htg- ''tJJTtrikrat na tedei, in sicer ? torek, Četrtek I oMto ob 4- uri popoldne ter stane po poŠt* "•imf"- ^ v Gorici n0 dom F8*1}1111111 ' vse leto....... . 15 K •s...........10 » poučne Številke stanejo 10 vin. SO »j A" ima naslednje fct^m5«prHoga*.*i0ife« I :,'tu „Eaiipot po Goriškem in GradiSfianskem" in ¦idiot po IJubMani la kranjskih mestih", dalje dva-I-v ura ..Voint red icleuiic, parniko? in poStnil |«» &% rceseeno prilogo „Slo?easki Tehnik". Varcijnuio sprejema »pravniltvo v Gosposki ulici ; 7 I. natistr. v >Goriški Tiskarni« r\. GjbrMek |E laretila bre* doposlate naroCnine se ne oziramo. I ajlasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah če m<&-~ !"'irat 16 v' 2"krat •¦- v» :^Lrat ,2 v vsaia Vedirat po dogodbi. Večje Črke po prostoru. — ¦ K-ilanie in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za Miži te vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan V Gorici, v soboto dne 3. avgusta 1907. Tečaj XXXVII. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo • ae nahaja v Gosposki uUoi St, 7 v Gorioi v I. nad ti Z urednikom je mogoč? govor5*? vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in ogkso Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacijo in druge reoi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlJtva. „PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsa-petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec* se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sehwa'rz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču ». Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski, itfioi, I. Bajt v pokopališčih ulici, I. Matiussi v ulici formica, I. Hovanak. v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakarni Lavren^ifi na trgu della Caserma. Kavčič v Gorici. T«l«!on it. 83. »Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. I stari in novi centralizem. Dve leti skoro sta potekli, odkar s rodila med drugimi idejami, ki ¦ji? Hi preporodile avstroogrsko mo-Urhijo, tudi ideja veliko - avstrijskega Lperializma. Te dni smo imeli priliko noznati pravo bitstvo te struje, ki pod Meloni neke narodnostne avtonomije tesni dejansko za novim centralizmom, podobnim onemu, katerega je jajal v osemnajstem stoletju Josip II. Ta današnji centralizem si je na-;el r.4?ke nove moderne reči, kakor n. :r ravnopravnost vseh narodov Velike \T3trijcs ljubezen, ki naj bi vladala i-ed njimi, pravičnost, ki naj bi bila jseljm princip nove državne ureditve, L pripominjamo, da se je takih načel »luževal tudi »Josip II., dasi mu je :.; edini cilj, da iz vseh plemen tako ¦»ličnega jezika, kulture in običajev upravi en sam narod, katerega bi ..Tavljal centralizirani državni organizem, ki funkcijonira z jednim državnim ,»'.kom, to je nemškim. Naši moderni centralisti govorijo cr.eki narodnostni avtonomiji, nekem »stalnem parlamentu, centralni vladi :?. sijt-nih stvareh. Za osnov so vzeli tp.