil, ki temelji na vsakoletnih podatkih o stanju voznega parka in potrebah vozil vseh pravosodnih organov. V zadnjih dveh letih smo izvedli obsežne posodobitve voznega parka, saj je v letu 2014 znašala povprečna starost vozil 11,3 leta, v lanskem letu pa 9,4 leta. Nove nabave načrtujemo tudi v prihodnjem letu, predvidoma v okviru skupnega naročanja prek Ministrstva za javno upravo." Mojca Zemljarič Foto: CG Foto: CG 6 Štajerski V središču torek • 16. oktobra 2018 Ptuj • Občina in družini Krapša in Gutschi ostajajo vsak na svojem bregu Panorama - kdo zavaja in kdo laže? Potem ko je mestni svet potrdil predlog občinskega podrobnega načrta za del območja urejanja Panorame, seje na Mestno občino Ptuj vsul napačnih informacijah ter zavajanjih, za katerimi naj bi stali nekateri stanovalci tega območja. Več let so si lastniki nekaterih zemljišč na območju OPPN Krčevina pri Ptuju - pri Panorami prizadevali, da bi se tam uredil in sprejel občinski podrobni prostorski načrt, s tem pa omogočila gradnja. Območje je namreč v prostorskih aktih namenjeno pozidavi že več kot 30 let. Konsenza med njimi in občino ni bilo mogoče najti, a so se na občinski upravi odločili zadeve izpeljati do konca. Kot pravijo, v korist velike večine lastnikov in tudi občine. „Naša želja je, da na Ptuju prebiva čim več ljudi in s tem, ko smo omogočili pozidavo tega območja in gradnjo novih hiš, bo to mogoče," pojasnjuje Miran Senčar, župan MO Ptuj. Da je res tako, je s svojim glasom za sprejem predloga OPPN glasovala tudi velika večina svetnikov in tako prižgala zeleno luč za izgradnjo. Kar pa je za nekatere stanovalce, ki stanujejo tam, nesprejemljivo. Gre za dve družini: Krapša in Gutschi, ki ostro nasprotujeta sprejetemu OPPN, kot pravijo, iz več razlogov. A prav njihove trditve, izrečene po seji, na kateri je bil omenjeni predlog sprejet, so razburile vodstvo ptujske občine in strokovne delavce občinske uprave ter pripravljavca predloga OPPN. Na SOU Spodnjega Podravja trdijo, da so številne izjave Mitja Krapša in njegove sestre Metke Gutschi neresnične in zavajajoče. „Razumem, da ne želijo, da se na tem območju gradi, ne morem pa razumeti, da lahko nekdo izreče toliko neresnic. Trdijo, da imajo mnenje varuha človekovih pravic o tej zadevi, kar sploh ne drži. Varuha so pozvali, a se še glede te zadeve ni izrekel. Policijska postaja Ptuj o tem zbira dokumentacijo. Kriminalist nas je na podlagi našega povabila obiskal, da določimo, katera dokumentacija bo predmet preiskave. To jim bomo posredovali v naslednjih Varuh človekovih pravic sploh ni izdal mnenja „Varuh človekovih pravic je na MO Ptuj naslovil dopis (na osnovi podane anonimne prijave), s katerim poizveduje o poteku postopka in o vseh preostalih aktivnostih. Pripravili smo jim izčrpen odgovor z vsemi pojasnili in ga poslali na njihov naslov. Trenutno pričakujemo njihovo mnenje. Navedba gospe Gutschi, da imajo mnenje varuha človekovih pravic, ni točna," trdijo na MO Ptuj. Da govorijo resnico, je potrdil tudi Mitja Krapša in povedal, da mnenje varuha človekovih pravic dejansko šele čakajo. dneh. Dokumentacija dokazuje, da je bil postopek voden v skladu s predpisi in zakonskimi podlagami. Tudi navedba, da bo oskrunjen državni spomenik, je zavajajoča. Ne ureja se območje arheološkega parka Panorama, to sploh ni tisto območje, za katero je bil sprejet občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki bo omogočil gradnjo stanovanjskih hiš. Območje, namenjeno gradnji, je severozahodno od arheološkega parka Panorama in je namenjeno stanovanjski gradnji. Določila se je natančna umestitev načrtovanih objektov in potek cestne in komunalne infrastrukture," pravi ptujski župan in dodaja: »O tem vprašanju je na dveh sejah mestnega sveta in številnih odborih podrobno razpravljal tudi mestni svet in glede na razprave je bila odločitev o spremembi odloka sprejeta z veliko večino glasov (19 za in štirje proti).« Krapša sicer vztraja, da na občini lažejo in dodaja, da v grafičnem delu niso navedene vse parcelne številke ter da se ureja tudi del, ki spada pod arheološki park. Namen le zavirati in ustaviti postopek? Na ptujski občini trdijo, da so se s Krapšem in Gutschijevo skušali večkrat dogovoriti, a zmeraj neuspešno. Ves čas naj bi vztrajala zgolj pri svojem in zavirala postopek. To je tudi razlog, da njunih parcel niso uvrstili v prvo fazo OPPN. Kdaj bo na vrhu Panorame lokal? Želja trenutnega vodstva občine je, da se na Panorami uredi lokal. Senčar pravi, da so pripravili vse potrebno: uredili napeljavo, izbrali idejno rešitev in pridobili soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Maribor. „Spodnje območje, arheološki park, je nedotakljivo, bomo pa na vrhu uredili lokal. Želimo pridobiti zasebnega investitorja, a je ocenjena vrednost za izvedbo idejne zasnove okrog sto tisoč evrov," pravi ptujski župan. Kmalu naj bi začeli tudi drugo fazo urejanja parka. „Kar pa ne pomeni, da se njune parcele ne bodo vključile. Prepričan sem, da bosta že naslednje leto podala vlogo za spremembo," meni Senčar in poudarja, da sprejetje predstavlja dolgoročno rešitev za ta del prostora ter da so ogromno pomagali vsem lastnikom parcel, tudi tistim, ki se danes pritožujejo: „Njihove parcele so vredne bistveno več, kot so bile. Nekateri drugi lastniki so zemljišča imeli 20 let v lasti, pa niso mogli graditi. Interes mesta je privabiti nove občane, a z nekaterimi žal kompromisa ni bilo mogoče skleniti." Prepričan je, da so Krapšu s tem, ko so cesto prestavili, ugodili. Priznava, da je del vrisan tudi po njegovi parceli, a kot pravi, če ne bo želel, je tu ne bodo gradili in ne bo krožna. „Vse je zasebna lastnina, občina tu na tem območju nima svoje lastnine, delali smo zgolj zato, da bi zadeve olajšali občanom," vztrajajo na ptujski občini. Temu pa Krapša ne verjame in pravi, da bi cesta lahko potekala tudi drugje, za kar ima arhivske posnetke, ki dokazujejo, da je pred 50 leti tekla ravno med hišami, ki bodo še zgrajene. Arheološki park Panorama ostaja nedotaknjen - želijo pa si urediti lokal na vrhu „Na območju arheološkega parka Panorama ni možna gradnja objektov. Občina je že pred časom omogočila začasno ureditev območja in to pomembno območje približala občanom. Trenutno se zaključuje izdelava konservatorskega načrta, potrditi ga mora še ZVKDS. Nato se bo nadaljevalo z drugo fazo začasne ureditve, v nadaljevanju pa bo za celotno območje na izhodiščih konservatorskega načrta treba izvesti arhitekturni natečaj za izbor najustreznejše ureditve. OPPN je bil sprejet za del, označen z rdečo. Spod Slovenija, Podravje • Pod pragom tveganja revščine vsak osmi prebivalec V revščini živi kar 56.000 zaposlenih, v vrl Pod pragom tveganja revščine živi vsak osmi Slovenec, med njimi največ upokojencev in delovno aktivnih oseb. Z najvišjo stopnjo tv in podravski regiji. 268.000 ljudi ali 13,3 odstotka je po podatkih državnega statističnega urada (SURS) v lanskem letu živelo z dohodkom, ki je bil nižji od praga tveganja revščine. Mesečni razpoložljivi neto dohodek teh ljudi je bil nižji od 636 evrov na odraslega člana gospodinjstva. Na splošno se je število revnih v državi v primerjavi z letom 2016 zmanjšalo za 12.000 oziroma 0,6 %, a ne v petih slovenskih regijah, med katerimi je tudi Podravje. Medtem ko je v letu 2016 pod pragom revščine živelo 49.000 Podravcev, se je lani ta številka povzpela na 52.000. Več oseb, ki so živeli Pod pragom revščine kar 52.000 Podravcev I 2016 I I 2017 I SLOVENIJA 280000 268000 Pomurska 19000 19000 Podravska 49000 52000 Koroška 13000 14000 Savinjska 38000 39000 Zasavska 9000 7000 Posavska 11000 13000 Jugovzhodna Slovenija 20000 17000 Osrednjeslovenska 64000 60000 Gorenjska 28000 25000 Primorsko-notranjska 5000 4000 Goriška 18000 11000 Obalno-kraška 6000 8000 z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je bilo le še v osrednjeslo-venski regiji (60.000), kjer je sicer največ prebivalcev. Najmanj revnih pa je v primorsko-notranjski (4.000) in zasavski statistični regiji (7.000). Sicer pa se je v primerjavi z letom poprej delež oseb z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, poleg podravske zvišal še v obalno--kraški, posavski, koroški in savinjski regiji, medtem ko se je znižal v sedmih regijah. Podatki še kažejo, da je bila stopnja tveganja revščine najvišja v posavski (18,5 %) in podravski statistični regiji (16,4 %), najnižja pa v primorsko-notranjski (8,4 %) in goriški statistični regiji (9,8 %). Kar 78.000 upokojencev v • • v v» • živi v revščini Statistika pravi, da je med vsemi 268.000 osebami, živečimi z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, največ, kar 78.000 upokojencev (ali 15,9 % od vseh upokojencev; od tega 54.000 upokojenih žensk in 23.000 upokojenih moških), 56.000 je bilo delovno aktivnih (ali 6,6 % od vseh delovno aktivnih; od tega 32.000 zaposlenih in 24.000 samo-zaposlenih); 51.000 brezposelnih (ali 41,8 % od vseh brezposelnih), 49.000 mladoletnih otrok (ali 12,8 % od vseh otrok), 34.000 pa je bilo drugih oseb (ali 19,1 % od vseh nezmožnih za delo, gospodinj, študentov, drugih neaktivnih in nerazvrščenih oseb. Če Stopnja tveganja revščine najvišja v podravski in posavski regiji SLOVENIJA Pomurska 14,9 14,6 Podravska 15,5 16,4 Koroška 13,0 13,5 Savinjska 15,0 15,4 Zasavska 15,0 12,0 Posavska 17,3 18,5 Jugovzhodna Slovenija 13,9 12,4 Osrednjeslovenska 12,5 11,5 Gorenjska 14,2 12,4 Primorsko-notranjska 9,5 8,4 Goriška 14,8 9,8 Obalno-kraška 8,7 Foto: CG torek • 16. oktobra 2018 V središču Štajerski 7 plaz vprašanj in kritik. Prepričani so, daje razlog za to v nepoznavanju, nji del predstavlja arheološki park in ostaja nespremenjen. iu Podravje eganja revščine se sicer spopadajo v posavski 17. oktober, svetovni dan boja proti revščini Jutri, 17. oktobra, obeležujemo mednarodni dan boja proti revščini, ki ga je leta 1992 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Od takrat vsako leto na ta dan opozarja na problem revščine v svetu in spodbuja aktivnosti, ki bi revščino lahko zmanjšale. v dohodek ne bi šteli socialnih transfer-jev (družinskih in socialnih prejemkov), bi bila stopnja tveganja revščine precej višja, 24,0-odstotna. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, pa bi se stopnja tveganja revščine zvišala na 41,5 %, izpostavljajo na Sursu: »Socialni transferji so stopnjo tveganja revščine znižali za 0,3 odstotne točke bolj kot v prejšnjem letu, pokojnine pa za 0,6 odstotne točke bolj kot v prejšnjem letu. Ti podatki kažejo, da so vse oblike socialnih transfer-jev, vključno s pokojninami, v Sloveniji še vedno pomemben dejavnik zniževanja revščine.« Na statističnem uradu pa opozarjajo, da je še posebej problematična dol- gotrajna revščina, saj si ljudje zaradi nje ne morejo privoščiti nekaterih dobrin, storitev in dejavnosti, ki so običajne za družbo, v kateri živijo in se zaradi tega oddaljijo od socialnega okolja ali se celo izolirajo iz družbe. »Pod pragom tveganja revščine je v tekočem letu in v vsaj še dveh od treh predhodnih let lani živelo 8,2 % ali 148.000 oseb, v letu prej pa 8,5 % (v EU 11 % ali vsak deveti). V letu 2016 je imelo nižjo stopnjo dolgotrajnega tveganja revščine od Slovenije deset držav članic EU. Najnižjo so imele Češka (4,3 %) in skandinavske države, najvišjo pa Romunija (20,2 %),« še poročajo. Monika Horvat Območje, predvideno za arheološki park, je v lasti države oziroma Sklada kmetijskih zemljišč. Mestna občina Ptuj aktivno dela na tem, da Panorama postane spomenik državnega pomena," še pojasnjujejo na MO Ptuj. Po njihovih informacijah je sicer Sklad kmetijskih zemljišč pripravljen prenesti zemljišče v last občine, a le pod pogojem, da občina s podrobnim prostorskim načrtom dokaže, da na tem območju ni in ne bo možno graditi, temveč bo namenjeno izključno javnemu interesu. Dženana Kmetec Krapša vztraja, da mu kradejo premoženje Medtem ko so nekatere izjave Krapša in njegove sestre na ptujski občini označili za neresnične in zavajajoče, je sam prepričan, da so prav oni tisti, ki doživljajo krivico s strani lokalne oblasti. Kot pravi, se v tem primeru ne dela niti prav, niti po črki zakona, temveč se za potrebe nekoga krši ustavo in vse, kar je pod njo na vseh možnih področjih. "Ko se komu zgodi, kar se dogaja meni, se ne čudim, da označujejo našo državo kot »Bananistan, Slovenistan, Republika banana...«. Sedaj je zadeva prerasla lokalno upravo in je žogica na Ministrstvu za okolje in prostor, da s svojo »nadzorstveno pravico« to norost konča, hkrati pa se oddajajo dokumenti na sodišče in se sproža upravni spor. Zadeva se bo nadaljevala. Pa pred evropsko sodišče, če bo treba. Kraje premoženja si ne dopuščam," vztraja. Ptuj • Obnova mestnega zvonika Sanacija poškodovane pločevine in barvanje Rdeča mreža je že nekaj dni napeta tudi okrog mestnega stolpa, a ni nobene bojazni, da bi ostala za stalno, kot to kaže na nekaterih drugih mestnih območjih. Predvidoma do konca prihodnjega tedna bo potekala sanacija pločevine zvonika mestnega stolpa, ki vključuje čiščenje, tesnjenje in krpanje povsod tam, kjer je poškodovana, antikorozijsko zaščito in barvanje. Dela, ki bodo lastnika stolpa, nadžupnijo sv. Jurija Ptuj, stala okrog osem tisoč evrov, zagotovili so jih sami, so zaupali podjetniku Milanu Svoljšaku, s. p., Horus, iz Škofle Loke, ki je specializirano za dela na višini. „Nisem še videl take lesene konstrukcije, ki drži nek zvonik, to je izjemna zanimivost, škoda, da je ne vidijo ljudje. Zagotovo bi prišli mnogi, če bi jim to omogočili. Že 19 let delam na višini. Moje doslej najvišje delovišče je bilo na višini 125 metrov. Ni me strah, če delaš na višini, mora biti strah tvoj prijatelj, zaupati moraš vase, sicer te roke spustijo ... Vsak dan se povzpnem po stopnicah do zgornje točke, potem pa na štrik," pove Milan Svoljšak, ki je zaradi svoje specialnosti zelo iskan; človek, na katerega morajo ponekod čakati tudi do šest let. Kot je te dni povedal p. Andrej Feguš, bi bila nadžupnija sv. Jurija pripravljena sodelovati v projektu odpiranja mestnega stolpa, če bi to bil interes MO Ptuj, ker sami nimajo sredstev, da bi organizirane oglede omogočili. Sredstev jim primanjkuje že za redno vzdrževanje kulturnih spomenikov. Mestni stolp pa je zagotovo eden izmed najimenitnejših na Ptuju, ki s svojo višino, meri nekaj nad 57 metrov, privlači številne poglede domačih in tujih obiskovalcev. MG , v ■ Foto: Črtomir Goznik Dela na sanaciji zvonika izvaja podjetnik Milan Svoljšak, specializiran za delo na višini. Slovenija, Podravje • Očiščena cesta ali 1.000 evrov kazni n 1 • i. i . v.vv . i«vvn Bodo najemali upokojence za čiščenje cestišč? Mokre in blatne ceste so velika nevarnost za voznike, še posebej če na to niso opozorjeni. »Tega se kmetje zavedamo in po končanem delu vedno očistimo cestišče, težava je onesnaženost med delom in kazen 1.000 evrov,« je poudaril Milan Unuk, predsednik OE KGZS Ptuj. Po žetvi koruze sedaj kmetje množično orjejo njivske površine in sejejo žito, a ob danih vremenskih pogojih se pripeti, da se na kolesnicah nabere blato, ki ga ob vključitvi v promet zanesejo na ceste. »Kakšne možnosti imamo kmetje, da se izognemo kazni, namreč po končanem delu je še vsak počistil cestišče.« Boštjan Koletnik iz Policijske postaje Ptuj, ki je zadolžen za prometno varnost na območju Spodnjega Podravja, je dejal, da zakon jasno opredeljuje, da je treba vedno pred vključitvijo na javno cesto z vozila očistiti zemljo, blato, listje oziroma vse, kar bi lahko onesnažilo cesto in s tem zmanjšalo varnost prometa. »Velika večina kmetov se odloči, da jim pomaga nekdo, ki si nadene odsevni jopič in z lopato ali metlo sproti čisti blato. To je bistveno cenejša in varnejša možnost od globe. Priporočam tudi, da zavarujete odsek z varnostnima trikotnikoma, s tem boste dali jasno sporočilo, da gre za nevarnost na cesti.« Kmetovalec iz Cirkovc Milan Fideršek je priznal, da lahko kmetje za v izogib kazni največ storijo sami, a glede pomoči pri čiščenju dejal: »Težko je dobiti ljudi za takšno delo. Očitno bomo morali iti na društvo upokojencev in zaprositi za dva čla- Foto: Mojca Vtič Za nanos blata ali druge umazanije na cestišče je predpisanih 1.000 evrov kazni. na, da bo vsak stal na eni strani in bo dobil 50 evrov. Bo najcenejše za nas. Saj po končanem delu gremo sčistit, vendar nekateri nimajo potrpljenja ali pa prijavljajo zato, da nagajajo kmetom.