«\evanje narodnostij, ali mislimo, ii je to vpoštevanje le neko zunanje skrivalo, kakor je bilo n. pr. uvedenje iwjii\z volilne pravice v Avstriji ter -r-eraba modernega sredstva, da se Avstrija uredi na konservativno-reak--^arnem temelju. Ta novi centralistični sistem pred« izstavlja po svojem bitstvu izbris vseh &avjiopravih ograd, prenehanje se-»ave posameznih dežel, kakor za časa sipa II., znači torej neko popolno :-k»jui-enje s tradicijami ter uničenje T*h državnopravifih aspiracij. V tem iirno ono staro centralistično težnjo, 1 ^ najprej prekinila zgodovinsko • žttvtiopravne skupine, da jih kasneje Lj* tiurodnostne atome pretvori v ¦ -din s t ve ni narod, ali ta narod ¦r\ Parcentuaciji in po drugih dejanskih '"cšajih ne bi bil drugi nego nemški. Torej sedanji centralizem hodi le ' drugi poti, modernejši, dočlm je ^••ralizem Josipa II. takoj izdal svoje •Je ter bil jasen v vsem svojem "•Banj n. •Južni Slovani se ne moremo "ogre-3{: za take centralistične mahinacije ; ^•ogi so tu, da se treba vpreti tudi y-»emu centralizmu, ki se Širi v Hrvat« •ll po naukih Antuna Starčeviča, ki so •^ sedanjih svojih zastopnikih prišli do j*ega preobrata, da so v direktnem ^protju s prvotnimi in pravimi n i ^rpevičevimi. Po prvotnem naziranju • ''ila Hrvatska le potom personalne •ll,ie združena z ostalimi avstrijskimi '^elami, ali po sedanjih stremljenjih bi -t .;Ir?ats--a nan-vojedneavstrijske krajine ter bi služila podlagi veliko-^trijakega imperializma ter njega ^»jji na Balkanu, približno taki misiji, j;d . k°ršno je znala Avstrija uporabni Jugoslovane po bojnih poljanah v J eisnjih stoletjih. BVank na Hrvatskem Peha m tako Veliko Avstrijo. Z Du-' la se hoče po vsej sili izrabiti za j.d ,yelike Avstrije v' Hrvatski baš nihJi momen--» ko se je do viška po-Q8lnl «Por z Madjari, »Reški Novi list<- pravi na to: Proti tem stremljenjem je bilo te dni izrečeno jasno naše stališče, ki določa, da nam je voditi samostalno in neodvisno politiko, ki noče mazati koles na kakoršnemkoli imperializmu, marveč gre za tem, da povzdigne ljudstvo do one odločujoče pozicije, katera mu pritiče po prirodnem in po pisanem pravu. Politika novega kurza je bila vedena od prvega početka le s takimi motivi; pa Če smo le pomagali Ogrski v borbi, od onega časa smo jej postali odkriti nasprotniki, ko je posegla po naših naravnih, zakonskim potom nam zajamčenih pravicah ter hotela, da napravi iz nas svojo pokrajino ter pretvori nas v narod druge ali tretje vrste. Od te neodvisne politike ne smemo odstopiti niti trenotek, ako hočemo, da v teh važnih in prav zgodovinskih časih izrabimo za-so in svoj narod vse koristi, katere se nam nudijo. Hrvatsko-srbska koalicija ni odstopila niti za čas od svojih načel, katera si je postavila za cilj svoje politike, in tega ne sme nikdar storiti, najmanj takrat, ko jo potreba braniti samostalnost in svobodo Hrvatske pred raznimi imperialističnimi tendencijami; Hrvatska ne sme postati plen veliko-avstrijske centralizacije, ki je vedno kakor ptica grabežljivka grabila po slobodi in samostalnosti narodov te monarhije, trudeč se, da jih pretvori v jeden jedini narod — nemški narod. Iz tega se jasno vidi, kako se ume na jugu nova centralistična stremljenja; tako jih umejo Hrvatje, Srbi in tudi Slovenci. DOPISI. \i Doberdoba, (dne 31.7. 1907.) — Poto- vaje iz Furlanije skozi Doberdob ogledal sem si tam krasno doberdobsko jezero in odpočil pri prigrizku v tamkajšnji krčmi. Videl sem ljudstvo silno razburjeno. Ker bi rad izvedel vzrok tega razburjenja, poslušal sem razgovor o nekem pogrebu in sicer: Dne 24. julija t. 1. je umrl otrok posestniku na Poljanah. Duhovni opravi telj, ku-rat iz Gabrij, kateri opravlja posle kakor domači duhovnik, je prišel 26. julija t. 1. ob določeni uri, da pokoplje otroka. Običajno je v tej vasi, da gre duhovnik po mrliča na dom. Ali v tem slučaju se kaj takega ni zgodilo, Gosp. kurat pošlje cerkovnika k očetu umrlega otroka na dom, z nalogom, da naj se otrok prinese do prvih hiš iz Poljan v Doberdob. Tej želji, ki je v nasprotju z do-berdobskimi navadami, pa se oče ni hotel udati. Nato se je gosp. kurat razsrdil in je odpotoval zopet v Gabrije, pustivši otroka nadalje na mrtvaškem odru, čeravno je pretekla doba 48 ur. Kaj pričeti dalje? Oče se je obrnil do župana, kaj ima ukreniti. Župan mu je svetoval, ali naj obdrži otroka do druzega dne doma, ali pa naj ga prenese v mrtvašnico. Preostajalo ni drugega, kakor poslati drugi dan odposlanca do gosp. kurata, naj pride pokopat otroka do 8. ure, ker se sicer naj me drugega duhovna na stroške kuratove. Gosp. kurat pa je odločno rekel, da on ne gre pokopat otroka, ker je bil prejšnji dan tam. Županu ni preostajalo drugega, kakor poslati po največji vročini iskat drugega duhovnika, da pokoplje otroka, ki je ležal na odru že 72 ur. Ites čudne razmere, ki kažejo, kako slabo pozna duhovščina ljudstvo, med ka- terim službuje. Krajevne šege spoštujejo vsi, le duhovniki mislijo, da je ljudstvo zaradi njih na svetu in postopajo teroristično. Nadalje sem iz razgovora posnel, da imajo občinarji neko silno razburljivo afero radi župnišča, ker jim dela škofijski ordinarjat velike sitnosti v zadevi župnišča in odvzel jim je duhovna, da bi s tem prisilil občino k zidanju župnišča. — Konečno sem posnel iz razgovorov tamošnjih občinarjev, da se pripravljajo s poizvedbami o ricmanskih dogodkih in bodo prisiljeni, ako goriški ordinarjat ne izpremeni svojega mišljenja, slediti Ric-manjcem. Potovalec. IZ Kobarida, (1./8. 1007.) — Dne 30. julija 1.1. imel je Kobarid praznično lice. Zastave so plapolale, slavolok pred sodiščem je dokazoval, da pride v Kobarid visok gost. Že pred 7. uro zjutraj so se zbrali pred slavolokom: občinski zastop, uradniki c. kr. sodnije in davkarije, c. kr. komisar fin. straže, učitelj-stvo, c. kr. poštar, duhovščina, dež. poslanec Laponja, c. kr. gozdar, žendarmerija, gasilno društvo in voditelj vojaške posadke podpolkovnik s častniki. Hitro po 7. uri se pripelje c. kr. namestnik princ Hohenlohe, katerega je spremljal e. kr. okr. glavar Prinzig. Najprej se mu predstavijo častniki. Župan mu da spomenico, katera vsebuje naslednje prošnje: Gradnjo železnice do Kobarida, ustanovitev pripravljice za srednje šole in regulacijo hudournika Lijaka. Na to mu se predstavijo drugi dostojanstveniki. Ogledal si je farno cerkev, ljudsko šolo, vojaško in občinsko pisarno. V občevanju je bil zelo prijazen ter izrazil proti Županu, da se bo pri prihodnjem obisku z nami razgovarjal v našem maternem jeziku, kar je pač le umestno in hvalevredno. Pri odhodu mu je zbrano občinstvo in-sccniralo krepek živio, za kar se je prijazno 7. ahvaljeval. Iz Rlhemberga 31 ./7. 1907. — Neznosna vročina preteklih dnij je pač strašansko vplivala na možgane naših „ klerikalnih" občinskih očetov. -~ Skoraj nevredno se nam zdi odgovarjati dopisu v »Gorici" z dne 30. t. m., zatorej povemo za sedaj edino to, da 18 podpisanih klerikalnih podžupanov in starešin ne tvori 9/10 prebivalstva naše obširne občine. — Resnično število napredno mislečih občinarjev utegnejo izvedeti g. župnik in njegovi privrženci — pravočasno. Mi poznamo dobro zasluge svojega župana za dobrobit občinarjev in