« Tudi sadjarka Mojca Druzovič iz Vitomarcev je dejala, da je nemogoče takoj vse očistiti in s prstom pokazala tudi na anonimne klicatelje, saj da so nekateri preobčutljivi. (Ne)upravičenosti prijav pomočnik komandirja PP Ptuj Boštjan Koletnik ni presojal, je pa dodal, da policisti vsak primer skrbno preučijo in da so letos zaznali onesnaženja, ki so predstavljala nevarnost v prometu, za kar so izrekli tudi globe. »Na srečo še nismo imeli nobene nesreče in si tega tudi ne želimo, zato pa je treba narediti vse potrebno, da bo cesta čista. Moram pa poudariti, da je stanje danes boljše, kot je bilo,« je še povedal Koletnik. MV Foto: CG 8 Štajerski Okolje in kmetijstvo torek • 16. oktobra 2018 Spodnje Podravje, Slovenija • Na seznamu izjemnih dreves je skoraj 1.800 enot Na lesene orjake so ponosni predvsem Izjemna drevesa so pri ljudeh vedno zbujala spoštovanje. Ta, kijih občudujemo danes, so poznali že naši dedje, živela bodo tudi še z na-drevesne očake Spodnjega Podravja in Slovenije ter razkrivamo, kako so zavarovani. Tako na Zavodu gozdove za Slovenije kot na Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN) evidentirajo izjemna drevesa, spremljajo njihovo stanje in v sodelovanju z lastniki skrbijo za njihovo ohranjanje. Strokovnjaki izjemna drevesa navadno opazijo pri svojem rednem delu na terenu, včasih pa jih o posebnežih obvestijo lastniki dreves ali gozdarji. Na podlagi tovrstnih predlogov strokovnjaki drevo ovrednotijo na terenu, pri tem lahko predlagajo uvrstitev med drevesne naravne vrednote oz. pridobitev varstvenega statusa. Na ZRSVN so pojasnili, da s pojmom izjemna drevesa opisujemo »drevesa, ki izstopajo zaradi izjemnih dimenzij, izjemne oblike, izjemne starosti ali velikega pričevalnega, znanstvenoraziskovalnega ali ekosistem-skega pomena«. Izjemna drevesa so ponos dobrih gospodarjev, mnoga od njih so v preteklosti posadili ob domačijah, v središčih vasi ter na drugih posebnih krajih - tako zaradi njihove uporabne kot simbolne vloge. V gozdovih je večina izjemnih dreves samoraslih - ta so dokaz skrbnega gospodarjenja z gozdovi in posebnega odnosa do mogočnejših dreves (res pa je, da so se nekatera ohranila zaradi težke dostopnosti). Kostanj, ki ga mora objeti veliko ljudi ... I Najdebelejša drevesa v Sloveniji I Obseg debla na prsni višini (v cm) I Gašperjev kostanj 1.104 Najevska lipa 1.080 Cipresi pri gradu Vipolže 940 Pravi kostanj na Tetajnem bregu 940 Na slovenskem seznamu drevesnih naravnih vrednot je trenutno 1.792 enot; enota navadno pomeni posamezno drevo, lahko pa tudi skupino dreves, drevored ali celo gozd. »Med vrstami prevladuje vrsta lipa oz. lipovec (46 % vseh drevesnih naravnih vrednot), ki so bile v preteklosti sajene kot hišna, vaška, spominska drevesa, drevesa ob sakralnih objektih, križiščih poti ... Lipam sledijo drevesa iz rodu hrastov s skoraj 8 % deležem,« so povedali na ZRSVN. Ob izjemnih drevesih ni dovoljeno graditi Naravne vrednote, torej tudi izjemna drevesa, s podrobnimi varstvenimi usmeritvami varuje Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih enot. Vej, listov, debel, drevesne skorje in korenin izjemnih dreves ni dovoljeno lomiti, sekati ali kako drugače poškodovati. Življenjske razmere na rastišču morajo ostati nespremenjene; zemlje ni dovoljeno odstranjevati, s hojo ali vožnjo ni dovoljeno teptati tal, razkrivati korenin, odlagati odpadkov in podobno. Podlago na rastišču se utrjuje le tako, da se omogoči zadostno zračnost in vodoprepust-nost tal nad koreninskim sistemom. Na ZRSVN so pojasnili, da se na rastišče praviloma tudi ne postavlja objektov ali naprav: »V primeru, da drugih prostorskih možnosti ni, se manjše objekte, kot so odri, kioski, spominska obeležja, vodnjaki, svetilke, klopi in podobno, postavlja v primerni oddaljenosti na način, da se ekološke razmere na rastišču ne spremenijo ter da je njena vidna podoba čim manj spremenjena.« Na deblo, korenine in veje dreves ni do- Izjemna drevesa dajejo pečat slovenski kulturni krajini. fmmm " WWM .áp«? SiPllP Za mesto med izjemnimi drevesi se poteguje višini ima približno tri metre in pol obsega. Foto: EM Ljutomer • Prleška »brotva« Pobrali so 95 žlahtnih grozdov Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer in Klub Martina - klub vinskih kraljic Ljutomera sta v atriju ljutomerske mestne hiše pripravila tradicionalno Prleško »brotvo«, s slovesno trgatvijo najstarejše žlahtne vinske trte na svetu -modre kavčine ali žametne črnine. Trgatev petindevetdesetih grozdov je opravil oskrbnik trte Mihael Kuhar, prisotne pa so nagovorili ljutomerska vinska kraljica Martina XIX. - Tjaša Kovačič, županja občine Ljutomer Olga Karba in predsednik Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer Stanislav Kaučič, ki je predstavil letino. Ob ljutomerski vinski kraljici, so se »brotve« udeležile še 3. vinska kraljica Jeruzalemsko-Ormoških goric Katja Kolarič, 6. Kogovska vinska kraljica Nives Plemenič in 11. vinska kraljica Radgonsko-Kapelskih goric Katja Klobasa. NŠ Foto: NS Podravje • Osuševalnijarki ponekod postajajo divja odlagališča Kmetje plačujejo za vzdrževanje, stroške in ne na načrt vzdrževanja Da bi izboljšali strukturo tal in izboljšali pogoje za kmetovanje so bili pred približno štirimi desetletji Največ jih je v Pomurju, sledi pod-ravska regija. A podobno kot vodotoki so tudi osuševalni sistemi zaradi pomanjkanja denarja za vzdrževanje pogosto zaraščeni, polni nanešene zemlje, nekateri brezbrižneži pa so jih preobrazili celo v divja odlagališča. Denar za redno delovanje in vzdrževanje osuševalnih sistemov zagotavljajo kmetje oz. pravne osebe, ki so zakupniki ali lastniki meliori-ranih zemljišč, višino nadomestila na Največ denarja v Podravju za vzdrževanje sistemov na Ptujskem Sklad kmetijskih zemljišč na območju UE Slovenska Bistrica upravlja z 2.050 ha osuševalnih sistemov, ki so vključeni v redno vzdrževanje, na območju UE Lenart 1.605 ha, UE Ptuj 3.834 ha ter na območju UE Ormož 2.013 ha. Skupna površina osuševalnih sistemov v rednem vzdrževanju na območju omenjenih upravnih enot je 9.502 ha. Po programih vzdrževanja za hidromelioracijske sisteme je na slovenjebistriškem območju v letu 2018 za vzdrževanje namenjenih 53.108 evrov, za območje Lenarta 10.807 evrov, na območju UE Ptuj bo opravljenih za 54.163 evrov vzdrževalnih del, za hidromelioracijske sisteme na Ormoškem pa je predvidenih 33.411 evrov. Ta dela bodo v Podravju opravili Zeleni turizem Žan Vovk, s. p., PGM Močnik prevozništvo in strojna zemeljska dela, d. o. o., Podjetje za gozdne gradnje in hortikulturo, d. o. o., Komunalno podjetje Ormož, d. o. o., Grad Trgo, d. o. o., Prosenjak Ignac, s. p., HERMES GP, d. o. o., Boštjan Drevenšek, s. p., Jernej Zver, s. p. hektar za kritje stroškov pa predpiše kmetijsko ministrstvo na podlagi izračuna sklada kmetijskih zemljišč, ki opravlja javno službo upravljanja in vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov. »Za vsak osuševalni ali namakalni sistem se predvidi vrsta in obseg posameznega dela, ki se ovrednoti glede na pretekla leta. Na ta način se izračunajo potrebna sredstva za izvedbo predvidenih vzdrževalnih del. Višina potrebnih sredstev se nato deli z neto površino sistema, ki je v hektarjih in se dobi znesek višine nadomestila na hektar,« so pojasnili. Tako nekateri kmetje za načrtovana dela plačajo 30 evrov po hektarju, spet drugi 22 ali 18 evrov oz. toliko, kot je za posamezno območje določeno z odredbo kmetijskega ministrstva. To pa med drugim pomeni, da kmetje na sam izračun nimajo vpliva, prav tako ne na načrt vzdrževanja sistemov, na drugi strani pa so obveznost dolžni plačati. Kmetje imajo seveda možnost, da stanje osuševalnih sistemov izboljšajo sami, a morajo pred kakršnimkoli posegom pridobiti soglasje državne javne službe - sklada. »Pri čemer ni pravne podlage za oprostitev plačila nadomestila Osuševalni sistemi naj bi zagotavljali boljšo tovanje, a ponekod so se spremenili v divja torek • 16. oktobra 2018 Okolje in kmetijstvo Štajerski 9 Najbližje zvezdam segajo smreke ^VlšlnafrBh) Štajerci Sgermanova smreka v Hudem Kotu na Pohorju Cebejeva smreka na Smolniku na Pohorju Logaška smreka 62 58 51 šimi vnuki. Predstavljamo vam najveličastnejše voljeno obešati ali pritrjevati plakatov, obvestil, svetilk, nosilcev žičnih vodov, tabel, anten itd. Izjemno drevo je sicer mogoče opremiti z označevalnimi tablami in klopmi, vendar le tako, da se s tem ne poškoduje drevesa. Foto: EM tudi hruška v Velikem Brebrovniku; v prsni Foto: Samo Jenčič Sgermanova smreka na Pohorju bojda najvišje drevo ni le v naši državi, temveč v vsej srednji Evropi. Varstvene usmeritve se sicer ne nanašajo le na samo drevo, temveč na celotno območje njegovega vpliva. Omenjeni pravilnik namreč pravi: »Objekte in naprave se gradi oz. namešča v takšni oddaljenosti od drevesa oz. njegovega rastišča, da se ne spremenijo življenjske razmere na rastišču, vključno s tem, da se ne spremeni osenčenost oz. osonče-nost drevesa ali rastišča.« V primeru propada drevesa je treba zagotoviti ustrezno nadomestno drevo, zato gradnja v bližini v poštev ne pride niti takrat ... Družinska dediščina Na ZRSVN so nam zaupali, da so drevesne naravne vrednote na zasebnih zemljiščih s strani lastnikov praviloma dobro varovane: »Drevesa predstavljajo družinsko dediščino in ponos hiše. Najbolj je tradicija t. i. hišnih dreves prisotna v štajerskem delu Slovenije, predvsem pri večjih kmetijah.« Na zavodu lahko lastnikom dreves pomagajo predvsem s strokovnimi napotki, s finančnimi sredstvi žal manj, so priznali: »ZRSVN ima na razpolago sredstva za sanacijo drevesnih naravnih vrednot (predvsem državnega pomena), ki pa so precej omejena. Pri sanaciji finančno velikokrat pomagajo tudi občine.« Sklenili so, da je spoštovanje izjemnih dreves del kulture slovenskega naroda: »Poskrbimo, da se bodo tega zavedali tudi mlajši rodovi, saj je le to zagotovilo, da bodo drevesni očaki tudi v prihodnje ohranjali vez med človekom in naravo.« Eva Milosic Občina Drevesne naravne vrednote Cirkulane Lipi izjemnih dimenzij v Cirkulanah, Rihtaričeva lipa v Gradiščah Gorišnica Slodnjakova lipa izjemnih dimenzij v Gorišnici Kidričevo Slikovita lipa v Cirkovcah ob cesti Pragersko-Ptuj, gozd črne jelše v Pongrcah Majšperk Mogočni lipi pri dvorcu Hamre na Bregu, mogočna lipa pri kmetiji Žunkovič v Grdini, sedemdebelna Čučkova bodika v Kupčinjem Vrhu, Tadičeva debela bodika v Kupčinjem Vrhu, Rodoškova skorša izjemnih dimenzij v Podložah, tisa na Ptujski Gori, mogočna lipa pri domačiji Taciga v Stopercah, bukve v Sveči Markovci Slikovita lipa pri kapeli v središču Markovcev, slikovita lipa v Prvencih, Koletnikova lipa izjemnih dimenzij v Stojncih Ormož Lipa pri hiši Stanka Vraza v Cerovcu, zimzelena hrasta ob cesti na Hardek v Ormožu, lipi ob kapeli v Lahoncih, Najžarjeva lipa izjemnih dimenzij v Loperšicah, pravi kostanj izjemnih dimenzij ob cesti Jeruzalem-Mali Brebrovnik, lipa pri cerkvi sv. Miklavža v Miklavžu pri Ormožu, Majcenova rdeča bora izjemnih dimenzij južno od Ormoža, bor v obliki črke H v gozdu med Pavlovci in Presikami, lipa izjemnih dimenzij v Veličanah, orjaški beli topol pri Otoku pri Veliki Nedelji, Trstenjakova lipa izjemnih dimenzij v Velikem Brebrovniku, lipa ob kapeli v Sodincih, lipa na Svetinjah, orjaški beli topol v Trgovišču, dob izjemnih dimenzij ob izlivu Lešnice v Dravo pri Ormožu Podlehnik Slikovita lipa v Spodnjem Gruškovju Ptuj Pišekov dob izjemnih dimenzij na Bregu, Bregova bodika v Krčevini pri Vurbergu, dob izjemnih dimenzij v Mostju, Hincejeva sekvoja izjemnih dimenzij v Orešju, lipa in sekvoja izjemnih dimenzij na dvorišču ptujskega gradu, platana izjemnih dimenzij na Ptuju Središče ob Dravi Slikovita lipa v Središču pri Dravi, maklen ob Poštni ulici v Središču ob Dravi Sveti Tomaž Janžekovičev dob izjemnih dimenzij v Koračicah, lipa v Pršetincih, hruška izjemnih dimenzij v Senčaku, Janžekovičev dob 2 v Svetem Tomažu, Janžekovičev dob 3 v Svetem Tomažu Videm Habjaničeva lipa izjemnih dimenzij na Pobrežju, Maherjeva lipa izjemnih dimenzij na Pobrežju, dob izjemnih dimenzij ob cesti Apače-Trnovec, Murkova lipa izjemnih dimenzij pri kapeli v Vidmu pri Ptuju, platane izjemnih dimenzij v Vidmu pri Ptuju, lipi izjemnih dimenzij v Vidmu pri Ptuju, Habjaničevi lipi izjemnih dimenzij v Zgornjem Leskovcu Zavrč Koroščev hrast - dob izjemnih dimenzij v Hrastovcu Žetale Horvatova cera izjemnih dimenzij v Žetalah, lipa izjemnih dimenzij v Žetalah, lipa izjemnih dimenzij pri cerkvi sv. Magdalene v Žetalah Opomba: s črno barvo so zapisane naravne drevesne vrednote lokalnega, z rdečo barvo pa državnega pomena. Vir: ZRSVN a nimajo vpliva ne na zgrajeni osuševalnijarki. Foto: Mojca Vtič strukturo tal in s tem boljše pogoje za kme-odlagališča. za vzdrževanje hidromelioracijskega sistema, se pa posledično zniža odmera glede na manjše potrebe po vzdrževalnih delih na tem hidromelioracijskem sistemu,« so dodali na skladu. Občine ne želijo prevzeti vzdrževanja S pravilnim delovanjem osuševalnega sistema je zagotovljena boljša struktura tal in s tem boljši pogoji za kmetovanje, kar pomeni večji hektarski donos in višji prihodek kmetij. A žal so osuševalni sistemi zelo slabo vzdrževani in ponekod že ogrožajo kmetijsko pridelavo, čeprav se po zagotovilih sklada vsa zbrana sredstva namenijo izključno izvedbi vzdrževalnih del na posameznem osuševalnem oz. namakalnem sistemu. »Če bi želeli iz naslova višine nadomestila financirati večji obseg vzdrževalnih del, bi morala odmera znašati več kot znaša sedaj. Dopuščamo možnost, da bi to lahko presegalo zmožnosti plačil nekaterih lastnikov in zakupnikov zemljišč na posameznem območju,« so dejali na skladu kmetijskih zemljišč. Na drugi strani pa so ponudili rešitev težav s financiranjem. Pojasnili so, da zakon o kmetijskih zemljiščih dopušča prenos osuševalnih sistemov na lokalne skupnosti. »Sklad v tem vidi možnost, da bodo lokalne skupnosti lahko pri- dobile dodatna finančna sredstva na podlagi kandidiranja na javnih razpisih iz Programov razvoja podeželja in drugih javnih razpisih. Sklad na tak način sredstev za vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov namreč ne more pridobivati.« A do predlagane rešitve so občine zadržane. Iz Skupnosti občin Slovenije, ki je reprezentativno združenje lokalnih skupnosti, so odgovorili, da s tem predlogom sklada niso seznanjeni in da zato ne morejo podati izjave o pripravljenosti občin za prevzem novih nalog, so pa dodali: »Do prenosa nalog na lokalne skupnosti brez vnaprej zagotovljenega finančnega vira za novo nalogo ne sme priti.« Večina sistemov zgrajenih pred 40 leti Kot omenjeno, javno službo vzdrževanja in upravljanja namakalnih in osuševalnih sistemov opravlja sklad kmetijskih zemljišč. Trenutno vzdržuje in ohranja v funkciji osuševalne sisteme, ki so bili v večini zgrajeni pred približno 40 leti. Ti sistemi osušujejo 37.688 hektarjev kmetijskih zemljišč, največ površin je v pomurski regiji, in sicer 14.749 hektarjev, sledi ji podravska regija z 11.011 hektarji. Letos naj bi sklad za vzdrževanje osuševalnih sistemov porabil 728.276 evrov, od tega več kot 150.000 evrov v Podravju. Mojca Vtič Slovenija, Podravje • Pomlajanje slovenskih gozdov Ponekod sadijo, pri nas sekajo Žledolom, podlubniki in vetrolom so v zadnjih štirih letih klestili po slovenskih gozdovih, vendar ne v Spodnjem Podravju. Na našem območju je več težav s sušo in tujerodnimi drevesnimi vrstami. »Največja težava v gozdovih v Spodnjem Podravju je suša,« poudarja Suzana Rankov iz družbe Slovenski državni gozdovi. Vroča poletja povzročijo, da drevesa oslabijo in so zato dovzetnejša za bolezni in škodljivce. Zaradi suše lahko drevesa odmrejo ali pa prej odvržejo liste in s tem izgubijo del vegetacijske dobe. Težava so tudi močna neurja, ki poškodujejo gozdno infrastrukturo, predvsem ceste. »Na tem območju se že desetletja soočamo s kostanjevim rakom, stanje pa je še poslabšala kostanjeva šiškarica. Ogrožen je tudi veliki jesen, ki se zaradi jesenovega ožiga močno suši. Vse več pa je tudi tujerodnih invazivnih vrst, ki so v spremenjenih klimatskih razmerah resen konkurent avtohtonim drevesnim vrstam,« še dodaja Suzana Rankov. Gozdarji imajo tako na območju Spodnjega Podravja veliko dela s čiščenjem in odvažanjem dreves, ki jih je podrlo neurje, ter predvsem z odstranjevanjem tujerodnih vrst. Gozdove pa tudi pomlajajo na naraven način, tako da posekajo manjšo površino in s tem ustvarijo pomla-ditveno jedro. Mlada drevesa nato zrastejo iz semena posekanih in okoliških dreves. Naravna obnova pa ni možna na območjih, ki so opustošena zaradi ujm. V zadnjih štirih letih so namreč slovenske gozdove prizadele tri naravne nesreče. Najprej žledolom, nato podlubnik, lani decembra pa še vetrolom. To je poškodovalo kar 60 % vseh gozdov in povzročilo za 400 milijonov evrov škode. Najbolj so prizadeti gozdovi na Notranjskem in Kočevskem. Kot odgovor na opustošenje na teh območjih je v organizaciji Slovenskih državnih gozdov v soboto potekala akcija Pomladimo gozdove. Prostovoljci so na šestih lokacijah posadili 10.000 sadik avtohtonih drevesnih vrst in tako začeli večletno akcijo obnove državnih gozdov. Vida Božičko Foto: S DG 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 16. oktobra 2018 Črna gora, Albanija • Tradicionalni izlet bralcev Štajerskega tednika in poslušalcev Radia Ptuj Novi vtisi, nova poznanstva in Letos smo se potepali po Črni gori, en dan pa smo v celoti namenili Albaniji. Občudovali smo naravne, kulturne in zgodovinske se vse bolj tudi turistično odpira, kjer tudi že bunkerji pišejo turistične zgodbe, še posebej za ameriške turiste, od bunkerja do prevladujejo barve, na vsakem koraku so vidne gradnje: gradijo in obnavljajo ceste, hotele, druge objekte. Vtisi udeležencev izleta Stanko Vršič, Podgorci: „Vtisi so dobri, nimam nobenih pripomb. Zanimiv program, resnično imaš kaj videti. Izlet v Črno goro sem dobil za darilo, za 50. rojstni dan. Nisem želel iti v Turčijo, nimam najbolj rad letal. Zadovoljen sem, da se je tako izteklo. Tudi Albanija nas je prijetno presenetila. Z ženo Zdenko sva se letos prvič udeležila tega izleta. Če bo prava destinacija, če bo prihodnji izlet v Makedonijo, če bo le mogoče, se bova znova z veseljem pridružila." Darinka Lozinšek, Ptuj: „To je že moj tretji tovrstni izlet, tudi letos je bilo v redu. Bila sem že v Beogradu, na Hvaru. Zanimivo je bilo tudi v Albaniji. Upam, da bo tudi prihodnji izlet tako dobro organiziran, da bo program zanimiv." Metod Kiselak, Gerečja vas: „Soseda nama je z ženo povedala za ta izlet, pa sva se odločila, da greva tudi midva. Superje bilo, preveč pa je bilo vožnje, program bi lahko bil malo krajši, da bi imeli popoldneve zase." Janez Prosnik in Marinka Jerič, Ormož: „Za izlet sva se odločila preko oglasa v Štajerskem tedniku. Letos sva se pridružila prvič, zelo sva zadovoljna, zagotovo bova potnika tudi prihodnje leto." Slavko Vindiš, Podlože: „Velikoje bilo ogledov. Osebno bi si želel, da bi bilo ogledov manj, da bi bilo več časa za žarko. V Albaniji smo preživeli čudovit dan, vse nas je presenetila." Maks Čoh, Barislovci: „ Z ženo Jelko sva se prvič udeležila tega izleta. Čudovito je bilo, le program bi lahko bil malo manj natrpan. Če bo le zdravje, se ga bova udeležila tudi prihodnje leto. Ženi sem 35 let obljubljal, da si bova ogledala Črno goro, letos seji je želja končno izpolnila. Za oba je imel zato letošnji izlet še toliko večji pomen." Skupinska na otoku Gospa od Škrpjela, enega od dveh otočkov, umeščenih pred mestom Perast. Skratka, bili smo izjemno presenečeni nad današnjo Albanijo, kjer smo si v panoramski vožnji ogledali Skadar, eno najstarejših in zgodovinsko največjih mest v Albaniji, kjer spoštujejo vse vere, kar je redko kje srečati, in izjemno mesto Tirano, kjer si je danes mogoče ogledati tudi že Bllok, nekoč povsem zaprto mesto za Albance in druge, razen za Enverja Hodžo in njegove. Je neke vrste albansko prepovedano mesto. Sprehodili pa smo se po Kruji, stari albanski prestolnici, rojstnem mestu nacionalnega junaka Skenderbega, ki se je v 15. stoletju več kot dve desetletji bojeval proti otomanskim Turkom in je na zahodu veljal kot zgled krščanskega upora proti vdoru otomanskih muslimanov. Kruja navdušuje z bazarjem in gradom, v katerem je tudi muzej Skenderbega in etnografski muzej. Nič manj kot nad Albanijo pa nismo bili navdušeni nad Črno goro, kjer je že na vsakem koraku vidno, da je turizem njena prva industrija. Nagel razvoj turizma pa že terja prvi davek (od ekologije naprej, kjer Čr- Stara prestolnica Albanije Kruje s številnimi zgodovinskimi spomeniki velja za eno najlepših mest v Albaniji. Najlepši pogled na grad je z balkona hotela Panorama, kjer smo imeli tudi kosilo in kjer smo pokusili tudi kabuni-jo, znamenito sladico, pripravljeno iz nekaj riža, medu, začimb, katere glavna sestavina so ovnove nitke. Z njo postrežejo gostom, ki so dobrodošli. Mi smo bili dobrodošli. Med ogledom stare Budve znotraj obzidja. Budva je sicer najbolj priljub-Ijeno črnogorsko letovišče, ki se je začelo turistično razvijati po letu 1902. nogorce čaka še veliko dela). Rojevajo se civilne iniciative proti vedno novim pozidavam, svari pa tudi že Unesco, ki je tako že večkrat zažu-gal Kotorju, mestu v enem najbolj slikovitih morskih zalivov na svetu, ki je na Unescovem seznamu od leta 1979, da se mora na neki način zaščititi pred množičnim turizmom križark, saj ni redko, da dnevno v obzidano mesto, kjer živi le tisoč domačinov, pride tudi do 10.000 obiskovalcev. Takšen naval pa tudi uničuje tradicionalno ponudbo. Mestne oblasti pa še tudi niso učinkovito ukrepale zoper pretirano urbanizacijo. Budva, ki je svojevrsten turistični biser in največje ter najbolj znano črnogorsko turistično mesto, ki razvaja s številnimi peščenimi plažami, ki živi dan in noč, pa je vse bolj v rokah ruskega kapitala. Po strmi in vijugasti cesti smo potovali v narodni park Lovčen in si ogledali Njegošev mavzolej, se ustavili na Cetinju, nekdanji črnogorski prestolnici (Njegoševa rezidenca Biljarda in drugi kulturno-zgodovinski pomniki), Njeguših, kjer je bil Peter II. rojen, kjer se turisti vse pogoste- Foto: MG Foto: MG Foto: MG torek • 16. oktobra 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 11 doživetja znamenitosti turistično vse bolj razvite Črne gore ter naglo razvijajoče se Albanije, ki bunkerja. Medtem ko je bilo še pred dvema letoma tam še vse bolj ali manj sivo, danes Najbolj ekskluziuno nastanitev v Črni gori ponuja Sveti Štefan, nekdanje ribiško naselje, spremenjeno v luksuzne apartmaje, ki jih upravlja hotelska veriga Aman. je ustavljajo zaradi znamenitega pršuta, ter obiskali še nekaj drugih črnogorskih biserov. Potniki štirih avtobusov tradicionalnega izleta bralcev Štajerskega tednika in poslušalcev Radia Ptuj so še pred koncem letošnjega izleta demokratično odločili (anketa), da si želijo v letu 2019 ogledati Makedonijo. Še prej pa si bodo v prazničnem decembru ogledali Zagreb, kamor jih 15. decembra vabijo že znani partnerji: Alpetour, Arriva ter Štajerski tednik in Radio Ptuj. Vsi skupaj smo se po dobrih petih dneh druženja zahvalili šoferjem za varno vožnjo, vodnikom za dobro vodenje in številna nova spoznanja o Črni gori in Albaniji, kot lani nas je tudi letos spremljalo lepo vreme. Da je bilo vse skupaj še lepše, pa so zapeli in zaigrali Haloški muzikanti. MG Plovba po Skadarskem jezeru, enem od petih nacionalnih parkov Črne gore, je bila nepozabna. Največje jezero na Balkanu je rastlinski in živalski rezervat, ima 168 km obale in 50 otokov, na nekaterih so tudi utrdbe. Zelo zanimiv je otok Grmožur, na katerem je bil nekoč zloglasni zapor, iz katerega ni mogel nihče pobegniti, poimenovali so ga celo črnogorski Alkatraz. Na obali Skadarskega jezera naj bi že v kratkem zraslo prestižno ekoletovišče. Trenutno pa osvaja z Virpazarjem (črnogorskimi Benetkami). Haloški muzikanti (Boštjan, Domen in Vojko) so tudi letos imeli v rokah večerni program; na kosilu v Momicih v restavraciji Lopoč pa so se spaj-dašili z norinskimi gusarji. Med ogledom starega dela Kotorja, ki je od leta na Unescovem seznamu dediščine. Obdaja ga 4,5 km dolgo in 25 m visoko obzidje. Kidričevo • Evropski teden mobilnosti v vrtcu Migamo skozi vse leto Minuli teden je bil v Vrtcu Kidričevo posvečen Evropskemu tednu mobilnosti. Sicer migamo skozi vse leto, vendar pa smo najglasnejši med 16. in 22. septembrom. Enkrat na leto združimo moči in na glas pozovemo k spremembi mobilnih navad. Tako smo v ponedeljek začeli z gibalno-športnimi igrami na igrišču vrtca. V torek smo prav tam pripravili družabno-gibalne igre. V sredo smo se pridružili vseslovenski akciji, ki jo prireja Atletska zveza Slovenije »Množičen tek otrok«. Odšli smo na igrišče NK Aluminija in skupaj odtekli 100 m, za kar smo prejeli tudi priznanje. V četrtek smo gibalne aktivnosti z naravnimi rekviziti izvajali v gozdu. V petek pa smo Evropski teden mobilnosti zaključili z dnevom brez avtomobila. V vrtec smo prišli peš, vsaj 500 m. V dopoldanskem času pa smo se sprehodili v okolici vrtca. Otroci so se vseh dejavnosti zelo veselili in v njih aktivno sodelovali. V skupnih druženjih in dejavnostih smo se povezali in tako spet dokazali, da nas skupni koraki vodijo k odličnosti. Maja Knaus Ormož • Učence OŠ Stanka Vraza obiskal Soki Glasbila za mlade Ormožane Bobnar skupine Elvis Jackson Marko Soršak - Soki je v sklopu velike glasbeno dobrodelne akcije »20 za 20« obiskal tudi Osnovno šolo Stanka Vraza Ormož in učence presenetil z novo akustično kitaro in kahonom. Osnovna šola Stanka Vraza Ormož je 97. šola zapored, ki jo je dosegel projekt »20 za 20«. Učenci so Sokiju pripravili pester program in mu s tem pokazali, da so glasba, ples in petje njihova močna področja, v katerih se zelo radi pokažejo ožji in širši publiki. Soki pa je potem z zanimivo predstavitvijo glasbil navdušil učence in jim dal možnost, da so glasbila lahko tudi preizkusili. Najbolj pa so bili učenci presenečeni, ko jim je povedal, da glasbila ostanejo na šoli. Nakup glasbil je omogočilo podjetje Julius Meinl. V akciji Plačaj z verzom, ki je potekala ob letošnjem svetovnem dnevu poezije po vsej Sloveniji, so se namreč zaobljubili, da bodo za vsakih 1000 zbranih verzov, ki so jih prispevali gostje njihovih lokalov, otrokom kupili novo glasbilo. Nabralo se je toliko denarja, da so obdarili kar štiri šole v Sloveniji. Mojca Visenjak Ptuj • Teden otroka v OŠ Ljudski vrt Brez domačih nalog Dejavnosti ob tednu otroka so bile letos namenjene prostemu času. Na OŠ Ljudski vrt smo v podaljšanem bivanju preživeli zanimiv teden. Ker v tem tednu ni bilo domačih nalog, smo si pripravili likovni, sadni, plesni, lutkovni in igralni dan. Nastali so likovni in literarni izdelki na temo Prosti čas. Učenci so zaigrali z lutkami, peli in plesali, pripravili smo si tudi sadno malico. Še posebej zanimivo je bilo odprtje igralnih kotičkov pri 1. razredih, kjer lahko učenci najdejo kotiček dom, grad, trgovino, avtocesto, likovni, lutkovni ali bralni kotiček. Ob lepem jesenskem vremenu še veliko prostega časa preživimo na igrišču. Tako se lahko pohvalimo z novimi talnimi igrami: ristanc, tri v vrsto, pismo in kegljanje. Zelo uporabne in priljubljene so tudi klopi pred razredi, kjer se lahko učenci obuvajo, pogovarjajo, berejo, igrajo igre, pojedo sadje ali le počivajo. Preživeli smo prijeten teden, v prostem času pa bodo učenci lahko še naprej uživali v igralnih kotičkih in posodobljenem igrišču pred 1. razredi. Za ideje, motivacijo in izvedbo, ob podpori ravnateljice Tatjane Vaupotič Zemljič, gre zahvala učiteljicam in učiteljem podaljšanega bivanja. Lidija Šošter Foto: Arhiv šole Foto: Arhiv šole Foto: M K Foto: MG Foto: MG 12 Štajerski Kultura torek • 16. oktobra 2018 Ormož • Regijska tematska razstava Dediščina kot ustvarjalno izhodišče Zidove Bele dvorane Grajske pristave Ormož krasi regijska tematska razstava Naša dediščina - kjer preteklost sreča prihodnost. Tako bo vse do 7. novembra. Naša dediščina - kjer preteklost sreča prihodnost je naslov letošnje teme, ki jo je za sezono 2108/2019 razpisal Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD). V okviru tematskih razstav Sklad želi predstaviti kakovostne rezultate ljubiteljske likovne ustvarjalnosti. Ormož tako gosti izbrana likovna dela iz območnih izpostav Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Lenart. Na tradicionalni likovni razstavi, ki je potekala pod okriljem ormoške območne izpostave JSKD, je razstavljenih 30 del ustvarjalcev iz domače regije, ki jih je izbral akademski slikar Dušan Fišer. Avtorji izbranih del so: Nika Ar-nuš, Cecilija Bernjak, Elfrida Brenčič, Miran Cafuta, Majda Črešnik, Jerneja Doler, Danijel Ferlinc - Danny, Branko Gajšt, Toplica Ignjatovič, Anže Ivanuš, Marija Jakolič, Katarina Justinek, Vojko Kumer, Ivan Konec, Bernardka Kos, Irena Kramer, Ivo Lorenčič Loren, Zvonimira Male, Suzana Marovt, Nataša Milivojevič, Mihaela Omladič, Bernardina - Neda Paj, Stanka Reis, Bohumil Ripak, Gregor Samastur, Franc Simonič, Rozina Šebetič, Melita Vidovič, Violeta Vido-vič in Patricija Žnidar. Selektor Fišer je na otvoritveni slovesnosti spregovoril o izbranih delih, v spremljajoči katalog ob razstavi pa je še med drugim zapisal: »Pričujoča likovna dela kažejo na zanimive likovne začetke, izdelane forme in iznajdljivost avtorjev v prevladujoči realistični likovni govorici. Kljub izraziti realistični podstavi govorijo dela o individualnem odsevu realnih prostorov, predmetov in občutenih resničnosti.« Lepo število zbranih je na odprtju razstave pozdravil ormoški podžupan Mirko Novak, vodja ormoške enote JSKD Barbara Podgorelec pa je avtorje razstavljenih del nagradila s priznanji. Dogodek so popestrili s kulturnim programom, v katerem sta nastopila ženska vokalna skupina Jua in Denis Žuran. Monika Horvat Podlehnik • Ustavi se tam, kjer pojo Najlepše pojoče ptice zapiramo v kletke Pevke ljudskih pesmi Trstenke so tudi letošnjo jesen polepšale s srečanjem pevcev ljudskih pevcev in godcev ljudskih viž Ustavi se tam, kjer pojo. V dvorani večnamenskega kulturno-turističnega centra v Podlehniku so prve nastopile gostiteljice, za njimi pa še Haloš-ki veseljaki Turističnega društva Podlehnik, Pevke ljudskih pesmi iz Stoperc s pevcem, godci na orglice iz Vidma, pevci ljudskih pesmi Kopači, Jablovški pevci, pevke ljudskih pesmi Društva upokojencev Podgorci, Veseli prijatelji iz Majšperka, ljudski pevci s Hajdine in Gorički lajkoši, z one strani slovensko-hrvaške meje so prišli člani Kulturno--umetniškega društva Hruševec Kupljenski in srečanju dali mednarodni pridih. Prireditev je vodila Danica Kurež, v imenu predsednice društva Trstenke Lojzke Merc je prebrala njen pozdravni nagovor: »Moder pregovor pravi: najlepše pojoče ptice zapiramo v kletke, najlepše cvetove pore-žemo, da z njim okrasimo vaze. A tedaj ptice nehajo peti, cvetovi pa izgubijo svoj vonj in ove-nijo. Tako me misli napeljujejo tudi na ljudsko pesem, ki izraža življenje, trpljenje, ljubezen in Pisana razstava izbranih del domačih ustvarjalcev. Za štipendije so letos skupno predvideli enak znesek kot lani, 9.500 evrov. Podelili bodo štiri štipendije za dijake (ti bodo mesečno prejemali po 80 evrov) in štiri za študente (mesečno po 120 evrov). Za razpisana sredstva se lahko potegujejo vsi, ki se v Sloveniji ali v tujini šolajo za tretjo do osmo stopnjo izobrazbe, niso zaposleni in ne prejemajo druge štipendije. Prijave je osebno ali priporočeno po pošti mo- www.briljantina-muzikal.si Besedilo, glasba in pesmi Jim Jacobs in Warren Casey LJUTOMER - DVORANA SIC 23. 11. ob 19.30 VSTOPNICE: EVENTIM.SI, PETROL, POŠTA, OMV, SIC Jeseni v Halozah pesem ne odmeva le iz goric, temveč tudi iz podlehniške dvorane. lepoto; torej tisto, kar doživi ali je doživel človek v življenju. Pa vendar se mi dozdeva, da se z ljudsko pesmijo godi kot z najlepše pojočimi pticami, z najlepšimi cvetovi - da jih nekam shranjujemo, nekam za- klepamo, da tam tone v pozabo in izgubi svoj pomen in smisel.« Župan občine Podlehnik Marko Maučič je spomnil, da je bilo življenje v Halozah nekoč zelo težko, moč pa je ljudem dajala prav ljudska pesem. Pevke Trstenke so županu v odhodu podelile zahvalo za dolgoletno dobro sodelovanje. Srečanje v Podlehniku so sklenili, kot je že navada, s skupno pesmijo in družabnim srečanjem. Eva Milosic Videm • Razstava starodobnikov na Djočanovi kmetiji Društvo bo dobilo novo sekcijo V Etnografskem društvu Tržec so se pridružili namenu evropskega leta kulturne dediščine 2018 in na Djočanovi kmetiji v Tržcu pripravili razstavo starodobnikov. Podlehnik • Razpisali so štipendije za dijake in študente Za dijake 80, za študente 120 evrov Na Občini Podlehnik so tudi letos razpisali občinske štipendije za dijake in študente s stalnim prebivališčem v podlehniški občini. goče oddati do 25. oktobra, obrazec za prijavo in dodatna pojasnila dobite na občini ali njeni spletni strani. Če bo pogoje izpolnjevalo več kandidatov, kot je za štipendije namenjenih sredstev, bo komisija prednost dala tistim, pri katerih bo dohodek na družinskega člana v primerjavi z drugimi kandidati nižji. Če bo tudi dohodek pri več kandidatih enak, bodo prednost imeli tisti, ki so v preteklem šolskem oz. študijskem letu dosegli višjo oceno. Štipendije na podlehniški občini sicer podeljujejo le za eno šolsko oz. študijsko leto, nato se je treba na razpis prijaviti ponovno. EM Prvo srečanje in razstavo sta-rodobnih vozil so v Tržcu prvič pripravili spomladi, z jesenskim srečanjem je dogodek postal že tradicionalen. Predsednik tr-ževskega etnografskega društva Andrej Gašpar je pojasnil: »Člani našega društva in krajani naše krajevne skupnosti so izrazili željo po tem, da bi starodobne jeklene konjičke, skrite pod ko-lamicami, dali na plan in pokazali širši javnosti.« Ponosni lastniki starodobnih vozil so doslej pogrešali tudi druženja, na katerih bi lahko izmenjali mnenja, izkušnje in nasvete, predvsem v zvezi z restavriranjem in vzdrževanjem takšnih vozil. Lastniki starodobnikov so na Djočanovi domačiji svoje lepotce razstavili in se z njimi popeljali na kratko promocijsko vožnjo skozi naselja Tržec, Lancova vas in Ju-rovci. Da ne vozniki ne vozila na rondojih ali nadvozih novozgrajene avtoceste ne bi omagali, so na slabih deset kilometrov dolgi poti napravili tri postanke in se vmes malo okrepčali... Gašpar je povedal, da je bila za večino to še zadnja letošnja vožnja: »Jeklene konjičke bo zdaj treba pripraviti na zimova-nje.« Jesensko srečanje so sklenili s pogostitvijo in druženjem. Pod okriljem trževskega etnografskega društva, ki je letos pri Ministrstvu za kulturo prido- bilo status društva v javnem interesu na področju kulture, deluje več sekcij. Zdaj jim bodo dodali še sekcijo ljubiteljev starodobnih vozil, nam je zaupal predsednik društva: »Na širšem območju Dravskega polja in Haloz podobnega društva ni, so pa ponosni ljubitelji starodobnih vozil izkazali željo po druženju. Nova sekcija društva bo redno, skozi vse leto, skrbela za razne prireditve, srečanja na Djočanovi kmetiji in drugod.« Vodenje nove sekcije bodo v društvu zaupali Zvonku Novaku mlajšemu, k sodelovanju pa vabijo tudi lastnike in ljubitelje starodobnikov iz drugih krajev oz. občin. Eva Milošič Odziv lastnikov starodobnikov na drugo srečanje v Tržcu je bil izjemen, so pa v Etnografskem društvu Tržec prepričani, da je motornih vozil, starih 30 let in več, v okolici še veliko več ... Foto: EM Foto: M H Foto: EM Rokomet Ormožani doživeli nov boleč poraz Stran 14 Rokomet Prva zmaga za vzpodbudo in nov zagon Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Odbojka V Lukni so prevladovale s servisi Stran 15 Nogomet V Vidmu derbi Bistričanom Stran 16 íPoiluíají¿ naí na vjitovnm. íjilitu! RADIOPTUJ «m ¿feietec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 2. SNL, 11. krog Drava v »beltinški šumi« poletna in učinkovita Beltinci - Drava Dakinda Ptuj 1:4 (0:1) STRELCI: 0:1 Lovenjak (42.), 0:2 Bizjak (46.), 1:2 Kristl (63.), 1:3 Fa-nimo (73.), 1:4 Filipovic (84.). BELTINCI: Zver, Bertalanič, Ciglarič (od 60. Kotnik), Kristl, Apatič, Raduha, Ropoša, Tkalec (od 58. Maučec), Lukač, Trstenjak (od 80. Šumak), Hartman. Trener: Zlatko Gabor. DRAVA DAKINDA PTUJ: Šeliga, Kukovec, Rešek, Petek, Pirtovšek, Šporn, Lovenjak, Vezjak (od 86. Anej Kolar), Andraž Kolar (od 75. Filipovič), Fanimo, Bizjak (od 89. Oduh). Trener: Nikola Jaroš. Nogometaši Drave so odšli v Beltince na tekmo 11. kroga s slabo popotnico domačega poraza z ekipo Brd, a še v veliko slabšem položaju so bili njihovi tokratni gostitelji, ki so na zadnjih štirih tekmah osvojili le točko. Pri tem izkupičku so ostali tudi v zgodnjem nedeljskem popoldnevu, saj se je vseh treh točk v Beltincih veselila ekipa Drave. Trener Drave Nikola Jaroš je zaradi kartonov pogrešal Tima Mar-tiča, na igrišče pa je poslal izjemno mlado ekipo, brez Nastje Čeha in s Kukovcem, Lovenjakom in Andražem Kolarjem v začetni enajsteri-ci. Gostje so takoj prevzeli pobudo in izvajali stalni pritisk na domačine. Ti se v tem niso najbolje znašli, zato so hitro izgubljali žoge, posledica pa so bili številni napadi igralcev v tokrat beli opremi. Foto: Črtomir Goznik Luka Lovenjak (Drava, modri dres) je v Beltincih dosegel prvi zadetek v članski konkurenci. »Luka je prerasel mladinsko konkurenco, v sebi ima velik potencial, ki ga lahko s trdim delom še nadgradi,« je bil poln hvale na njegov račun trener Nikola Jaroš. Dravaši bi lahko povedli že v 12. minuti, a je Rešek slabo zadel žogo ob zaključnem strelu. Še bliže vodstvu so bili v 18. minuti, ko je Fanimo s strani poslal izjemno natančno podajo na oddaljenejšo vratnico, kjer je Vezjak iz bližine z glavo žogo poslal v - vratnico ... Tudi v nadaljevanju je celoten prvi polčas minil v premoči go- stov, ki so do odhoda na odmor proti golu izjemno razpoloženega domačega vratarja Dom-na Zvera sprožili neverjetnih 14 strelov, kar devet jih je šlo v okvir vrat. O premoči Ptujčanov najbolje govori podatek, da so domačini pred približno 250 gledalci proti golu Aleksandra Šeliga sprožili enkrat. Izjemen konec prvega in začetek drugega polčasa Pritisk Drave se je stopnjeval proti koncu polčasa, ko je najprej nevarno iz prostega strela v 38. minuti poskusil Fanimo, a je žoga zletela tik mimo gola. V 42. minuti Nogomet • Prijateljska tekma Lokomotiva premočna Aluminij - Lokomotiva 0:2 (0:0) ALUMINIJ: Kovačič, Krajnc, Ploj, Martinovič, Kontek, Marin-šek, Muminovič, Ivančič, Kene, Leko, Trdina. Igrali so še: Grgič, Maloku, Tahiraj, Kidrič. Trener: Oliver Bogatinov. Reprezentančni odmor so klubi zvečine izkoristili za igranje prijateljskih tekem, s katerimi želijo ohraniti tekmovalni ritem, oz. preizkusiti formo igralcev, ki sicer igrajo manj. V soboto sta se v prijateljskem pripravljalnem srečanju v Kidričevem tako merila četrtouvrščena ekipa slovenske in tretjeuvrščena ekipa hrvaške lige. Zmago so slavili gostje, ki so oba zadetka dosegli v drugem polčasu, natančneje v 70. in 81. minuti. Kidričani so srečanje odigrali s „kombinirano" ekipo, v kateri so manjkali mladi reprezentanti Slovenije (Janžekovič, Petrovič, Gliha), odmor pa so dobili Jakšič, Horvat, Rogina in poškodovani Vrbanec. Lokomotivo vodi trener Goran Tomič, med drugimi pa zanjo igra tudi Toni Datkovič, ki je v Sloveniji poseben pečat pustil v Zavrču, kjer je bil vi. ligi tudi kapetan zavr-škega moštva. Srečanje je bilo dokaj izenačeno, gostje so do zmage prišli v končnici tekme, ko so izkoristili napaki v obrambi domačinov. Tekma je obema strategoma služila za pripravo pred naslednjima težkima obračunoma, ki čakata obe moštvi: Aluminij v soboto ob 18. uri gosti Domžale, Lokomotivo pa čaka obračun s splitskim Hajdukom. JM Foto: Črtomir Goznik Aljaž Ploj (Aluminij) je Fanimo hitro stekel v protinapad, nato podal žogo na bočni položaj do Reška, ki je v sredini natančno našel Luka Lovenjaka, ki je »iz prve« odlično reagiral in povedel svoje moštvo v vodstvo -0:1. Domala pravljično se je za Dra-vaše začel tudi drugi polčas, saj je že v prvem napadu Kolar s peto atraktivno podal do Jaka Bizjaka, ki je bil hitrejši od svojega čuvaja, stekel je sam proti golu in natančno zadel - 0:2. Po tem otipljivem vodstvu so gostje poskušali umiriti igro, s številnimi podajami so uspešno zadrževali žogo v svoji posesti ter tako onemogočali napade domačinov. A je domačemu trenerju Zlatku Gaborju z dvema menjavama vendarle uspelo »prebuditi« svojo ekipo, ki ji je po napaki v zvezni vrsti gostov uspelo znižati zaostanek - to je uspelo Janu Kristlu v 63. minuti -1:2. Sledilo je nekaj težkih minut gostov, ki se v novi situaciji, ko so pobudo prevzeli Beltinčani, niso najbolje znašli. Po desetih minutah je vendarle prišlo olajšanje, ki ga je po podaji Kukovca prinesel Matthias Fani-mo, ki je stekel sam proti golu in nato z odmerjenim strelom zadel ■ • • v Izjemno izenačeno zgoraj ... in spodaj Prvenstvo v 2. ligi je še naprej izjemno izenačeno, stanje na lestvici to samo potrjuje. Devet ekip na vrhu loči le 6 točk, šest ekip v spodnjem delu pa le štiri. V tem krogu je kar nekaj ekip iz spodnjega dela lestvice osvojilo točke, Brda so npr. vknjižila drugo zaporedno zmago - po Dravi je »padel« še Ankaran. Še večje presenečenje so pripravili Korošci, ki so odnesli točko iz Radomelj, s čimer so prekinili serijo petih zaporednih zmag Kalcerja. Derbi kroga je bil v Dobu, kjer je gostovala ekipa Tabor Sežana. Čeprav so gostje zadeli prvi na tekmi, se je zmage veselila domača ekipa. Zmaga je bila še posebno sladka zaradi doseženega gola v zadnji minuti tekme ... Najvišjo zmago kroga je dosegla Novomeška Krka, ki je Bi-ljčanom nasula kar pet zadetkov, drugega in tretjega v razmiku ene minute. Vodilno mesto je znova zasedla Nafta, ki je tokrat na domačem igrišču ugnala goste iz Rogaške Slatine. Najučinkovitejša ekipa 2. lige še naprej ostaja Drava, Ptujčani so doslej dosegli že 26 zadetkov. REZULTATI 11. KROGA: Beltinci - Drava Dakinda Ptuj 1:4 (0:1); Nikola Jaroš, trener Drave: »Igralcem po porazu z Brdi ni bilo lahko, zato jim za to 'vrnitev med žive' in za predstavo proti Beltincem iskreno čestitam. Zelo me veseli dobra realizacija in dejstvo, da so gole dosegli štirje različni igralci. To so res pomembne točke za stabilizacijo ekipe, ob tem pa imamo še veliko prostora za napredek. Videl sem veliko dobrih stvari, bilo pa je tudi nekaj slabosti, predvsem imam v mislih nekaj slabih minut po prejetem zadetku. To bo treba na naslednjih tekmah popraviti, pa bo Drava znova v pravem ritmu.« v polno - 1:3. To je pomenilo dokončni zlom odpora »kanarčkov«, ki so nato le še čakali na zadnji žvižg sodnika Blaža Kosa. Za piko na i zmagi Ptujčanov je v 84. minuti poskrbel rezervist Duje Fili-povič, ki je iz prostega strela z 21 metrov presenetil Zvera (streljal je po sredini gola, žoga se je pred vratarjem visoko odbila) in postavil končni izid srečanja. Zmaga Drave je povsem zaslužena, igralci iz najstarejšega slovenskega mesta pa lahko sedaj veliko bolj mirno pričakujejo naslednjo tekmo, ki jo bodo ponovno odigrali v gosteh - v nedeljo ob 13.00 v Sežani. JM Nafta - Rogaška 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Prahic (51.), 2:0 Ploh (84.); Ilirija 1911 - Brežice Terme Čatež 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Haljeta (30.), 1:1 Babnik (51.). Rdeči karton: Šuškovic (75., Ilirija); Roltek Dob - Cherrybox 24 Tabor Sežana 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Stevanovic (20.), 1:1 Petric (21.), 2:1 Suljevic (90.); Brda - Ankaran Postojna 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Varga (69., z 11 m). Rdeči karton: Badžim (68., Ankaran); Krka - Vitanest Bilje 5:0 (1:0); strelci: 1:0 Kastrevec (19.), 2:0 Jakolic (50.), 3:0 Kostanjšek (51.), 4:0 Potokar (81., z 11 m), 5:0 Kam-bič (87.); Kalcer Radomlje - Fužinar Vza-jemci 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Medved (10.), 1:1 Cerar (55., z 11 m). Tekma Jadran Dekani - AŠK Bravo bo 31. 10. 1. NAFTA 1903 2. AŠK BRAVO 3. TABOR SEŽANA 4. DRAVA DAKINDA 5. KRKA 6. ROLTEK DOB 7. KALCER RADOMLJE 8. FUŽINAR VZAJEMCI 11 6 9 6 11 6 11 6 11 5 11 5 10 5 11 4 9. ANKARAN POSTOJNA 11 4 4 10. ROGAŠKA 11. BELTINCI 12. JADRAN DEKANI 13. BRDA 14. ILIRIJA 1911 15. VITANEST BILJE 16. BREŽICE ČATEŽ 11 3 11 3 10 3 11 2 11 2 11 2 11 1 1 19:13 1 24:9 3 24:12 4 26:14 2 21:13 2 17:11 2 21:8 3 15:15 3 14:16 3 14:16 6 16:23 7 15:22 6 16:25 7 15:26 7 7:26 6 8:23 4 2 2 1 4 4 3 4 5 2 0 3 2 2 4 14 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 23. oktobra 2018 Rokomet • NLB liga, 6. krog Ormožani doživeli nov boleč poraz Dve »domači« tekmi zapored in dva boleča poraza, najprej proti Loki (24:25) in tokrat proti Krki (25:29). »Precej bolj boleč je poraz proti Loki, kjer smo si zaslužili vsaj točko in smo bili na koncu zaradi sodniške napake prikrajšani zanjo. Tokrat proti Krki nam ne preostane nič drugega, kot da športno čestitamo tekmecu, ki nas je v 1. polčasu držal v šahu, v 2. polčasu pa nas popolnoma nadigral,« je po tekmi razočaran povedal trener Saša Prapotnik. »Iščemo odgovore ...« Da ekipa Jeruzalema drastično pade v igri v 2. polčasu, je jasno že dalj časa. »Praktično še nobene tekme nismo v celoti odigrali, kot je potrebno. Na prav vsaki tekmi smo imeli 'črne luknje', ki so nas proti Trimu, Loki in Krki drago stale. Mogoče celo točk za uvrstitev v Ligo za prvaka. Z igralci skupaj iščemo odgovore na vprašanje, kaj se dogaja z nami v drugih delih tekme. Eden izmed razlogov je zagotovo kratka klop, ob odsotnosti poškodovanih Tilna Kosija, Tinčka Hebarja in Luke Voljča. Enostavno naši starejši ter izkušenejši igralci ne zdržijo visokega ritma, ki nam ga narekujejo nasprotniki. Mladi pa še nimajo potrebne kilometrine, da bi prevzeli stvari v roke, kot se spodobi. To je zaenkrat edini nam znani odgovor,« je še dodal Prapotnik. Ekipa Jeruzalema je tudi tokrat odigrala soliden 1. polčas, junak je bil z osmimi obrambami vratar Tomislav Balent. Še posebej odlično je bilo obdobje od 25. do 30. minute, ko so gostitelji spreobrnili ŽRK Ptuj - Ž.U.R.D. Koper 25:24 (14:11) ŽRK PTUJ: Pušnik, Širec, Kac 1, Kreft, Šauperl-Ilič 1, Želj 3, Bolcar 5, Čagran S., Skrinjar 4, Varga, Bezjak, Selinšek 4, Marčič, Čagran L., Korotaj 7, Kolenko. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE. ŽRK Ptuj 5/7, Ž.U.R.D. Koper 3/6. IZKLJUČITVE: ŽRK Ptuj 12 minut, Ž.U.R.D. Koper 8 minut. Ptujske rokometašice so s tremi porazi začele letošnje tekmovanje v 1. A državni ligi, njihov četrti nasprotnik pa je bila zanje zmeraj neugodna ekipa iz Kopra. Ta je svojo kakovost potrdila v prejšnjem krogu z zmago nad celjskimi rokometašicami. Primorke so bile tudi tokrat nepopustljive do konca, vendar je imel trener domačink Ivan Hrupič v svoji ekipi tokrat veliko razpoloženih igralk, ki so izenačeno tekmo pripeljale do srečnega konca. Po prvi prvenstveni zmagi je krožna napadalka Ženskega rokometnega kluba Ptuj Katja Bolcar dejala: »Po slabšem začetku prvenstva nam ta zmaga zares veliko pomeni. Igrale smo kot prava ekipa in smo zasluženo dobile to tekmo, po kateri nam bo v nadaljevanju prvenstva sedaj prav go- Jeruzalem Ormož -Krka Novo mesto 25:29 (12:11) JERUZALEM ORMOŽ: Balent (9 obramb - 1 x 7 m), Firšt Šeruga, M. Šulek (1 obramba); Bogadi 5, Šo-štarič 2, Čudič 6 (3), Žuran 3, He-bar, Škrinjar, Kocbek 4 (1), Sovič, Horvat, Ozmec 2, Mesaric 3, Vujo-vič, Ciglar. Trener: Saša Prapotnik. KRKA: Imperl, Tomič (14 obramb); Bevec, Didovič 1, Pršina 3, Irman 8, Jakše 3 (1), Klemenčič, D. Rašo, Batagelj, Papež 7 (2), Ku-kman 5, Windischer, Matko, Flor-jančič 2. Trener: Mirko Skoko. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/4; Krka 4/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 10; Krka 8 minut. IGRALEC TEKME: Tilen Kukman (Krka Novo mesto). zaostanek z -2 (8:10) na +1 (12:11). V domačem taboru so upali, da bodo uspešno nadaljevali tudi 2. polčas in tako je kazalo še v 35. minuti, ko je svoj prvi zadetek za ormoško vodstvo s 15:13 dosegel Rok Žuran. Toda želje igralcev Ormoža in njihovih zvestih navijačev niso bile uslišane. V golu Krke je zablestel Aleksandar Tomic', ki je nizal obrambo za obrambo in jih v le petnajstih minutah 2. polčasa zbral kar sedem. Na drugi strani v golu ni več steklo Balentu in v 38. minuti ga je zamenjal Matic Šulek, vendar neuspešno. Šele v 49. minuti so vratarji gostiteljev v 2. polčasu zbrali prvo obrambo. Pred tem je v 44. minuti zaradi napačne menjave na klopi Jeruzalema rdeč karton (3 x 2 minuti) prejel Dominik Ozmec in ormoška obramba je popolnoma razpadla. V 51. minuti je Krka povedla za štiri zadetke tovo lažje. Mislim, da bomo sedaj zaigrale vsako tekmo tako odločno in da bomo dosegale boljše rezultate.« Vseh 60 minut tekme so ptujske rokometašice pokazale veliko željo in borbenost. Na poti do zmage je kakšnih 100 gledalcev v športni dvorani Ljudski vrt naprej (20:24) in vodstvo brez večjih težav zadržala. Domačini enostavno niso našli rešitve za vratarja Dolenjcev Tomiča, ki je tekmo končal pri 14 obrambah. »Zmage proti Jeruzalemu so nekaj posebnega. Uživam, ko igram proti Ormoža-nom, in to iz razloga, ker je tu najbolj vroča atmosfera. V takšnem vzdušju, pa čeprav smo gostje, igralci enostavno damo vse od sebe. Sem pa tokrat pri igralcih Jeruzalema pogrešal tisto iskrico v očeh, iskrico, ki si na vse načine želi zmage. Eden izmed vaših igralcev mi je rekel, da je vseeno velika razlika igrati pri Veliki Nedelji ali pa na Hard Eku,« je po tekmi več kot zadovoljen pripovedoval Tomič, ki proti Ormožanom tradicionalno odlično brani. Še bolj od Tomiča je ormoško ekipo presenetil 18-letni Tilen Ku-kman, ki je v vlogi organizatorja odlično zamenjal poškodovanega Leona Raša. »Jan Irman (osem zadetkov) in jaz (pet zadetkov) sva imela nalogo, da po svojih najboljših močeh nadomestiva poškodovana soigralca Raša in Gregorja Okleščna. Kot ste lahko videli, videlo v prvi četrtini tekme tesen obračun. Ko so domačinke prvič »stisnile v obrambi« in se jim je z dobrimi posredovanji pridružila tokrat zelo dobra vratarka Višnja Varga, je vendarle steklo. Po zadetkih Neže Skrinjar, Barbare Selinšek in Katje Bolcar so prišle do prednosti treh zadetkov nama je to s pomočjo soigralcev na vročem terenu tudi uspelo. Odlično smo se pripravili na Or-možane, svoje naloge tako v obrambi kot v napadu smo odlično izpeljali in naša zmaga je več kot zaslužena. To je naša tretja zmaga zapored in ponovno se po slabem startu v sezono vračamo na mesta, ki nas vodijo med šest najboljših ekip v državi,« je po tekmi povedal igralec tekme Kukman. Pri Krki je pomemben delež dodal še izkušeni levičar Jernej Papež, ki se je po tekmi pošalil na račun Jeruzalema. »Upam, da tokrat za vaš poraz znova niso krivi sodniki. Mislim, da je naša zmaga zaslužena. Konec koncev smo nadzirali potek izida v 1. polčasu, 2. polčas pa dobili z izidom 13:18,« je zaključil strelec sedmih zadetkov za Novomeščane. Razočaranje v domačem taboru Po porazu je v taboru Jeruzalema vladalo razočaranje. »Ne vem, kaj pametnega lahko povem po tej tekmi, razen tega, da je zmaga (10:7), ki so jo obdržale do odmora. V prvem delu je, čeprav so jo pokrivale s »flasterjem«, štiri od svojih sedmih zadetkov dosegla Patricija Korotaj. Na drugi strani je bila najuspešnejša leva zunanja igralka Ana Blagojevic, saj je v prvem delu dosegla pet, skupno pa osem zadetkov. Ob njej je bila Krke prigarana na pošten ter korekten način. Najlažje bi bilo zdaj vreči puško v koruzo, ampak ne preostane nam nič drugega, kot da zavihamo rokave na treningu in trdo garamo še naprej. Za pošteno delo bomo zagotovo nagrajeni na prihodnjih tekmah. Prvenstvo je še dolgo in še vedno sem prepričan, da smo sposobni ujeti uvrstitev med najboljšo šesterico klubov v državi,« je po tekmi vidno razočaran nad predstavo svoje ekipe povedal David Bogadi. Ormožane v soboto, 20. okto- NLB liga REZULTATI 6. KROGA: Jeruzalem Ormož - Krka 25:29 (12:11); Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško 33:36 (17:22); Sašek 6, Cirar 5; Kodrin 8, Horžen 6; Urbanscape Loka - Riko Ribnica 29:36 (11:18); Bogdanič-Jenko 9; Vujačič 8, Setnikar 7; Gorenje Velenje - Maribor Branik 32:26 (16:14); Verdinek 8, A. Kavčič 7; Sok 5, Šol 5; Dol TKI Hrastnik - Koper 2013 23:26 (11:11); Ajdari 4, Grušovnik 4; pri Koprčankah najbolj neugodna organizatorka igre Nikita Privšek, ki je razigrala soigralke in ob tem dosegla še pet golov. Do zmage z igro v obrambi Na domači strani je soigralke razigravala povratnica v ekipo Barbara Selinšek, ki je skupno dosegla štiri zadetke in je v ključnih trenutkih dodala še nekaj asistenc za zadetke Katje Bolcar na črti šestih metrov, Neže Skrinjar na desnem zunanjem in Mije Želj na levem zunanjem. Zunanja ptujska linija je tokrat prispevala večino zadetkov, a ekipa je zmagala z odlično igro v obrambi - igrale so plitvo varianto 3-2-1 in nekoliko bolj globoko 5-1. Drugi polčas je bil na poti do uspeha vse prej kot lahek, prav tako 1. A SRL (Ž) REZULTATI 4. KROGA: Ptuj -Ž.U.R.D. Koper 25:24 (14:11), Zagorje - Mlinotest Ajdovščina 20:17 (10:9), Krim Mercator - Krka 48:13 (23:4), Zelene doline Žalec - Ljubljana 31:20 (16:11), Velenje - Z'De-žele 29:37 (15:20). 1. KRIM MERCATOR 4 4 0 0 8 2. ZELENE DOLINE ŽALEC 4 3 0 1 6 3. Z'DEŽELE 4 2 115 4. KRKA 4 2 115 5. ZAGORJE 4 2 0 2 4 6. MLINOTEST 4 2 0 2 4 7. Ž.U.R.D. KOPER 4 10 3 2 8. VELENJE 4 10 3 2 9. PTUJ 4 10 3 2 10. LJUBLJANA 4 10 3 2 bra, čaka gostovanje pri Dobovi, ki je nanizala dve zmagi zapored. Gre za eno težjih gostovanj Jeruzalema, saj v Dobovi še nikoli niso okusili slasti točk. Ob tem je ekipa ostala še brez Danijela Mesarica, ki je v 30. minuti tekme proti Krki zaradi poškodbe moral iz igrišča. Še sreča, da je po tekmi z Dobovo krajši premor zaradi reprezentančne akcije, da se ekipa Jeruzalema spočije, rehabilitira in se v ekipo vrnejo nekateri poškodovani igralci. Uroš Krstič Krečič 6, Bratkovič 5; Sviš Ivančna Gorica - Dobova 31:35 (17:18); Grojzdek 8 i, Hrovat 6; Sintič 14, Bura 7. 1. RIKO RIBNICA 6 5 1 0 11 2. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 5 4 0 1 8 3. GORENJE VELENJE 6 4 0 2 8 4. TRIMO TREBNJE 6 3 1 2 7 5. KRKA 6 3 1 2 7 6. JERUZALEM ORMOŽ 6 3 0 3 6 7. URBANSCAPE LOKA 6 3 0 3 6 8. MARIBOR BRANIK 6 3 0 3 6 9. DOBOVA 6 2 0 4 4 10. KOPER 2013 5 1 1 3 3 11. DOL TKI HRASTNIK 6 1 0 5 2 12. SVIŠ IVANČNA GORICA 6 1 0 5 2 Katja Bolcar, ŽRK Ptuj: »Do zmage smo prišle predvsem z odlično igro v obrambi. To je bil glavni ključ proti zelo dobri in motivirani ekipi Kopra. Iz obrambe namreč izhaja vse in to nas je popeljalo tudi do dobre igre v napadu. Kljub pomembnosti tekme smo v napadu igrale bolje kot na prejšnjih tekmah in smo res vesele te uvodne zmage v letošnjem prvenstvu.« pa so gledalci spremljali zelo zanimivo končnico. Koprčanke so v nadaljevanju igrale dobro obrambo 6-0, s katero so imele Ptujčan-ke nemalo težav. Nekaj zgrešenih strelov domačink ali izgubljenih žog je vedno znova dajalo zagon neumornim Primorkam, ki so nekajkrat bile v nadaljevanju na -3, a so vedno ujele priključek in do konca »dihale za ovratnik« domačim rokometašicam. V zadnji minuti je najuspešnejša strelka gostij Ana Blagojevic najprej znižala rezultat na 24:23, a je hitra Patricija Korotaj približno dvajset sekund pred koncem s samostojnim prodorom dosegla zmagovit zadetek za 25:24. V zadnji sekundi tekme je Tina Munda le še znižala zaostanek. Po tekmi je sledilo iskreno veselje v ptujski ekipi, v kateri so si po tej težko priigrani zmagi lahko kar pošteno oddahnili. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Ptujske rokometašice so se po tesnem obračunu s Primorkami veselile prve zmage v sezoni. Rokomet • 1. A SRL (ž), 4. krog Prva zmaga za vzpodbudo in nov zagon torek • 23. oktobra 2018 Na sceni Š tajerski 15 Odbojka • 1. B DOL (ž), 1. krog Do preboja z v • močnim servisom Nova KBM Branik II -ŽOK SETO Ptuj 0:3 (-16, -9, -14) ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Stavbar, Sakovič, Gajser, Oancea, Novak, Paternost, Pignar, Milošič K., To-manič, Vedlin Gojčič, Horvat, Pu-šnik. Trener: Bojan Novak. V nekaj dneh so članice Ženskega odbojkarskega kluba SETO Ptuj prikazale predstavi, ki sta bili kot dan in noč. Za noč velja tista pokalna, ki so jo izgubile prejšnji teden z Braslovčami, medtem ko velja za dan sobotna na gostovanju v Mariboru, ko so porazile ekipo Nove KMB Branik II. Tudi v športni dvorani Lukna so Ptujčanke začele obračun v rahlem krču, saj jim igra od za- četka ni stekla, naredile so nekaj nepotrebnih tehničnih napak. Pri rezultatu 13:11 je reagiral trener Bojan Novak, ki je vzel minuto odmora in z nekaj koristnimi nasveti popolnoma spremenil nadaljnji potek tekme. Prvo stvar, ki so jo gostje izboljšale, je bil servis, saj so z močnimi servisi potisnile stran od mreže visoko mlado mariborsko vrsto, ki več ni mogla zaključevati točk »na tempo«. Ob tem so imele domačinke vedno večje težave s sprejemom in plod tega je bil popoln preobrat za osvojen prvi set (16:25). Izjemen drugi niz Še bolje so ptujske odbojkarice zaigrale v drugem nizu, ko so še uspešneje servirale, polovile so večino žog v polju, uspešno so 1. B DOL (ž) REZULTATI 1. KROGA: Nova KBM Branik II - ŽOK SETO Ptuj 0:3, ŽOK Triglav Kranj -Prevalje 3:1, ATK Grosuplje - Swatycomet Zreče 3:0, Mozirje - Piran 3:1, OD Krim -Vital Ljubljana 3:0. nastavile nekaj blokov, prav tako pa so prisilile Mariborčanke v precejšnje število napak. Pod črto je to pomenilo gladko osvojen drugi set z rezultatom 9:25. V istem tempu so tudi nadaljevale obračun in so si kmalu priigrale tudi zajetno točkovno prednost. Trener Bojan Novakjedal ob koncu tretjega niza priložnost za igro trem mladim igralkam Oance-ajevi, Pignarjevi in Patemostovi. Vse so se dobro znašle na igrišču, tako da so z izkušenejšimi soigralkami brez težav dobile tudi tretji sets 14:25. Za zmago ŽOK SETO Ptuj je 14 točk prispevala Sara Sakovič, z doseženim številom točk, blokiranimi in pobranimi drugimi žogami pa se je izkazala mlada bloker-ka Klara Milošič. Tudi vse ostale igralke so pokazale bistveno boljšo igro kot v Braslovčah, popravile so predvsem sprejem, medtem Foto: Črtomir Goznik Rokomet • 1. B SRL (m), 5. krog Ptujske odbojkarice (na fotografiji s št. 7 Sara Sakovič) so z zmago začele novo sezono. ko je bil ključ do tokratne zmage 2018/19 se bodo ptujske odboj- bodo v športni dvorani Gimnazije odličen servis. karice prvič predstavile domačim Ptuj igrale z močno ekipo Mozirja. V novi tekmovalni sezoni gledalcem v soboto ob 17.30, ko David Breznik Rokomet • 2. SRL (m) Upoštevali so navodila trenerja Med strelci kar 12 igralcev Škofljica Pekarna Pečjak - Drava Ptuj 25:30 (11:17) DRAVA PTUJ: Reisman, Koš-tomaj, Gregorc, Belec, Grobelnik 5, Hrupič 1, Zupanc 3 (2), Stopar 2, Rožman 7, Žunič, Krabonja 1, Bračič, Krasnič, Žuran S. Sivka 11. Trener: Vladimir Vujovič. Rokometaši Drave so se cel teden intenzivno pripravljali na obračun s Škofljico. Trener Ptu-jčanov Vladimir Vujovic' je svoje igralce skozi analizo dobro pripravil na tekmeca, njegovi varovanci pa so dosledno upoštevali njegova navodila. Ključen moment pri tem je bil, da so »od igre odrezali« njihovega organizatorja igre Luko Kljuna, medtem ko so sami večino časa igrali v visokem ritmu, z uspešnimi zaključki napadov in tudi uspešno gibljivo obrambno postavitvijo 5-1. Obračun v Škofljici je bil iz re-zultatskega vidika poravnan le 10 minut (5:5), nato pa so Ptujčani že do odmora prišli do odločilne prednosti (11:17). V vratih je tokrat večino tekme solidno branil Boštjan Belec, ki je ob čvrsti obrambi pripomogel, da so gostje prišli 1. B SRL (m) REZULTATI 5. KROGA: Škoflji- ca Pekarna Pečjak - Drava Ptuj 25:30, Mokerc-Ig - Krško 26:28, Butan plin Izola - Radeče Papir nova 29:27, Ajdovščina - Herz Šmartno 24:29, Rudar - LL Grosist Slovan 27:31, Pomurje - Brežice 31:34, Črnomelj - Slovenj Gradec 2011 24:28. 1. SLOVENJ GRADEC 5 5 0 0 10 2. DRAVA PTUJ 5 4 1 0 9 3. KRŠKO 5 4 0 1 8 4. LL GROSIST SLOVAN 4 4 0 0 8 5. BUTAN PLIN IZOLA 5 3 1 1 7 6. HERZ ŠMARTNO 5 2 1 2 5 7. ŠKOFLJICA PEČJAK 5 2 0 3 4 8. RADEČE PAPIR NOVA 5 2 0 3 4 9.RUDAR 5 1 1 3 3 10. BREŽICE 5 1 1 3 3 11. AJDOVŠČINA 5 1 1 3 3 12. MOKERC-IG 5 1 0 4 2 13. ČRNOMELJ 4 0 1 3 1 14. POMURJE 5 0 1 4 1 Matej Bračič, Drava: »Končna razlika petih zadetkov je realna, a če bi igrali do konca 'na polno', bi bila lahko ta razlika tudi deset zadetkov ali več. Odigrali smo točno tako, kot smo se dogovorili in smo domala skozi celotno srečanje dosledno upoštevali navodila trenerja, tako da smo zasluženo prišli do novih točk.« do številnih »lahkih zadetkov« iz protinapadov. V teh se je najbolj izkazal Jan Sivka, saj je v prvem delu dosegel kar devet od njegovih skupno enajstih zadetkov. Na celotni tekmi sta pri Dravi strelsko izstopala trenutno najboljši posameznik ekipe Domen Rož-man (igral je na poziciji levega in desnega zunanjega igralca, op. a.) z osmimi in konstantno dober organizator igre Tomaž Grobelnik s petimi doseženimi zadetki. Tudi preostali rokometaši so dodali svoj delež, tako da se je prednost med ekipama samo povečevala. Igralci Drave so kontrolirali potek tekme in so si z uspešnimi serijami zadetkov v napadu priigrali najvišjo prednost v 56. minuti, ko je bilo na semaforju izpisano 20:28. Ptujčani so s štirimi zmagami ob samo enem remiju povsem pri vrhu prvenstvene lestvice 1. B državne rokometne lige in jih v prihodnjem krogu čaka pravi derbi v Ljubljani. Že v petek se bodo pomerili z doslej neporaženo ekipo LL Grosist Ljubljana. David Breznik Moškanjci Gorišnica -Kronos 38:30 (17:13) MOŠKANJCI GORIŠNICA: Men-daš 3 obrambe, Ranfl 16 obramb; Lorenčič 4, Šandor 8, Bedrač 3, Petek 1, Ozmec 4, Letonja, M. Geč, N. Geč 1, B. Geč 3(1), Sok 8(4), Bel-šak 1, Tement 1, Korez 1, Leben 3. SEDEMMETROVKE: Moškan-jci Gorišnica 5/5, Kronos 3/3. IZKLJUČITVE: Moškanjci Gorišnica 6 minut, Kronos 10 minut. RDEČI KARTON: Matic Geč (Gorišnica). Gorišničani so po visokem porazu v uvodnem krogu v Ljubljani tokrat pričakali ekipo Kronos iz Logatca. To je bil zanje »tekmec po meri«, zato so (pričakovano) vpisali prvi par točk v novi sezoni. Začetek srečanja je bil zelo izenačen vse do 13. minute (9:8), ko je varovancem trenerja Jaka Lo-zinška uspela prva mini serija 5:1 (14:9). Podobna je bila prednost tudi ob odmoru. Gostje so pod trenersko taktirko Aleša Praznika v nadaljeva- Foto: Črtomir Goznik Gorišničani (na fotografiji Žan Ozmec) so v tekmi proti Kronosu vpisali prvi točki v novi sezoni. nju poskušali vse, da bi prednost domačinov izničili, še najbližje so bili v 43. minuti (24:22). Sledil je odločilni del tekme, v katerem so Gorišničani z delnim izidom 8:1 v 51. minuti odločili tekmo (32:23). V tem delu je kar štirikrat zadel Aljaž Sok, ki je bil ob Nejcu Šan-dorju z osmimi zadetki najboljši strelec ekipe Gorišnice. Šandor je vse svoje gole dosegel do 46. minute. Med strelce se je v domači ekipi vpisalo kar 12 igralcev! Pri gostih sta bila najučinkovitejša Vid Šebalj in Andrej Dragar, oba sta dosegla po 7 zadetkov. Pri kar 68 zadetkih na celotni tekmi je jasno, da sta bili obrambi slabši del moštev, a točki sta zasluženo vpisani na račun domače ekipe. M 2. SRL (m) REZULTATI 2. KROGA: Moška-njci-Gorišnica - Kronos 38:30, Škerjanc Jadran Hrpelje-Kozina -Cerklje-Radovljica 23:26, Sevnica - Grosuplje 19:25, Ljubljana - Ar-cont Radgona preloženo, Alples Železniki - Metlika 29:29. 1. CERKLJE 2 2 0 0 4 2. GROSUPLJE 2 2 0 0 4 3. ALPLES ŽELEZNIKI 2 110 3 4. LJUBLJANA 110 0 2 5. SEVNICA 2 10 12 6. MOŠKANJCI - GORIŠNICA 2 10 12 7. METLIKA 2 0 111 8. JADRAN HRPELJE - KOZINA2 0 0 2 0 9.ARCONTRADGONA 10 0 10 10. KRONOS 2 0 0 2 0 Foto: Črtomir Goznik Domen Rožman, Drava Ptuj Planinski kotiček 7. Pohod po Slovenjegoriški planinski poti Planinsko društvo Ptuj v soboto, 3. novembra 2018, organizira 7. Pohod po Slovenjegoriški planinski poti. Program 7. pohoda po SGPP: izpred železniške postaje Ptuj bo ob 8. uri in 8.45 odpeljal posebni avtobus na Vurberk (prihod vlaka iz smeri Maribor, Ljubljana, Celje v Ptuj ob 7.56 in ob 6.45 iz smeri Hodoš, Murska Sobota, Ormož). Start pohoda bo pred domom krajanov na Vurberku med 8. in 10. uro. Pohodnike bo pot najprej vodila na Grmado, kjer bo 1. kontrolna točka (KT) pohoda. Po spustu bomo hodili skozi ču- dovit jesensko obarvan bukov gozd do vasice Gomila, kjer bo pri Čehovih, ki pečejo odlično domače pecivo, 2. KT pohoda. Pot bo nato vodila skozi Jiršovce do turistične kmetije Lovrec, kjer bo 3. KT pohoda po SGPP. Sledila bo pot skozi Straže in Trnovski Vrh do kmetije Požegar v Bišečkem Vrhu, kjer bo 4. KT pohoda. Nato se bomo spustili v Trnovsko vas, kjer bo v Gostišču Siva čaplja poskrbljeno za toplo hrano in veseli zaključek pohoda. Iz Trnovske vasi bo odpeljal avtobus nazaj na Ptuj ob 15.30. in 17.30. Iz Ptuja je možen povra-tek z vlakom ob 16.09 v smeri Pragersko, Celje in Ljubljana (prestop za Maribor), ali z vlakom ob 20.02, ki nadaljuje vožnjo direktno v Maribor. V smeri proti Ormožu, Murski Soboti in Hodošu je odhod vlaka ob 16.10, 16.56 in 20.02. Startnina znaša 10 evrov (prevoz, malica in kartonček), oz. 7 evrov (malica in kartonček). 16 Štajerski Šport, šport mladih torek • 16. oktobra 2018 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj V Vidmu derbi Bistričanom Foto: Črtomir Goznik Derbi 3. lige sever med domačimi Videmčani in gosti iz Slovenske Bistrice so dobili slednji. 3. SNL sever REZULTATI 9. KROGA: Videm pri Ptuju - Kety emmi Bistrica 1:2, Mons Claudius - Avto Grubelnik Dravograd 1:2, Zreče - Tehnotim Pesnica 2:2, Šampion - Dravinja 3:2, Šmartno 1928 - Pohorje 5:2. 1. ŠMARTNO 1928 9 7 1 1 27:11 22 2. VIDEM PRI PTUJU 9 7 0 2 19:8 21 3. KETY EMMI BISTRICA 9 6 1 2 19:8 19 4. ŠAMPION 9 4 14 19:16 13 5. TEHNOTIM PESNICA 9 3 3 3 10:13 12 6. ZREČE 8 2 4 2 10:11 10 7. DRAVOGRAD 8 3 0 5 14:21 9 8. MONS CLAUDIUS 9 2 2 5 11:16 8 9. DRAVINJA 9 2 2 5 10:16 8 10. POHORJE 9 0 2 7 11:30 2 VIDEM - KETY EMMI BISTRICA 1:2 (1:1) STRELCI: 0:1 Kostanjevec (23., avtogol), 1:1 Božak (32., z 11 m), 1:2 Polegek (58.). VIDEM: Mikič, Plajnšek, Zelenik (od 74. Hliš), Kostanjevec, Adedoja, Cafuta, Vajda (od 81. R. Mo-horko), Tement (od 81. Bračič), Božak, Krajnc, Lovenjak. Trener: Robert Hojnik BISTRICA: Dabanovič, Korošec, Ramot, Polegek (od 86. Gor-za), Janžič, Horvat, Bloudek (od 71. Lipoglav), Avguštin (od 86. Rozman), Kovačič, Bračko (od 55. Topič), Ribič (od 71. Ž. Mohorko). Trener: Primož Kračun. Videmčani so v nedeljo dopoldan na domačem igrišču pričakali goste iz Slovenske Bistrice, kar je bil dejansko derbi kroga, saj sta obe ekipi v vrhu lestvice. Bi-stričani imajo v svojih vrstah dva izkušena igralca, Sandra Bloudka in Tomaža Avguština, ki imata oba bogate prvoligaške izkušnje, v vratih pa Jaka Dabanoviča, sina Mladena Dabanoviča. Ob tem je v ekipi še kopica mladih nadarjenih igralcev iz nogometne šole Maribora, omeniti pa velja še kapeta-na mladinske ekipe Aluminija iz lanske sezone Nejca Bračka. Domači strateg Robert Hojnik je pogrešal Antoliča, ki je moral izpustiti tekmo zaradi štirih prejetih rumenih kartonov. Prvi gol na tekmi je padel v 23. minuti, zgodil pa se je iz povsem nenevarne akcije gostov, po kateri je Alen Kosta-njevec želez izbiti žogo iz kazenskega prostora, a jo je zadel tako nesrečno, da je pristala v mreži -0:1. Z nekaj zaporednimi napadi in mini pritiskom so domačini hitro izenačili, po dosojeni 11-metrovki je v polno zadel Dominik Božak -1:1. To je bil tudi izid polčasa. Bistričani so še v drugo prišli do vodstva, tokrat v 58. minuti. Sodnik Tadej Mežnar ni dosodil očitnega prekrška na sredini igrišča, gostje so izpeljali hiter protinapad, po katerem je Aljaž Pole-gek podajo s strani preusmeril v gol - 1:2. Najlepšo priložnost so imeli domačini preko Žana Plajnška, ki ga je v kazenskem prostoru pokosil eden izmed gostujočih branilcev (odtis kramponov na nogi domačega nogometaša je to potrjeval ...), a je piščalka sodnika Mežnar-ja ostala nema ... Robert Hojnik, trener Vidma: »Gostje so dobra ekipa, z množico mladih in agresivnih igralcev. Sicer tokrat niso imeli veliko od igre, a so svoje priložnosti izkoristili, oziroma smo jim pri tem celo sami pomagali. Lahko bi iztržili več iz tega srečanja, a tokrat enostavno nismo imeli svojega dne.« Superliga: Preobrat Gerečje vasi, lokalni derbi Bukovčanom V tem krogu se je največ gledalcev zbralo v Bukovcih, kar 350, kjer so gostovali sosedje iz Stojn-cev. Junak domače ekipe je bil z dvema doseženima zadetkoma Športni napovednik Nogomet • Pokal MNZ Ptuj, člani PARI ČETRTFINALA, SREDA OB 16.00: Drava Dakinda Ptuj -Rogoznica Slofin, Stojnci - Kety emmi Bistrica, Majšperk picerija Špajza - Videm pri Ptuju; ČETRTEK OB 16.00: Skorba - Zavrč. Pokal MNZ Ptuj, mladina PARA POLFINALA, TOREK OB 16.00: Aluminij - ONŠ Hajdina, Drava Dakinda Ptuj - Kety emmi Bistrica. Damjan Antolič, eden najboljših igralcev celotne lige. Bukovčani so tako zadržali stik z vrhom, Stoj-nčani ga na drugi strani vse bolj izgubljajo . Zanimivo je bilo v Gerečji vasi, kjer so gostovali doslej nepora-ženi in vodilni Podvinčani. Ti so odlično odprli tekmo in z dvema zadetkoma Jerneja Oroviča po-vedli 0:2. Če bi v tistem trenutku povedli 0:3, za kar so imeli priložnost, bi skorajda zagotovo zmagali, a tega niso storili. Sledil je izjemen preobrat domačinov, z nekaj »botrstva« je pomagal tokrat nekoliko manj razpoloženi vratar gostujoče zasedbe. Tako ostaja edino neporaženo moštvo lige Cirkulane, ki je tokrat slavilo v Skorbi. Za domače je zadel Kajetan Brodnjak, a je že v prvem polčasu prejel tudi rdeči karton . Če so Podvinčani prvič izgubili, so Pragerčani prvič slavili. To jim je uspelo celo na gostovanju pri doslej dokaj prepričljivi ekipi Apač. Hajdina in Markovci sta se razdelila točki, gostom jo je z zadetkom v zadnji minuti prinesel Robert Travnikar. REZULTATI 8. KROGA: Apače - Pragersko 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Novak (19., z 11 m), 0:2 Rampre (82.); Skorba - Cirkulane 1:5 (1:3); strelci: 1:0 Brodnjak (1.), 1:1 Cesar (15., z 11 m), 1:2 Arsič (29.), 1:3 Cesar (41., z 11 m), 1:4 Sitar (47.), 1:5 Pal (70.). Rdeči karton: Brodnjak (40.); Markovci - Hajdina 2:2 (1:1); strelci: 0:1 Štumberger (17.), 1:1 Ljubec (44.), 2:1 Leben (56., z 11 m), 2:2 Travnikar (90.); Gerečja vas - Podvinci 5:3 (1:2); strelci: 0:1 Orovič (15.), 0:2 Orovič (17.), 1:2 Rozman (31.), 2:2 Habja-nič (54.), 3:2 Lončarič (60.), 4:2 Hertiš (72.), 5:2 Krajnc (85.), 5:3 Čeh (89.); Bukovci - Stojnci 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Antolič (17.), 2:0 Zorec (20.), 3:0 Antolič (80.). 1. PODVINCI 2. CIRKULANE 3. GEREČJA VAS 4. BUKOVCI 5. APAČE 6. HAJDINA 7. STOJNCI 8. MARKOVCI 9. SKORBA 10. PRAGERSKO 8 6 8 5 8 5 8 5 8 3 8 2 8 2 8 1 8 1 8 1 1. liga MNZ Ptuj: Ormožu pojenja sapa Zavrč in Ormož sta bila po šestih krogih izenačena na vrhu lestvice, z dvema zaporednima porazoma so Ormožani sedaj precej zaostali. Zadnjega so doživeli na domačem igrišču, kjer so jih Gorišničani v prvem polčasu s štirimi zadetki odčitali pravo malo lekcijo. Ormoški spodrsljaj so izkoristili igralci Grajene, ki so se z zmago proti Podlehniku zavihteli na 2. mesto. Vodilni Zavrč je igral sosedski derbi z Leskovcem in ga na koncu dobil dokaj prepričljivo, čeprav je bil še v 60. minuti rezultat izenačen. Do konca tekme je za domačo ekipo dvakrat zadel Miha Leben, ki je z 12 zadetki prvi strelec lige. Zavrč je tako še naprej na najboljši možni poti, da še drugo leto zapored osvoji ligo, v kateri nastopa. Zgornji del lestvice zaključuje Tržeč, ki je tokrat tesno slavil v Poljčanah. REZULTATI 8. KROGA: Ormož - Gorišnica 1:4 (0:4); 0:1 Strmšek (17.), 0:2 Strmšek (27.), 0:3 Šegula (29.), 0:4 Kolar (41.), 1:4 P. Jaušovec (59.); Zavrč - Leskovec 4:2 (2:1); 1:0 Domjan (5.), 2:0 Gril (18.), 2:1 D. Jaušovec (42.), 2:2 D. Jaušovec (47.), 3:2 Leben (63.), 4:2 Leben (84.); Grajena - Podlehnik 4:2 (3:1); 1:0 Petek (5.), 1:1 Kamenšek (11.), 2:1 Fleten (19., z 11 m), 3:1 Zulič (30.), 3:2 Feguš (67.), 4:2 Pihler (69.).; Boč Poljčane - Tržec 1:2 (0:0); 1:0 Tič (54.), 1:1 Pečnik (67., z 11 m), 1:2 Kmetec (75.). Rdeči karton: David Korošec (75., Boč). Prosta je bila ekipa Središče. 1. ZAVRČ 8 6 2 0 31 :7 20 2. GRAJENA 8 5 0 3 26: 25 15 3. ORMOŽ 8 4 2 2 22: 14 14 4. GORIŠNICA 8 4 2 2 18: 13 14 5. TRŽEC 8 3 2 3 12: 12 11 6. PODLEHNIK 8 3 1 4 13: 14 10 7. SREDIŠČE OB DRA VI 7 3 0 4 14: 17 9 8. BOČ POLJČANE 8 2 2 4 11: 12 8 9. LESKOVEC 7 1 3 3 6: 12 6 10. DORNAVA 6 0 0 6 2:29 -1 2. liga MNZ Ptuj: hat-trick Renata Turkuša REZULTATI 7. KROGA: Makole Bar Miha - Polskava avtop. Grobelnik 2:0 (1:0); 1:0 Lor-ber (9.), 2:0 Gajser (78.); Oplotnica - Mladinec Lovrenc 0:2 (0:1); 0:1 Drevenšek (44., z 11 m), 0:2 Pulko (50.). Rdeči karton: Šraml (89., Oplotnica); Rogoznica Slofin - Slovenja vas 3:0 (1:0); 1:0 Polič (28.), 2:0 Halu-žan (51.), 3:0 Muršec (73.): Majšperk picerija Špajza -Zgornja Polskava 6:0 (5:0); 1:0 Bratkovič (4.), 2:0 Turkuš (11.), 3:0 Turkuš (20.), 4:0 Turkuš (24.), 5:0 Bratkovič (32.), 6:0 Pompe (67.). Prosta je bila ekipa Polskava Avtop. Grobelnik. 1. MAJŠPERK ŠPAJZA 6 6 0 0 32:6 18 2. MAKOLE BAR MIHA 7 6 0 1 26:13 18 3. MLADINEC LOVRENC 6 3 1 2 11:8 10 4. POLSKAVA 6 3 0 3 13:8 9 5. ROGOZNICA SLOFIN 5 3 0 2 15:17 9 6. ZGORNJA POLSKAVA 7 2 0 5 12:22 6 7. HAJDOŠE 6 2 0 4 7:20 6 8. OPLOTNICA 5 1 0 4 6:18 3 9. SLOVENJA VAS 6 0 1 5 6:16 1 Veteranske lige MNZ Ptuj: Hajdina in Podvinci do jesenskega naslova brez prask, Videm z eno samo VETERANI + 35 VZHOD REZULTATI 7. KROGA: Gorišnica - Grajena 3:0, Podvinci - Borovci 3:0, Dornava - Zavrč-Cirkulane 4:1. 1. PODVINCI 7 7 0 0 32:5 21 2. GORIŠNICA 7 5 0 2 22:7 15 3. GRAJENA 7 4 1 2 16:8 13 4. BOROVCI 7 3 2 2 8:7 11 5. DORNAVA 7 2 14 11:21 7 6. MARKOVCI 6 1 3 2 7:12 6 7. LESKOVEC 6 1 0 5 4:18 3 8. ZAVRČ - CIRKULANE 7 0 1 6 4:26 1 VETERANI + 35 ZAHOD REZULTATI 7. KROGA: Hajdina - Gerečja vas 1:0, Lovrenc - Pod-lehnik 4:2, Tržec - Skorba 2:3, Spodnja Polskava - Pragersko 2:1. 1. HAJDINA 7 7 0 0 22:6 21 2. SPODNJA POLSKAVA 7 5 11 16:8 16 3. SKORBA 7 4 12 16:13 13 4. LOVRENC 7 3 0 4 25:17 8 5. PRAGERSKO 7 2 1 4 16:29 7 6. GEREČJA VAS 7 2 0 5 8:14 6 7. TRŽEC 7 1 2 4 13:23 5 8. PODLEHNIK 7 1 1 5 11:17 4 VETERANI + 40 REZULTATI 7. KROGA: Zgornja Polskava - Ormož 2:1, Pohorje Oplotnica - Majšperk 1:1, Hajdoše - Videm pri Ptuju 1:4. 1. VIDEM PRI PTUJU 7 6 0 1 19:6 18 2. ORMOŽ 7 5 0 2 15:7 15 3. POHORJE OPLOTNICA 7 3 2 2 14:12 11 4. ZGORNJA POLSKAVA 7 3 0 4 12:12 9 5. HAJDOŠE 7 1 1 5 9:28 4 6. MAJŠPERK 7 0 3 4 7:11 3 Jože Mohorič Veterani Hajdine so v zadnjem krogu jesenskega dela minimalno ugnali lokalne rivale iz Gerečje vasi. Golf • GK Ptuj Uspeh članov GK Ptuj na šolskih tekmovanjih 1 1 24:10 19 3 0 18:8 18 1 2 19:10 16 1 2 17:8 16 3 2 13:11 12 3 3 17:17 3 3 10:11 2 5 6:18 1 6 10:23 0 7 5:23 Golf zveza Slovenije organizira tekmovanja v mlajših kategorijah. Gre za začetna šolska tekmovanja, ki jih je bilo letos devet. Zadnje šolsko tekmovanje je bilo izvedeno na golf igrišču v Olimju, na njem pa so dobro igrali tudi najmlajši člani Golf kluba Ptuj, ki so v tej sezoni naredili kar lep igralski napredek in so si izboljšali njihov Hcp - handicap. Udeležba na turnirjih sicer skozi celotno leto ni bila prav množična, a ne glede na to so mladi ptujski igralci dosegli nekaj solidnih rezultatov. V kategoriji deklic U-12 je Tia Zmazek zasedla 3. mesto, pri dečkih U-12 je bil četrti Jan Luka Samec in peti Vito Kolarič. Največji uspeh je v kategoriji U-18 dosegel Jan Brezner, saj je dosegel 2. mesto. V isti starostni kategoriji je bil šesti Tim Gorenjec in sedmi Nejc Ladič. Večina mladih članov Golf kluba Ptuj si je na šolskih tekmovanjih nabirala tekmovalne izkušnje, ki jim bodo zelo koristile v prihodnosti na večji tekmovanjih v golfu. David Breznik Mladi igralci GK Ptuj torek • 16. oktobra 2018 Šport, šport mladih Štajerski 17 Futsal • 2. SFL j Oslabljeni Tomaž suvereno, Ptuj tesno s sosedi iz Miklavža 2. SFL REZULTATI 3. KROGA: FC Hiša daril Ptuj - KMN Miklavž TBS Team24 2:0, Extrem Sodražica - KMN Tomaž ŠIC Bar 1:9, Futsal klub Dobrepolje - Dlan Logatec 5:7, Futsal klub Kebelj - KMN Velike Lašče, Kix Ajdovščina - ŠD Mlinše 2:1. 1. TOMAŽ SIC BAR 2. HIŠA DARIL PTUJ 3. DLAN LOGATEC 4. MLINŠE 5. KIX AJDOVŠČINA 6. EXTREM SODRAŽICA 3 7. MIKLAVŽ TBS TEAM243 8. DOBREPOLJE 3 9. VELIKE LAŠČE 2 10. KEBELJ 2 3 0 0 3 0 0 2 0 1 1 1 1 1 1 1 1 0 2 1 0 2 0 1 2 0 1 1 0 0 2 Foto: Črtomir Goznik 23:5 16:3 18:17 7:7 4:5 11:14 4:10 8:13 4:10 2:13 Kapetan ptujske ekipe Thomas Pihler je v 14. minuti dosegel prvi zadetek na tekmi; izkazalo se je, da je bil že kar odločilen. Extrem Sodražica -Tomaž ŠIC 1:9 (0:3) TOMAŽ ŠIC BAR: Caf, D. Goričan, Kos, U. Goričan, Gašparič, Dragosavac, Miklašič. Trener: Bojan Cunk. STRELCI: 0:1 Kos (5.), 0:2 Dragosavac (17.), 0:3 Kos (18.), 0:4 Gašparič (28.), 0:5 Dragosavac (31.), 1:5 Puželj (32.), 1:6 Dragosavac (34.), 1:7 Gašparič (35.), 1:8 Kos (38.), 1:9 D. Goričan (40.) Tomaž ŠIC bar je po dveh suverenih domačih zmagah v 3. krogu 2. slovenske futsal lige prvič gostoval. Trener Bojan Cunk je ekipo popeljal v Sodražico, znova pa je imel veliko težav s samo sestavo le-te. Zaradi službenih obveznosti, poškodb in kazni je doma ostalo šest igralcev, tako da je bil Cunk primoran v Sodražico popeljati tudi »veterana« Davida Goričana, ki se je pred sezono odločil, da bo ekipi pomagal le občasno. Kljub vsem nevšečnostim je Tomaž ŠIC bar prišel do tretje zaporedne zmage in se obdržal na vrhu dru- goligaške karavane. Vodstvo prleške ekipe je očitno imelo »nos« pri izbiri okrepitev za novo sezono. Dejan Kos in Darijo Dragosavac sta tiska igralca, ki sta v prvih treh krogih naredila potrebno razliko do nasprotnih ekip. Tudi v Sodražici sta se v prvem polčasu podpisala pod vse tri zadetke in poskrbela, da je Tomaž ŠIC bar v drugi polčas šel z lepo prednostjo. V nadaljevanju tekme sta se Kosu in Dragoslavcu, ki je tokrat dosegel tri zadetke in je s skupno devetimi prvi strelec lige, pri doseganju zadetkov pridružila še Mitja Gašparič in David Goričan, ki je kljub letom dokazal, da še ni za staro šaro. FC Hiša daril Ptuj -KMN Miklavž TBS Team24 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Pihler (14.), 2:0 Klemenčič (39.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Stepišnik, Domjan, Klemenčič, U. Senekovič, Katan, Tušek, Pihler, Kotnik, Murko, Ramadani, M. Senekovič, Le-tonja, Vrabel. Trener: Dejan Kraut. RDEČI KARTON: Čolič (37., Miklavž). Po dveh visokih zmagah proti Keblju in Velikim Laščam so imeli Ptujčani tokrat precej več težav s sosedi iz Miklavža na Dravskem polju, a so svojo nalogo vseeno opravili z odliko. Srečanje v dvorani Center si je ogledalo približno 70 gledalcev. Tekme med Ptujem in Miklavžem so vedno tesne in napete, tudi tokrat je bilo tako. Domača vrsta trenerja Dejana Krauta je takoj prevzela pobudo in od samega začetka nizala napade, gostje pa so se osredotočili na agresivno obrambo, s katero so poskušali onemogočati organizacijo napadov domačinom. Kljub vsemu so si domačini ustvarili veliko lepih priložnosti, a je bil vselej na mestu izjemni gostujoči vratar Miha Zdovc. Ta je nanizal številčne izjemne obrambe, ki so jemale dih domačim navijačem. Na koncu je bil kljub porazu Miklavža najboljši igralec tekme ... Trden obrambni zid Miklavž-čanov pa je vendarle padel v 14. minuti, ko je domači kapetan Tho- mas Pihler poskrbel za vodstvo 1:0. Ptujčani se po tem niso ustavili, a je bil Zdovc vedno znova previsoka ovira. V drugem delu se slika na igri- šču ni bistveno spremenila, le da so - za razliko od prvega polčasa - do svojih dveh priložnosti iz nasprotnih napadov prišli tudi gostje. Tokrat je bil na mestu domači vratar. Zaradi številnih protestov gostov ob domala vsakem prekršku je bilo na igrišču moč zaznati nekaj nervoze, a so domačini znali ohraniti hladne glave. Končni izid je tik pred zaključkom postavil Bojan Klemenčič. Glede na razliko v kakovosti in število priložnosti so Ptujčani povsem zasluženo slavili in še naprej ohranjajo 100 % izkupiček. V naslednjem krogu bodo gostovali na Mlinšah (v bližini Trojan, občina Zagorje ob Savi). MŠ, JM Jadranje • Jadro Rance Ptuj 2018 V šibkem vetru najboljši Tevž Vargič 18. izvedba jadralne regate Jadro Rance Ptuj 2018 je v čudovitem sončnem vremenu prinesla dva dni uživanja v jadranju v šibkem vetru, ki je pihal z močjo dveh do treh vozlov. Brodarsko društvo Ranca Ptuj in Jadralna zveza Slovenije sta na Ptujskem jezeru izvedla regato v osnovnem razredu Optimist, na kateri so tekmovali mladi jadralci in jadralka iz BD Sidro Maribor, ŠD JK Kermar Ljubljana in BD Ranca Ptuj. Slednji so imeli najštevilčnejšo udeležbo, saj je ptujsko društvo zastopalo kar sedem jadralcev: Tevž Vargič, Jan Štumberger, Jaka Solina Petrovič, Matic Brbre, Sašo Brbre, Tin Markovič in Dominik Fajt. Domačini so krojili vrh zelo zanimive regate, ki so jo prvi dan izpeljali v spodnjem delu Ptujskega jezera, drugi dan pa pred samim pristaniščem Ranca, s čimer so približali jadranje gledalcem, ki so lahko od blizu spremljali samo Rezultati, Jadro Rance 2018 (skupno): 1. Tevž Vargič (BD Ranca Ptuj) 2. Jan Štumberger (BD Ranca Ptuj) 3. Jaka Solina Petrovič (BD Ranca Ptuj) Jadro Rance 2018 (kadeti): 1. Tevž Vargič (BD Ranca Ptuj) 2. Žan Ogrizek (ŠD JK Kermar) 3. Matic Brbre (BD Ranca) Jadro Rance 2018 (ženske): 1. Lana Košar (BD Sidro Maribor) tekmovanje. Organizatorji so izvedli vseh šest predvidenih plo-vov, v katerih se je najbolj izkazal mlad ptujski jadralni rod. Po samem tekmovanju je predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesa-rič dejal: »V prvi vrsti bi se rad zahvalil našim članom društva za vso njihovo logistično pomoč pri izpeljavi kompleksnega jadralnega tekmovanja. To tekmovanje je odlično uspelo in na njem smo videli kar nekaj dobrih mladih jadralcev. V našem društvu smo veseli, da imamo uspešen jadralni podmladek, ki se je tokrat z rezultati zelo izkazal na domači jadralni regati.« Razburljiv peti plov Prvi dan so organizatorji izvedli štiri plove (za veljavnost regate so morali izpeljati vsaj tri plove v razredu), v blagem vetru si je rahlo prednost s svojim Optimistom privozil Tevž Vargič. Šele 11-letni jadralec redno trenira od lanskega poletja, a je ne glede na kratek jadralni staž na vodi pokazal veliko znanja, mirnosti in potrpežljivosti. V prvem plovu mu sicer ni šlo najbolje, saj je bil šesti, nato je dvakrat zmagal in dan je zaključil na 3. mestu. Članu BD Ranca Ptuj je prvi dan najbolj sledil Žan Ogrizek (ŠD JK Kermar), tretji je bil Jan Štumberger (BD Ranca Ptuj). Drugi dan je bilo sicer na sporedu manj plovov, a super akcijo je prinesel peti plov, ki se je odvil pred pristaniščem Ranca. Kar pet jadralcev je zelo poravnanih prečkalo ciljno črto, tako da so organizatorji določili vrstni red šele po pregledu video posnetka - zmagovalec je bil Dominik Fajt (BD Ranca). Zadnji, šesti plov je dobil še en domači jadralec Jan Štumberger. V seštevku vseh šestih plovov se je najslabši rezultat brisal in z dvema zmagama, dvema drugima in tretjim mestom (9 točk) je zmagovalec postal Tevž Vargič. Po zmagi je mladi jadralec dejal: »Prvi dan sem po slabšem startu presenetil sam sebe z odličnim jadranjem v nadaljevanju. Drugi dan sem z dvema drugima mestoma in dobrim jadranjem potrdil skupno zmago. To je moja prva tako velika zmaga in na sami regati je bilo moje jadranje kar v redu. Pihalo je sicer bolj malo, vendar sem dobro izkoristil pogoje in sem zelo vesel te zmage.« Za Vargičem, ki je bil ob skupni zmagi najboljši tudi v posebni kategoriji kadetov, sta se v skupnem seštevku zvrstila še dva člana BD Ran-ca Ptuj: na 2. mestu Jan Štumberger in na 3. mestu Jaka Solina Petrovič. Pri ženskah se je zmage veselila Lana Košar (BD Sidro Maribor). Najboljšim v posameznih kategorijah so podelili pokale, pred svečanostjo je Emil Mesarič predal še nekaj priznanj za uspešno opravljeno šolo jadranja. David Breznik Kikboks • Topusko 2018 (Hrvaška) Taja prva, Larisa in Doris drugi V Topuskem na Hrvaškem je konec tedna potekalo mednarodno tekmovanje »Topusko 2018«. Na tekmovanju so sodelovale tudi tri mlajše članice Kluba borilnih veščin Ptuj, vse so nastopale v disciplini point fighting. Najuspešnejša je bila Taja Šibila, ki je v kategoriji nad 32 kg med deklicami osvojila 1. mesto. Larisa Vidovič (deklice do 32 kg) in Doris Šulek (deklice do 37 kg) sta osvojili 2. mesto. Vsekakor je to še en lep uspeh, ki kaže na smer uspešnega pomlajevanja ekipe KBV Ptuj. Ekipo sta vodila trenerja Edvard Štegar in Timi Sitar, na tekmovanju pa je sodil tudi naš mednarodni sodnik Aleš Skledar. Franc Slodnjak Utrinek s tekmovanja mladih jadralcev na Ptujskem jezeru Foto: Milan Vogrin Ekipa Ptuja v Topuskem Foto: Franc Slodnjak 18 Štajerski Na sceni torek • 16. oktobra 2018 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Slavček Kakovostna glasba z aktualnimi sporočili Narodno-zabavni ansambel Slavček, ime je dobil po ptici pevki, je na sceni že od leta 1980. Ustanovitelj prvotne zasedbe je bil Ivan Šiška, oče sedanjega člana zasedbe Janeza Šiške. Ustvarili so uspešno glasbeno zgodbo, veliko nastopali, na ptujskem festivalu so osvojili srebrnega in zlatega Orfeja. Danes v njem igrajo: harmonikar Simon Škoda, ritem kitarist Janez Šiška, bas kitarist in klaviaturist Robi Kerin ter tamburaš in bobnar Robi Fuks. Vsi člani so vokalisti in solisti. Robi Fuks, doma z Bregev pri Krškem, je učitelj glasbe, Robi Kerin, iz Brežic, je ozvočevalec prireditev, Simon Škoda iz Viher pri Krškem dela kot prodajalec na bencinski postaji, Janez Šiška iz Potoka pri Straži, kjer je tudi sedež ansambla, pa dela kot tehnolog v Revozu. „Danes moraš biti zelo prilagodljiv, saj je slovensko poslušalstvo zelo zahtevno. Izvajati je treba slovensko narodno-zabavno ter zabavno, komercialno glasbo, hrvaško glasbo, deljeno po območjih, in tujo pop glasbo. Zato je naš repertoar zelo raznolik. Iz zgodovine imamo veliko Slavčkovih komadov, preostale narodno-zabavne skladbe pa so od Slaka, Avsenika, Miheliča, Fantov vseh vetrov in tudi od novih ansamblov. Lastne glasbe v novi zasedbi nimamo veliko, snemamo bolj posamezne skladbe za različne priložnosti, pa tudi stroškov in porabljenega časa. Nazadnje smo nastopili leta 2016 na festivalu Polka in valček, kjer smo s polko Mi se ne damo osvojili nehvaležno, četrto mesto. Res smo garali, doživeli pa tudi veliko lepih trenutkov in zabave. Sicer pa so festivali pomembni in potrebni za piljenje kakovosti ansambla. Organizatorji in tudi odgovorni za kulturo bi morali malo bolj razmisliti o tem, kako privabiti več ansamblov. Mogoče jim ponuditi možnost cenejšega snemanja skladb, ponuditi brezplačna besedila, povrniti nekatere stroške. Vprašanje pa je tudi, ali je za vsak festival resnično potrebno toliko pisnega gradiva, vrhunsko posnetih komadov iz dragih studiev, notnih zapisov, predizborov. Zakaj se to ne bi poenostavilo samo s preprostimi demo komadi ali kaj podobnega," v imenu ansambla Slavček razmišlja Janez Šiška. Še naprej pa je njihova želja razveseljevati ljudi ob različnih priložnostih, na koncertih, porokah, obletnicah, veselicah, doma in tudi v tujini. Razmišljajo pa tudi o novi odmevni skladbi, drugačni od preostalih. „Konec koncev pa se lahko pohvalimo, da smo edini slovenski band, ki se je lani pojavil v več svetovnih medijih, kot so ABC in podobno: naš zadnji, svetovni hit, pesem Melanija, je padla na plodna tla v pravem trenutku," še pove Janez Šiška. MG Foto: zasebni arhiv Ansambel Slavček predvsem za glasbene TV-oddaje. Avtorji besedil so Ivan Sivec, Fani-ka Požek, Vera Šolinc in v zadnjem času Igor Pirkovič. Za glasbo večinoma poskrbimo sami, drugače pa nam pri tem pomagata Igor Pod-pečan in Borut Antončič. V stari zasedbi so najbolj znane: Tisoč poljubov, Poet ljubezni Slavček, Bele breze, v novi Vesel Podgur'c, Straška dežela, Mi se ne damo in trenutno najbolj znana, naša prva pop uspešnica Melanija," današnji ansambel Slavček predstavi Janez Šiška. Doslej so posneli eno zgoščenko z nekaj zelo lepimi sklad- bami. V prvotni zasedbi pa nekaj kaset in tudi vinil plošč. Glasba, ki so jo posneli v novejšem obdobju ustvarjanja ansambla, se od drugih razlikuje predvsem pri izbiri besedil in njihovi interpretaciji. Besedilo mora imeti neko težo, opisovati nekaj, kar je aktualno, vedno se potrudijo, da ga jasno in razločno odpojejo, da ga poslušalec takoj razume. V zadnjem času nastopajo predvsem okoli Krškega in Brežic ter po Dolenjski. „Odkrito povedano smo bolj proti festivalom, ker prinesejo ogromno dela in skrbi, predvsem Podravje • Zanimiva in nenavadna imena slovenskih krajev Gornja in Dolnja Briga, Ščurkovec, Žižki, Ritoznoj, Zadniki Ste že bili v slovenskem Rimu, Jeruzalem, Dunaju, Viru ali Vodicah? Imate srečo, da ste vse leto v Morju, Slapu, Potoku ali Dvoru? Ste že slišali za Čudno selo ali Bru-hanjo vas? Je morda tudi nenavadno krajevno ime prispevalo k temu, da v naseljih Ščurkovo, Lisec, Muha vas ali Topla Reber ni niti enega samega prebivalca? Kljub temu pa je v Žižkih čez 500 prebivalcev, precej manj pa v Zadnikih... Naša dežela ima čez 6.000 naselij, njihova imena pa so zelo raznolika. Nekatera smešna in simpatična, spet druga tako nenavadna in čudaška, da boste ob njih namrščili obrvi. Pobrskali smo po spletnem portalu državnega statističnega urada in poskušali najti zanimiva in nenavadna imena slovenskih naselij. Nekatera slovenska naselja se ponašajo z imeni nekaterih svetovnih metropol, npr. Rim, Dunaj, Jeruzalem. V začetku leta 2018 je bilo najmanjše med njimi po številu prebivalcev naselje Rim, ki se nahaja v občini Črnomelj; v njem je živelo 23 prebivalcev. V občini Krško najdemo naselje Dunaj s 30 prebivalci, v sosednji občini Ljutomer pa vinogradniško naselje in eno pomembnejših turističnih točk Jeruzalem z 31 prebivalci. Spet druga so dobila ime po značilnih rastlinskih ali živalskih vrstah, ki so značilna za neko območje. Tako imamo na primer Pšenično Polico v Cerkljah na Gorenjskem, Grahovo v Cerknici, Grahovo Brdo v Sežani in Grahovo ob Bači v Tolminu, Bobovo pri Ponikvi in Bobovo pri Šmarju, pa naselji Maline in Maline pri Štrekljev-cu, Lešje v občini Majšperk, Rogozni-co v občini Lenart, naselje Kopriva v občinah Sežana in Razkrižje, Jablo-vec v Podlehniku, Lisec v občinah Tolmin in Trebnje, Srnjak v Velikih Laščah, Jelenjo vas v Kočevju, Mišji Dol v Šmartnem pri Litiji ... Od domačih živali so vtisnili svoja imena slovenskim krajem predvsem konji, npr. Konjsko, Koble, Slovenske Konjice idr., govedo, npr., Volavlje idr., in koze, npr. Kozarje, Kozje, Kozina, redkeje kokoši, npr. Kokošnje, obstaja pa več zaselkov z imenom Kurja vas, v prispevku Pomenski izvor slovenskih imen med drugim ugotavlja Viktor Majdič. Zelo pogosto izhodišče za poimenovanje krajev je tudi zemljišče, na katerem se je izoblikovalo naselje. Tako imajo kar štiri naselja v svojem imenu besedo blato, in sicer Blato v občinah Trebnje in Slovenske Konjice, Gorenje Blato v Škofljici in Spodnje Blato v Grosuplju. Kot še ugotavlja Majdič, pa poleg reliefnih in terenskih značilnosti precej krajev nosi v svojem imenu tudi podnebne--vremenske razmere in vodo. V občinah Ivančna Gorica in Laško tako najdemo naselje z imenom Mrzlo Polje, Topla Reber v Kočevju, Topla v Črni na Koroškem, Vetrnik v občini SMSM Bruhanja vas Kozje ter več naselij, poimenovanih Suhadol, pa Morje v občini Rače--Fram, Reka v Cerknem in Laškem; številna naselja nosijo v krajevnem imenu besedo potok (Potok, Srednji Potok, Potok v Črni, Potoki ...), mlaka (Mlaka, Čučja Mlaka, Mlaka nad Lušo ...) ali slap (Slap, Slap ob Idrijci, Slape ...). Nekatera pa razkrivajo gospodarske dejavnosti, ki so jih nekoč opravljali - Lončarovci, Slamniki, Rudnik pri Moravčah ali Rudnik pri Radomljah, Vinarje v občinah Maribor in Slovenska Bistrica, Lovsko Brdo itd. Bolj nenavadna krajevna imena, ki »krasijo« našo deželo, so recimo Briga v občini Kostel, obstajata tudi naselji Gornja Briga in Dolnja Briga, pa Čudno selo, Pleše, Crngrob, Polom, Hudajužna, Zadniki ... Ja, Močunigi je v Sloveniji vC* i ■o** Foto: Črtomir Goznik Foto Wikipedia Morda pa so nekateri kraji nenaseljeni tudi zaradi njihovega imena? Najbrž bi med njimi bilo naselje Bruhanja vas, Pedrovo, Ritomeče, Poden ali recimo Britof, a ni. Je pa med 57 takšnimi naselji najti krajevna imena Komolec, Konjšica - del, Lisec, Mali Cirnik, Močunigi, Muha vas, Mokri Potok, Ščurkovo ... Monika Horvat Od kod izvira ime naselja Ritoznoj Slednjemu podobno hudomušno je tudi ime naselja Ritoznoj v občini Slovenska Bistrica (po njem je dobilo ime tudi tamkajšnje vino ritoznojčan). Med ljudmi kroži več bolj ali manj navihanih zgodb o nastanku tega krajevnega imena, pravijo na Turističnoinformacijskem centru Slovenska Bistrica: »Ena od zgodb pravi, da se kraj tako imenuje zato, ker cerkev sv. Marjete, ki je nekakšno središče Ritoznoja, stoji ravno na sredi med dvema hribčkoma, ki od daleč pač izgledata kot zadnjica. Druga bolj razširjena različica pa se vrača v čase, ko so vinogradniki vsa dela v vinogradih opravljali ročno, kar je od njih zahtevalo velik napor. Vinogradi po navadi ležijo na velikih strminah, ljudje, kijih obdelujejo, pa seveda potočijo tudi kakšno kapljico potu. Znoj je tako tekel tudi po zadnjici in do imen Ritoznoj in Ritoznojčan ni bilo več daleč. Če sta ti dve zgodbi še tako simpatični, pa je verjetno še najbližje resnici ta, da naj bi imel nekoč v teh krajih svoje vinograde grof Ritter von Snoj. Vaščani so skozi leta poenostavili izgovorjavo njegovega imena in nastal je Ritoznoj.« torek • 16. oktobra 2018 Nasveti Kaj bomo danes jedli torek ričet s prekajenim mesom, kompot iz poljubnega sadja sreda korenčkova kremna juha, ocvrte ribje palčke, krompirjeva solata, jabolčna pita četrtek porova juha, puranji zrezki v naravni omaki, dušen riž, radič, palačinke petek prežganka, čebulni zavitek, motovilec, žemeljni narastek sobota ^nu čufti v špinačni omaki, pire krompir, jogurtove miške nedelja goveja juha, pleskavice na žaru, kajmak, zelenjava, torta rdeči žamet Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko ponedeljek juha, dušeno sladko zelje, kuhana govedina (iz nedeljske juhe), krompir v kosih, jabolčna čežana Cufti v špinači Sestavine: 1,5 kg špinače, 1/2 kg mletega mesa, 4 glavice čebule + 1 čebula, 1 jajce, 1 kos kruha, sol, peteršilj, črni poper, olje, česen, moka; kislo mleko. Špinačo prevremo v večji količini vode, jo odcedimo in drobno sesekljamo - spasiramo (ali pa uporabimo zamrznjeno špinačo). V večji posodi prepražimo 4 nasekljane čebule, jih dobro prepražimo, prisipamo spasirano (ali zamrznjeno) špinačo in skupaj pražimo. Dodamo drobno nasekljan peteršilj, poper in 2-3 stroke nasekljanega česna. V nekaj mleka razmešamo pol žlice moke in prisipamo pripravljeno špinačo. Mešanico presipamo v pekač. Za čufte na olju dobro prepražimo drobno sesekljano čebulo. V drugi posodi zmešamo meso, v mleku namočen kruh, 1 jajce, sol, poper, sesekljan peteršilj in nekoliko ohlajeno prepraženo čebulo. Dobro premešamo, oblikujemo kroglice, jih polagamo v špinačno omako v pekaču in pečemo v pečici dobrih 45 minut. Preden postrežemo, prelijemo s kislim mlekom. Torta rdeči žamet z belo čokolado Sestavine: biskvit: 120 g masla, 150 g sladkorja, 2 jajci, 2 žlički ekstrakta vanilije, 240 ml tekočega lahkega jogurta, rdeče barvilo, 260 g moke, 30 g kakava v prahu, sol, 1,5 žličke sode bikarbone, 1 žlica belega kisa; krema: 500 ml sladke smetane, 500 g sira mascarpone, 150 g bele čokolade, 100 g masla, žlička ekstrakta vanilije; premaz: 500 ml smetane za stepanje. Maslo in sladkor penasto stepemo, dodamo jajce in žličko ekstrakta vanilije. V prvi posodi zmešamo tekoč jogurt in rdeče barvilo, v drugi pa moko, kakav v prahu in ščepec soli. Med stalnim mešanjem v posodo z masleno kremo izmenjaje primešamo rdeč jogurt in moko s kakavom. Dodamo še sodo bikarbono in beli kis. Biskvit vlijemo v namaščen obodni pekač in pečemo 25-30 minut pri 180 stopinjah Celzija. Za kremo belo čokolado in maslo previdno raztalimo nad soparo in pustimo, da se ohladita. V prvi posodi stepemo smetano, v drugi pa med mešanjem mascarponeju počasi prilijemo belo čokolado z maslom, na koncu pa žličko ekstrakta vanilije. V kremo narahlo vmešamo stepeno sladko smetano. Biskvit prerežemo. Prvi del namočimo s poljubnim sokom, najbolje rdeče barve. Okrog njega obdamo snemljiv obod pekača in ga obložimo s papirjem za peko. Napolnimo ga z vso kremo in pokrijemo z drugim biskvitom, ki ga prav tako poškropimo s sokom. Torto postavimo v hladilnik za 4 ure (še bolje čez noč). Drugi dan torto vzamemo iz oboda, odvijemo papir za peko ter premažemo po vseh straneh s stepeno sladko smetano. Poljubno okrasimo. Zeleni nasveti V septembru in oktobru ne obrezujemo Prepričana sem, da trajnic, predvsem pa lesnatih grmovnic in drevja ne sadite samo za nekaj let, ampak za dalj časa. Obrezovanje v tem času, ko se rastline pripravljajo na zimo samo zato, ker se nam zdi, da mora biti vrt lepo (po naše) pospravljen, jim žal zelo skrajša življenjsko dobo. Zadnji čas obrezovanja je avgust, potem pa ponovno šele takrat, ko na drevesih v vaši okolici odpade listje, tudi če govorim o iglavcih oz. cipresah. Zato je od septembra naprej najbolj smiselno zatirati trajne plevele, kor so slak, osat, kislica na njivah. Skupaj s sokovi bodo takrat tudi herbicidi prodrli globoko v korenine. Poleti pa običajno sokovi silijo, poganjajo navzgor, od korenin v liste, cvetove in plodove in se slak in drugi pleveli še obrastejo. Pa nazaj k našim trajnicam. V drugi polovici avgusta in vse do konca jeseni, nekje v novembru, se tok hranil v rastlini obrača navzdol, h koreninam. Rastlina se tako počasi pripravlja na zimo, listje spremeni barvo in odpade. Pri iglicah tega ne vidite, a potekajo povsem isti procesi. Ko mi režemo, rastline ranimo. Rastlina želi rane zaceliti, zato se tok sokov obrne ponovno navzgor, k ranam, ki se morajo zaceliti. S tem pa spravimo rastlino v stres. Ne pripravi se dovolj na zimo, lahko se celo začne ponovno obraščati ali pa spomladi gnati prehitro. V primeru mrzle, predvsem pa spremenljive zime seveda veliko poganjkov tudi pozebe. Posebej v letošnji pretopli jeseni, ko so se nekatere rastline že zmedle in cvetijo zdaj, namesto spomladi. To lahko pomeni spomladi velikansko porabo energije, v koreninah pa ni dovolj hrane, saj je bila porabljena v jeseni za celjenje ran. Zato pa so potem lahko težave celo poletje, posebej tako, kakor je bilo letos, tudi z boleznimi, predvsem pa krajša življenjska doba. Upam, da sem vas vendarle prepričala, da se boste jesenskemu obrezovanju odrekli. Pozor na (ne)obrezovanje vrtnic Prav posebej vas opozarjam še na vrtnice. Malo ste že pozabili, da lahko imamo pri nas tudi zelo mrzle zime. Zima, ko je veliko snega, ni težavna. Težavne so suhe zime z zelo nizkimi temperaturami. Takrat vrtnice vedno rahlo pomrznejo po vrhovih. Če pa so porezane, potem se lahko v primeru mrzle zime zgodi, da bodo pomrznile do korenin. Res je, da smo vrtnice nekdaj rezali v jeseni, a takrat smo jih po rezi tudi zavili v koruznico ali smrečje, da smo jih zavarovali pred mrazom. Tudi okrasnih trav pred zimo ne režemo. Trave imajo zelo plitek koreninski sistem. Posušeno listje ga varuje pred suhim mrazom. Če listje Foto: Miša Pušenjak Namesto rezanega cvetja na grob že nekaj let dajem žive ikebane. Foto: Miša Pušenjak Posledice prepoznega rezanja lovorikovca. Zima je naredila veliko škode na nedozorelem listju. porežete, potem je koreninski sistem povsem izpostavljen zimskim vetrovom, mrazu, zmrzovanju ..., zato trave samo zvežemo skupaj tik pred pravo zimo, ne sedaj, in predvsem pri pampaški travi zaščitimo koreninski sistem, rastišče, nasujemo na debelo listje ali slamo. Vse rastline, ki jih sneg pozimi lahko polomi, poškoduje, tik pred zimo samo povežemo skupaj, mogoče celo ob kakšen kol. Ampak za to je zdaj vsekakor še prezgodaj. Torej, okrasno grmičevje, drevje in trave, trajnice pustimo na miru. Porežemo lahko samo tiste trajnice, ki jim je listje že porumenelo. Izbor rastlin za jesensko zimske zasaditve Prihaja tudi čas zasajanj poslednjih vrtičkov. Mnogi še niste opazili, da niste omejeni samo na sajenje mačeh in vres. To velja tako za sajenje na gredice kakor na grobove in seveda tudi v korita in posode. Veseli me, da vas je že veliko ugotovilo in spoznalo, da so majhne mačehe veliko bolj odporne od tistih velikih. Zato za sajenje na izpostavljenih legah, to pa so tudi lonci in posode, izberite rajši te. Poleg mačeh imate na razpolago še vrese, predvsem pa se odločite še za dodatek zelenja. Kakšen šaš, ki pozimi ne zmrzne in se listje ne posuši, je res lepa popestritev jesenskih nasadov. Tudi okrasne trave so lepe, a pri njih se listje pozimi posuši. Zato v koristih lahko brez težav pustite poleti posajene trave, lepe bodo tudi suhe, pozimi, spomladi jih lahko popestrite tudi s trobenticami. Zanimive so tudi druge trajnice, kot je navadni bršljan, tudi vinko pogosto uporabimo kot povešavo rastlino. V zadnjih letih pa se pogosto uporabljajo tudi hojhere, iskrivke s svojim resnično zelo lepo obarvanim listjem. Zelo lepe so v jesenskih nasadih, poleti pa nam popestrijo senčne kotičke naših okrasnih gredic. Sama rada uporabim tudi mlečke, ki imajo zelo lepo listje, poleti pa tudi lepo cvetijo. Tudi ajuga, skrečnik je lep v vsaki zasaditvi, kasneje pa popestri skalnjake ali obrobke gredic. Vsak vrtnar ima kakšno svojo kombinacijo, kar poglejte si jih v posameznih vrtnarijah in se prepustite domišljiji. Ob sajenju, ko rastlino zvrnete z lonca, poglejte koreninski sistem. Če je ta že močno prepleten in zvit v krog okoli lonca, potem ga je nujno nekoliko raztrgati, ne povsem, da bodo nove korenine pognale v zemljo. Če tega ne naredimo, se bodo sukale v krogu še naprej. mnogi vrtnarji svetujejo drugače, a jaz verjamem moji, žal že pokojni prijateljici Ruth Podgornik Reš, ki me je tega naučila. Prav tako namočim vse sadike v raztopino morskih alg pred sajenjem, nekje za 10-15 minut. Alge pospešujejo razvoj koreninskega sistema in pomagajo rastlinam prebroditi stres ob presajanju. Tudi rastline na grobovih potrebujejo hranila. Mnogi ne veste, da številne zemlje, ki so črne in drobno mlete, ne vsebujejo hranil, so samo lepe. Zato ne iščite najcenejših variant, ampak združite lepo s koristnim. Uporabite zemljo za grobove, ki vsebuje tudi hranila. Spomladi se vam bo obrestovalo. Misa Pušenjak 20 Štajerski Križemkražem torek • 16. oktobra 2018 Dani Zorko • Zgodbe iz Afrike - 7. del V pivovarni Po dolgi vožnji sva se namestila v Wintertonu. Po smrti staršev je malce ven iz mesta en poba dedoval ogromno kmetijo, na kateri je postavil preproste sobe za turiste in kjer nama je bilo tako všeč, da sva si rezervirala še eno noč za spanje. Prvič po nekaj dneh sva znova spala v postelji Zjutraj sva izkoristila skupno kuhinjo za dober zajtrk ter se odpravila v nižji del pogorja Drakensberg malo pohajat. Pohodniških poti je kar precej in ker nisva hotela pretiravati, sva si izbrala nekajurno pot do slapu Nandu. Pohod je potekal brez težav, vmes sva se malo okopala v reki, morala pa sva malce pospešiti, ker so se začeli nabirati neki oblaki. Do slapu sva seveda prišla, vmes usmerila še nekaj izgubljenih pohodnikov, nato pa sva se hitro vrnila k avtu. Na poti do odhodne točke sva videla en kompleks butičnih trgovin, kjer sva se ustavila in spila vsak eno pivo, da si povrneva energijo. Iznenada od nekod prilomasti očitno zelo vesel možakar z litrom viskija v roki, ki si je prepeval in plesal okoli vsakega. Pa sva ga povprašala, kaj se je zgodilo in nama tip odgovori, da je tri dni nazaj zadel na stavah. Seveda sva mislila, da je šlo za kakšno bajno vsoto, ko pa je povedal, da je zadel približno 80 evrov in bil že tri pošteno naoljen, pa sva se morala pošteno potruditi, da se nisva zasmejala. Ja, kako malo je Pot po pogorju Drakensberg treba, da je človek srečen. Ko sva odhajala, sva videla, da so na avtobusni postaji z njim plesali že vsi... Bilo je kar precej oblačno, midva pa nisva imela pravega načrta, kaj bi počela in sva se pač malce vozila naokrog, če najdeva kaj zanimivega. Podeželje naju je zelo spominjalo na Slovenijo, le prostranosti so bile veliko večje. Različni nasadi pomaranč, AVTOR: dušan KOVAClC dvoranski nogomet alkaloidi izopua hindujski bog s slonjo glavo staro ime za arhaik prizorišče snemanja naselje V občini žalec oto vrhovnik vodja krova užitni goban pokrajina v jugozahodni franciji francoski igralec in sansonjer (charles) angleški glasbenik gallagher viliíasta ribja kosclca fino-mehanik nemški skladatelj (herbert) ameriški igralec pacino ivan minatti MSI« didaktični pesnik ljudska duhovna kultura vrsta talne obloge ) Stefan oSep kovina, kije odporna proti koroziji skupek obredov ob kaki priložnosti koriščenje vodja grkov pred trojo vili resnik muslimanski duhovnik kristijan ukmar nase pl-vovarsko mesto gosenica iz otroških tv risank pogan; velikan narečni izraz za slec Sports prostim in grSko-rimskim slogom « v balkanska posoda zapeko v žerjavici SALOMAS glas gosi ali race spominek brezumet. vrednosti grcanje ženska spolna celica igralka furlan pavla jesih čutilo za sluh plavalec thorpe industrij. mesto v rusiji nižja diplomatica nekdanji bosanski politik ganlc odstavek pri naste-valni razporeditvi kraj pri portorožu limoni podoben sadež boja-zuivec. neodloc-než himalajska država največja država v zda krosje tekcez 7instrn seatov avto sl.sahist (vasja) nekovina sivocrne barve ameriški igralec torn ivan Cargo osebni zaimek sl. mlad. pisatelj (vitan) britanski drobiž britanska manekenka campbell anton ocvirk alain delon ameriška pisateljica (louisa may) ALCOTT, Louisa May - ameriška pisateljica, EIMERT, Herbert - nemški skladatelj, GANEŠA - hindujski bog s slonjo glavo, LAAGE, Wilhelm - nemški grafik in slikar, NOSTROMO - vodja krova Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko kakavovca in tudi vinogradov so bili res ogromni, poleg tega pa sva videla ogromno pripravljenih bal za odvoz in vzorno pokošenih travnikov. Na tem območju praktično nikjer ni bilo zasle- Mikropivovorna na kmetiji diti neke neurejene zaraščenosti ali ,ci-ganije', kot včasih rečemo po domače. Ogromni skednji z različno kmetijsko opremo so nakazovali, da se tukaj res gredo na veliko. Ko sva tako fijakala med prekrasnimi hribi, pa sva na nekem ovinku zagledala napis, ob katerem sem kar samodejno zavil noter. Našla sva čisto pravo mikropivovarno, kakopak imenovano Drakensberg, do katere sva jo z avtom mahnila kar po bližnjici čez travnik. Vse skupaj je izgledalo kot ena mala hala, oblečena v pločevinaste stene, na pokriti terasi pa je bila enostavno obložena s slamnatimi balami. Šlo je pravzaprav za veliko kmetijo, kjer so malce uredili skedenj, celotna proizvodnja pa je bila zaprta s steklom, da si lahko v živo spremljal celoten proces. Celoten vtis je bil malce samosvoj, ampak zelo stilno urejen in Pogorje Drakensberg ali Zmajeve gore se razteza ob kraljevini Lesoto približno 1.000 kilometrov v notranjost Republike Južne Afrike, najvišji vrh pa meri 3.482 metrov. Zanimivo je, da sva se ves čas gibala krepko nad dvema kilometroma nadmorske višine, pa je bilo vse še tako prijetno zeleno, kot da se sprehajava po haloških gričih. Zelena meja je tu namreč krepko višja, kot pri nas, tako da izgubiš občutek za višino. preprost. Večina gostov in vsi natakarji so bili temnopolti in tukaj sem prvič v življenju videl, da lahko tudi črnec dobi rdeč nos, če ga ima malce preveč pod kapo. Midva nisva vedela točno, kaj vse imajo in kaj naročiti, zato sva si naročila vsak svoj degustacijski pano, kot so temu rekli. Veselo sva bila presenečena, ko sva dobila vsak po šest vzorcev, ki pa so bili veliki približno 3 decilitre. Torej, kot bi si pri nas naročil šest malih piv. Že po desetih minutah sva jim dala vedeti, da nisva neka po-lovičarja, saj sva po popitih vzorcih končno naročila pivo, ki nama je bilo najbolj všeč. In potem še nekajkrat. Vmes sva si naročila nek rahel prigrizek, ker sva bila spet že malce lačna. Še v dokaj normalnem stanju sva se hotela posloviti, saj smo bili že vsi zelo veseli, takrat pa se je zgodil ključen trenutek. Zunaj je močno zagrmelo, zatem pa se je ulilo, da je bilo veselje. Da nas nevihta ne bi preveč motila, je lastnik pivovarne z eno potezo zaprl teraso in tako sploh nismo mogli ven. Jah, kaj sva spet hotela drugega, kot naročiti še eno rundo za našo mizo, kjer seveda že lep čas nisva bila več sama. Na koncu sva kupila še nekaj piva za s sabo in se končno odpravila proti domu. Še dobro, da nisva srečala nobenih predstavnikov zakona, za katere k sreči nisva izvedela, kako so kaj dovzetni na pivske prekrške. Doma sva imela še nekaj hrane za hude dni in svet je bil spet lep. PURE MOUNTAIN BREW MBSFM Foto: Dani Zorko Tudi v Južni Afriki znajo variti pivo. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat, Mojca Vtič Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 16. oktobra 2018 Za kratek čas Štajerski 21 Vidi se... ... da če v teh dneh čakate dimnikarja, bodite potrpežljivi. V tolažbo pa naj vam bo tale njegova fotografija. Govori se... ... da slovenska država sprejema zakone iz čiste ljubezni do svojih državljanov. Tako novi zakon zahteva, da je treba pred vselitvijo v novo hišo pridobiti zanjo uporabno dovoljenje, to pa je vezano na dokončno urejeno fasado. Država namreč ugotavlja, da je v hiši brez fasade nezdravo živeti, v njej nas bo zeblo, zamakalo bo, pihalo, nabirala se bo vlaga... Čista ljubezen do državljanov! Slovenija je res moja dežela. A kaj, ko jo upravljajo culukafri ... ... da pa fasada vseeno ni povsem zveličavna, kar se tiče vlage. Marsikje jo imajo, a se kljub temu soočajo s težavami, ki jih povzroča vlaga. Očitno bo zakon o obvezni fasadi potreboval še kak podzakonski akt. Ali pa vsaj direktivo, namenjeno vlagi, da ji je prepovedan vstop v stavbe s fasado. Konec koncev so tudi Butalci na svoji cesti postavili odločen napis: »Turkom Prireditvenik najstrožje prepovedana pot!« In če je to pomagalo tam, ni vrag, da slovenski zakonodajalci ne bi bili enako uspešni, če bi plesni in vlagi odločno prepovedali vstop v hiše s fasado .... da se nekatere revije res ukvarjajo s takimi temami, da gre človeku na kozlanje. Tako smo nedavno prebrali, kako lepo je bila ameriška Melanija oblečena na svojem obisku v Afriki. Kot da bi bilo to pomembno. Ampak za nekatere so očitno lepi stajlingi pomembnejši od afriških bolnišnic, šol in zavetišč ter opozarjanja na težave, s katerimi se spoprijemajo otroci in mladostniki, kar je bil Melanijin namen. ... da je naša velika ljubiteljica tudi Evropa. Sedaj je v skrbi za nas uvedla grafično označevanje goriva, ki ga tankamo na bencinskih črpalkah. Tisto, kar gre v normalne avtomobile, bo zapisano v krogu (z napisom E5, E10 in E85), dizel bo kvadratne oblike (zzapisom B7 in B10), plin pa bo rombast. Res velik evropski projekt, ker do sedaj človek ni vedel, kaj naj tanka, saj je bil v dvomih med številkama 95 in 100, pa tudi napis diesel ni povedal, da je tam dizel... Hvala bogu bomo v gostilnah še naprej tankali brez znaka kozarca ... Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 9 4 8 5 7 5 6 7 8 6 2 6 5 4 1 7 2 7 9 4 8 4 7 3 2 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ ©©© € ooo Bik ¥¥¥ ©© €€€ o Dvojčka ¥ ©©© €€ o Rak ¥¥¥ © €€ oo Lev ¥ ©© € ooo Devica ¥¥¥ © €€€ oo Tehtnica ¥¥ ©©© €€€ o Škorpijon ¥ ©© €€€ oo Strelec ¥¥¥ © €€ ooo Kozorog ¥¥¥ ©© € oo Vodnar ¥ ©© €€€ ooo Ribi ¥¥¥ ©©© € oo Torek, 16. oktober 11:00 Stoperce, Dom krajanov, Srečanje starejših krajanov KS Sto- perce, ob 11. uri maša v farni cerkvi, nato srečanje 11:00 Ptuj, Puhova 10, Predstavitev uličnih zbiralnikov za stare aparate, zbiralniki bodo postavljeni v občine Juršinci, Gorišnica, Hajdina in Markovci, Dornava Sreda, 17. oktober 17:00 Ptuj, Spuhlja, večnamenska dvorana, predstavitev projektne dokumentacije ureditve državne ceste Ptuj—Spuhlja 17:00 Sveti Tomaž, krajevna knjižnica, Pravljična urica z ustvarjalno delavnico, Medvedkova knjižnica 18:00 Ptuj, Glasbena šola Karola Pahorja, svečano odprtje doprsnega kipa skladatelja Karola Pahorja in koncert saksofonista Mihe Robine in akordeonista Boruta Zagoranskega 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, premiera predstave Naš razred Četrtek, 18. oktober 14:00 Ptuj, pred upravno zgradbo SŽ - vleke in tehnike, d. o. o., Osojnikova c. 6, odprtje spominske plošče Tajno skladišče orožja v času osamosvajanja Republike Slovenije, kratki kulturni program 18:00 Ptuj, Miheličeva galerija, odprtje pregledne fotografske razstave Stojana Kerblerja - Pogledi 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Naš razred, za abonma Izven in izven Petek, 19. oktober 08:00 Žetale, OŠ, 19. občinski praznik in 28. kostanjev piknik Žetale 2018 - otroški kostanjev piknik, za otroke vrtca in OŠ 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 10:00 Slovenska Bistrica, prostori podjetja Recosi, d. o. o., Sejem socialne ekonomije in dan odprtih vrat Stičišča podjetnih iniciativ 12:00 Ptuj, OŠ Ljudski vrt, brezplačno vodenje Ptujska vilska četrt, del projekta Odkrivamo Ptuj 17:00 Majšperk, Breg,vpri zdravstvenem domu, predaja skulpture kiparja Franca Černelča Privita, skulptura je nastala v okviru letošnjega simpozija Forma viva Makole 18:00 Lenart, Dom kulture, Slovesnost ob 20-letnici OI JSKD Lenart, podelitev priznanj in zahval posameznikom in kulturnim skupinam 19:00 Majšperk, Breg, galerija Tovarna umetnosti, Odprtje razstave slikarke Keiko Miyazaki - Broken Relationship 19:00 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije, glasbeno-dramska predstava ob 500. obletnici reformacije 19:30 Slovenska Bistrica, grad, koncert glasbenic Anje Bukovec in Nuške Drašček 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Naš razred, za izven 20:00 Ptuj, CID, Koncert Kirsty Almeida Mestni kino Ptuj Sreda, 17. oktober: 20:00 Prvi človek. Četrtek, 18. oktober: 20:00 Hladna vojna. Velja za teden od 16. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 22. oktobra 2018 - dobro, 3 znaki - odlično 2 GLASBO DO SRCA Bodite i/ Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 22. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Aljaž Šmigoc, Ptuj. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Qelix UČILA Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 16. oktobra 2018 Naročite v z izbranimi TV sporedi \z kažipot NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta... - poštna dostava na dom. Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj Izkoristite ugodnosti pri T 50 ponudnikih najrazličnejših storitevinizdelkov ter prihranite vse do 50 %! IWrtica zvestobe Radio-Tednik Ptuj W§gmm * h * OOOOOI Janez Novak m i Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si Lepi spomini ne Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, dir»» in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatn.0 darilo po šarite sorodniku, znancu! Ki ^ >i LETO XX1UI, äy M Ptuj. 7 i unija 1975 CENA J DINARJE vu ISSrvHwi-llTE GLASILO S0tlALI5TiC«E IVEIE DELOVNE«! UILJDSTVA IZ VSEBINE Clouek si srečo ustvari sam (stran 3) Kak£ne mesnice imamo v Ftvju (stran 4) ürijanj« območja Palskave (stran 7| Kulturni dnevi (stran 9) Osemdesetfetnik za volanom (strun ti) PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah V ferica&nLem natriju t DM. IU-IW1 wfatJ i ! UDI Ml Hhjki po 4tm«itflt1 MJOfhHJri« tudi Anton VdiUmja, ptaJanoU KS IXtnrii in Minn firi, ptctaMI lamitajtajt z - J) -R-a- .MDA ™ : _____ iuOMdilutt klnlljc Srfi pmd Jl\!C *ljC Mj* » ctlfAl. mu vvojuni Jaloi po i-t.unlv»»l iln«>ufc>,|, t* » noil CK ii.-r.ij, i ¿ufj -tli llivtiw «HA Si. v pot CahJttfft J un|» 1 Justin* to fif'1« deh BJ «MiHdlK m p> rum imrcMidi iVijiimti. V li»il» irnipnft Kf u Irtiritiji \H1.\ sc «üdinjUi prti *n Nijj»dirJr. « mhi m*ih LonrtrcA ll-WUhj Mm« ta». TOTOiM.Oj^tr lAlia, Gun, UrejKJi, I HMjanj - ISchirjJ. Koiui je, Šentjur, RjJiitljki. K Ml. J,- in Sfinu? ihnnifa |H |l i. lih mi mi, oc\Vi p» ID 1C >|xi/njli k Mtanwtit iVin. V pmitddpfV ijmrai in f^O 'i»*» kiftlap in b^iio i IViU-iIt pri JbMili. i rt lujjlpenl, • JcUm vviijft Ijniiofcntdi (VdlhMlniLin. |»i«i HttmiMin n VAlll Ji ij-k.-TJH Jufcricn drl firU ix irnUaiuJ. po LlMrffn tm mlcitaj It i»ni lian Mo.« nciLi jJ»i» fsi tu h «k. lue wuripdirjt tMA uJj S SEJE KDWUEJ» OK ZKS PTUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! II jn.irji Jilifj.i,-,. m ■ LraJn,i «,„,1 cii'. iu rrr ■ - "m 1 * J.-I^.M in J;|...... LL,f-,,.J...r.,,„|J * TJtTt -j ■'.-«li' JH J-l.-BJ.sfctE S ™h [110. II P.IMUJI ihlnna ™>i« is nate t'"j > r^fr.. ^ k .......ji .frjan^dilj kimuamo^ . JJfrs j.h u tm usiuh* ir^jJu in -r.,1.,, „r tall.rn.ili 4Unn,«n k umr« 1, , , ......... ' ... ............................w 'i.nirK it i^hk . —.......«i. —t——,..... L ^ "JS ; - «Mji» m., j.-lfutii ,J ¡1.. 'w-i-'^i.inilyimitujdmnfjtupnon, slsgvni ^njk . lassfis^"'^-"j* ^ ^|"l>,<," ■» n.njii i uc.rjl.nil. Mi JL.^ jL[ | u ^" ------------- swass Ker teme{jLprikodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 3838898114427 petek • 19. oktobra 2018 Oglasi in objave Štajerski [ 23 M Mali oglasi KMETIJSTVO AKUSTIČNI KONCERT SNG MARIBOR 23. november 2018 « SžOl STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM traktor in kiper prikolico Tehnos-troj. Tel. 041 235 349. PRODAM odojke in 70-kg prašiče, možna dostava. Tel. 031 542 318. NEPREMIČNINE PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. V PODJETJU Dachdeckerei Al-tenburger-Balk GmbH, Puchstraße 133, Gradec iščejo dva delavca krovca-kleparja za delo v okolici Gradca. Plačilo 2.000 € in več, odvisno od kvalifikacije in znanja. Zaželeno je znanje nemškega jezika. Informacije na telefon 0043664 1614398, Balk. PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. KUPIM garažo oz. parkirni prostor v garažni hiši na Osojnikovi cesti na Ptuju (pod Šparom). Tel. 051 356 253. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si REPORTAŽA - Graničarji na Kolpi: domačini policijo obveščajo o migrantih ZAKONCA KNAVS - Kdo bo varoval starša Melanie med obiskom v Sevnici OBRAZI PODJETNIŠTVA - Valter Mlečnik, vinar iz Vipavske doline INTERVJU - Andrej Rahten, zgodovinar, nekdanji veleposlanik na Dunaju Kuhanje malic Caterincp Priprava menijev za skupine Priprava slavnostnih menijev 02 74 00 142 Ali 051 504 580 ORTRAdE@AIVliS.NET WWW.ORTRAdE.Si ortradf. h. n n i iiiTnMF>x.u mia i« a. 9770 opnin? SKUPAJ PROTI DEMENCI Kam po brezplačno pomoč? Svetovalni telefon: 041726 424 Več o možnostih koriščenja različnih oblik pomoči osebam z demenco in njihovim svojcem v spodnjepodravski regiji in uveljavljanju različnih pravic (iz socialnega in zdravstvenega varstva, pokojninskega zavarovanja in pravnih pravicah) lahko izveste na telefonski številki 041726 424 Svetovalnega telefona v programu Skupaj proti demenci. Oblikovan je Register usposobljenih prostovoljcev, ki so na razpolago vsem, ki bodo poklicali in dogovorili termin za druženja. _Dom upokojencev Ptu^ 08:00 Oddaja iz občine Dcstrnik 09;00 Gostilna pr' Francef 10:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Vidco strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 70 let ČDMajšpcrk 20:00 Oddaja v obCine Desirnik 2] :30 Oddaja iz občine MajSperk 23:00 Vidco strani PROGRAMSKI NAPOVEDN1K več na spletni strani www.siptv.si SP 08:00 25 let TMD Invest Ptuj 10:00 15 leiTD Starše 11:30 Gostilna pr' Francet' 12:30 Vidco strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Kronika iz občine Starše 20:00 Srečanje starejših v Skorbi 22:00 Sreda v sredo 23:00 Vidco strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si I 08:00 Srečanje delavcev v vzgoji in izobraževanju 09:00 Ljudski pevci sc predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:20 GolAvt - oddaja o nogometu 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Oddaja iz obcinc Domava | 21:00 Mi in icdravje - v živo I 22:00 Utrip Ormoža I 23:00 Vidco strani UredniStvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@3iptv ai kontakt: 02 754 €0 30; 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Mega marketing d.oo, 02 749 U 27: 031 627 34( MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE iajda.segula@radio-4ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali mariana.pihler@radiihtednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski1TEDNIK Umrli so Jožefa Golob, roj. Gričnik, Dornava 28a, roj. 1939 - umrla 29. septembra 2018; Marija Gašparič, roj. Perko, Ptuj, Ormoška c. 19, roj. 1924 - umrla 1. oktobra 2018; Edvard Trop, Ptuj, Rimska ploščad, roj. 1928 - umrl 1. oktobra 2018; Ana Prosenjak, roj. Prosenjak, Ptuj, Kokolova ul. 22, roj. 1931 - umrla 1. oktobra 2018; Tatjana Črivec, roj. Črnivec, Ptuj, Rimska ploščad 6, roj. 1954 - umrla 2. oktobra 2018; Karl Rozman, Zabovci 5a, roj. 1944 - umrl 2. oktobra 2018; Avguštin Majerič, Ormož, Ul. dr. Kovačiča 10, roj. 1926 - umrl 3. oktobra 2018; Katarina Časl, roj. Stopar, Šoštanj, Loko-vica 104, roj. 1926 - umrla 4. oktobra 2018; Marija Krajnc, roj. Slatič, Ptuj, Ob Studenčnici 8, roj. 1923 - umrla 4. oktobra 2018; Franc Vajda, Stojnci 22, roj. 1929 - umrl 4. oktobra 2018; Marta Kotnik, roj. Valenko, Cunkovci 1a, roj. 1947 - umrla 4. oktobra 2018; Martin Kelc, Ptuj, Poljska c. 17, roj. 1942 - umrl 20. avgusta 2018; Marija Vajda, roj. Kristovič, Bukovci 70, roj. 1924 - umrla 6. oktobra 2018; Alojzij Požgan, Kungota pri Ptuju 9, roj. 1928 - umrl 8. oktobra 2018; Ivan Kurež, Ložina 35, roj. 1954 - umrl 9. oktobra 2018; Albina Čuček, roj. Čuš, Ptuj, Natašina pot 1, roj. 1927 -umrla 8. oktobra 2018; Jožef Gajser, Svetinci 36, roj. 1954 - umrl 8. oktobra 2018; Stanislava Medved, roj. Drevenšek, Pleterje 7, roj. 1934 - umrla 10. oktobra 2018; Ana Kozic, roj. Toplak, Ptuj, Ulica herija Lacka 5, roj. 1930 - umrla 11. oktobra 2018. ««a uirA* ¿»najjteiUS rai SLOVENSKI VRT Vrt z izvirnimi dodatki TEMA MESECA Jesenski aranžmaji na grobovih Z VRTA NA KROŽNIK Gomoljasta zelena in jedi iz nje! Dodali smo tudi štiri zanimive recepte KLEPET OB ČAJU Pravi čas za sajenje jagodičja je zdaj! PREMALO JIH JEMO O granatnem iabolku REVIJA, NAMENJENA IN POSVEČENA LJUBITELJSKIM GOJITELJEM ZELENJAVE, BALKONSKEGA CVETJA rwPAQMm \/PTn\/ JM* . i i i _ z.,*'. J Vse za \ -[ lep vrt in čudovito / |\ okolico i X.______ Že v Drodaii! _i_ cph/pni knlprtar vik« ^PLAZOM IŠČEMO NOVO ŽENSKO LETA! Zgodba z naslovnice: Na obisku pri Primožu Forteju SREČA V TROJE Goran Lukic o »visokih« davkih ZAKAJ PLAČE OSTAJAJO TAKO NIZKE?! Ženske z odgovorno službo KAKO SKRBIMO, DA NE PREGORIMO Dr. Marija Cesar Komar KRONIČNA BOLEČINA VODI V DEPRESIJO Neverjetna življenjska zgodba Marije Bojc ZA TRPIIENIEM IIMBEZEN L .. __________ " „„d™tčnabolečinavooiimpresijo V prodaji oc nlrtnhra ! MGDIR i 24 17 ho rita naihnliča Slovenija, Podravje • Kakšen je vpliv prikazovalnikov hitrosti na cestah Na prikazovalnikih preizkušali najvišje hitrosti Kako vplivajo prikazovalniki hitrosti na varnost v prometu? Je zaradi teh tabel res manj prehitrih voznikov, ali pa so nekateri le še bolj divji oziroma preizkušajo najvišjo izmerjeno hitrost na cestah ter na takšen način tudi tekmujejo med seboj? V Sloveniji se za nakup preventivnih radarskih tabel odločajo različni deležniki, poleg Javne agencije Republike Slovenije (AVP) so to tudi občine, Direkcija RS za infrastrukturo in DARS. Namen vseh pa je enak: z omenjenimi prikazovalniki hitrosti želijo zmanjšati povprečne hitrosti na cestah in izboljšati prometno varnost. Žal pa se je dogajalo, da so z namestitvijo teh tabel pri nekaterih voznikih opazili ravno nasproten učinek. Nekateri objestneži so namreč ravno s pomočjo teh prikazovalnikov preizkušali najvišje hitrosti, ki jih dosegajo njihova vozila. Da bi to preprečili, so omejili vidno hitrost na tablah, pojasnjujejo na AVP: »Že pred leti smo omejili vidno hitrost na preventivnih tablah 'Vi vozite', saj so v preteklosti nekateri vozniki preizkušali svojo najvišjo izmerjeno hitrost na cestah in na takšen Ker so nekateri vozniki izrabljali preventivne table oz. na njih preizkušali najvišje izmerjene hitrosti na cestah, so na tablah omejili vidno hitrost. Slovenija • Pobijanje zavarovanih vrst ptic Na krožnikih končajo tudi kmečke lastovke V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) že dolgo opozarjajo na nelegalno pobijanje ptic. To seje tokrat zgodilo v Romuniji, a se tiče tudi Slovenije; nezakonit transport je namreč tekel tudi skozi našo državo. Mobilni carinski oddelek je na postajališču Lukovica pri Domžalah med rutinskim pregledom avtobusa med osebno prtljago našel 15 škatel s skupno 1.349 zamrznjenimi pticami. Strokovnjaki so ugotovili, da pripadajo 13 različnim vrstam: največ, več kot tisoč, je bilo rdečegrlih cip, nekaj sto osebkov bele pastirice in travniške cipe, nekaj deset poljskih škrjan-cev, pa tudi posamezni osebki liščka, kmečke lastovke, zelenca, prepelice, severnega kovačka, rumene pastiri-ce ter velikega in trsnega strnada ... V DOPPS so opozorili, da so vse naštete vrste ptic zavarovane tako z Bernsko konvencijo kot po zakonodaji RS s področja varstva prosto-živečih živalskih vrst: »Ptice so bile ulovljene in ustreljene v Romuniji, voznik pa jih je želel nezakonito prepeljati v Italijo. Izlovljeni osebki so bili namenjeni na italijanski črni trg, kjer bi bili prodani za hrano v resta- vracijah.« Posebne ptičje jedi je sicer v restavracijah mogoče naročiti le kratko obdobje v letu, predvsem v času jesenske selitve ptic ... Število tovrstnih zaznanih primerov se je od leta 2013 oz. odkar Slo- venija ni več zunanja meja Evropske unije, pri nas zmanjšalo, vendar so na DOPPS poudarili: »Tako je predvsem zaradi neizvajanja carinskega nadzora na mejah. Razsežnost pojava tako v zadnjih letih ni znana, ven- način tudi tekmovali med seboj. Na katero vidno hitrost so omejene preventivne table, pa je odvisno od postavljenih omejitev hitrost na različnih cestah, npr. če je omejitev hitrosti 50 km/h, potem je vidnost hitrosti le do 70 km/h ali 80 km/h. Sam sistem sicer zabeleži izmerjeno hitrost, vendar je voznikom ne prikaže na tabli.« Skrite meritve Da prikazovalniki vplivajo na znižanje povprečnih hitrosti, so pokazale skrite meritve, ki so jih opravili v lanskem septembru na desetih različnih prikazovalnikih. »Skrite meritve potekajo tako, da na prikazovalnikih hitrosti ugasnemo prikaz hitrosti. Ko smo primerjali obdobje pred izklopom prikaza hitrosti z obdobjem po ponovnem priklopu prikaza hitrosti, smo ugotovili, da se je v drugem tednu, ko prikaz hitrosti ni deloval, na vseh desetih lokacijah povprečna hitrost povečala za 1,6 km/h, v tretjem tednu, ko je bil prikaz hitrosti ponovno vklopljen, pa se je ponovno zmanjšala za 0,9 km/h. Ob upoštevanju dejstva, da zmanjšanje povprečne hitrosti v naselju za 1 km/h zmanjšuje možnosti za nastanek prometnih nesreč za približno 4 odstotke, lahko trdimo, da prikazovalniki hitrosti pozitivno vplivajo na zmanjševanje hitrosti in prometnih nesreč v naseljih,« še poudarjajo na AVP. Podobne skrite meritve bodo sicer izvedli tudi v mestni občini Ptuj ter občinah Majšperk, Sveti Andraž in Dornava. Tudi tem občinam je namreč agencija letos v brezplačni desetmesečni najem podelila prikazovalnik hitrosti 'Vi vozite.« Monika Horvat dar podatki kažejo, da se ni bistveno zmanjšala. Slovenija ostaja tranzitna država za ptice, ulovljene tako na območju vzhodne kot tudi jugovzhodne Evrope.« EM Foto: Tjaša Zagoršek Najdene mrtve ptice si je ogledala ornitologinja iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in določila, katerim vrstam pripadajo. Ormož • Bodite pozorni pri prodaji na domu Navadno odejo iz flisa prodala za 100 evrov Na ormoške policiste se je obrnil občan iz okolice Ormoža, ki je naznanil, da je neznanka starejšega soseda na domu opetnajstila za 100 evrov. Ormoški policisti svetujejo previdnost pri prodaji na domu. Pred dnevi so namreč prejeli obvestilo občana iz okolice Ormoža, da je neznana ženska starejšemu sosedu prodala odejo iz flisa. Neznanka, ki se je predstavila za delavko iz Centra za socialno delo, je za manjšo snežno belo odejo zahtevala 100 evrov, čeprav naj bi bila vrednost te bistveno manjša. Policisti neznano goljufinjo še iščejo, hkrati pa opozarjajo vse občane, naj bodo previdni pri nakupih izdelkov na domu: »Vse občane želimo opozoriti, da gre v tem primeru za prevaro in da to ni nobena delavka Centra za socialno delo, prav tako je tudi vrednost odeje bistveno manjša. Vse, ki bi karkoli vedeli o tej ženski naprošamo, da nas o tem čim prej obvestijo na tel. 02 741 08 50, ali pokličejo interventno številko 113 oz. anonimni telefon 080 1200.« Kot še sporočajo, je neznana črnolasa ženska stara približno 50 let, visoka okoli165 cm, prevažala pa se je z modrim osebnim avtomobilom. Monika Horvat * Ve? i CP i*» o*p; Rojstva: Tadeja Galun, Destrnik £ (J'i 38a, Destrnik - deklica Samanta; <3 ™ Mateja Drevenšek, Jurovci 3a, Videm pri Ptuju - * * deklica Kataya; Katja Tušek, Dravinjski Vrh 7b, Videm pri Ptuju - deček Lin; Tadeja Kokot, Kajuhova ul. 11, Kidričevo - deklica Iza; Renata Lokas, Krčevina pri Vurberku 58b, Ptuj - deklica Sara; Ingrid Kozel Furek, Tržec 10b, Videm pri Ptuju - deček Jan; Sabina Vajda, Stojnci 20b, Markovci - deklica Tjaša; Pa-tricija Lužnik, Hrastovec 28, Zavrč - deklica Lejla; Mateja Ilec, Kočice 59, Žetale - deček Jan; Mojca Debelak - deček Oskar; Špela Bračko - deček Vid; Inna Magdenko - deklica Meli. { _ Poroke - Ptuj: Branko Petek, Mezgovci ob Pesnici » ** * \ J ü- 39, in Danica Bela, Žikarce 87. , ^ ± Če je vlažen in mrzel Luka, repo popuka in osmuka. c> Danes bo na vzhodu zmerno oblačno, drugje pa večinoma pretežno oblačno. Predvsem na zahodu in jugu lahko pade kakšna kaplja dežja. Popoldne se bo oblačnost trgala. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 10, na Primorskem do 15, najvišje dnevne od 17 do 20, na Primorskem do 23 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 16.10.2018 17.10.2018 18.10.2018 19.10.2018 ♦ % * 8 8 7 8 Dopoldan Dopoldan Dopoldan □opoldan 21 22 21 21 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan V <7 Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost veira 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Foto: MH