procvit občine (ako želi pravicoljubna in neomadeževana »Gorica", pričnemo takoj priobčevati slučaj za slučajem), poznamo klerikalne podžupane in starešine, našo duhovščino kakor tudi siromaštvo med nami. — Še preživeti nam ne bode mogGčel Do sedaj smo imeli strašno sušo, med njo orkan in sedaj, ko je prišlo včeraj malo dežja, ž njim tudi — neizogibna toča, ki je uničila po nekaterih delih občine vsaj tretino tega, kar je bilo ostalo suši in orkanu. A kaj vse to, — veselite se občani l — v najkrajšem času bodemo imeli novo farno cerkev, razširjen in popravljen farovž ter spretnega ptujca za organista, kateri nam bode godel, a ne za kratek čas, temveč za letnih 800 kron, mesto da bi nam godel domačin za kakih 200 kron. —- To so sadovi (po „Gorici") delavnega župnika. — LokOfeO pri Čepovanu. — Naši klerikalci so napravili pritožbo proti starešinskemu sklepu z dne 5. junija t. 1. O pritožbi sami se nočem baviti. Povem pa, da so klerikalci, ko so iskali podpise za svojo pritožbo, posestnikom vedoma neresnico poročali in v pritožbi je stalo vse kaj drugega kakor pa to, kar so oni pravili možem po vasi. Kako znajo klerikalci pridobiti podpise, naj navedem i& slučaj: Jaz delam že 11 mesecev pri železnici na Koroškem, nisem bil doma in kar naenkrat vidim svoj podpis na omenjeni pritožbi. — Omenjam tudi, da nisem nobenega pooblastil, naj me podpiše, ker še vedel nisem tega, kar nameravajo učiniti klerikalci. Vončina Anton, posestnik hš. št. 156.. Sa&flrje. —• Suša, katera traja že od polovice maja naprej, je uničila pri nas splošni zemeljski pridelek; sena se je komaj y3 na dobrih travnikih pridelalo, na mnogih pa niti •V«; splošni pridelek sena ne zadostuje za našo žival in ne vemo, če se jo znmore preživljati z letošnjo našo krmo do meseca decembra; krompirja ni niti za seme, kajti naj-debelejši je enak zelelemu orehu, istotako je pri nas s fižolom. Turščica se je popolnoma posušila. Drugega sočivja se pa tu pri nas ne prideluje. — Trta je obetala prav lep pridelek do polovice p. m., a sedaj ko suša le vedno bolj pritiska, so trte kje pa sem začele vemti, na večjih mestih pognati, na bolj lahki zemlji je grozdje izčernelo in odpadlo. Z gotovostjo smemo trditi, da je že četrtina vinskega pridelka deloma uničenega. Kmet je sedaj navezan za podpore, posebne pri nakupu sena in živil, ker drugače pride ljudstvo in žival v veliko bedo. Brje pri Rlhembergu. — Dne 28. julija t. j. v nedeljo je obiskal naš državni poslanec, g. Štrekelj, tudi Brje. Vrli Brejci so se zbrali v večjem številu okoli njega, če tudi ni bil napovedan shod. Marsikaj smo mu potožili in povedali svoje želje. On nam je prijazno, kakor le more pravi ljudski zastopnik, razložil to in ono. Ne boji se ljudstva in ne ogiblje se ga, zato ga pa tudi brez izjeme vsakdo ljubi in si želi čim pogostejših njegovih obiskov. Domače in razne nouice. Zaplemba, — Četrtkova številka je bila žrtev rdečega svinčnika državnega pravdnika. Zaplenjena je bila radi dveh notic, v katerih smo se bavili z goriškim kazenskim senatom in pa s tožbo krčmarja Brezigarja proti našemu uredništvu. — Odkrito priznamo, konfi-skačaa praksa, ki velja v Gorici, se nam zdi malce prečudna. Povsod drugod po svetu je dovoljena kritika sodnij, celo v naši stari Avstriji. Tako ostrih sodb o raznih sodnikih in razsodbah, kakoršne čitamo n. pr. v dunajski „Arbeiter-Zeitung", bi se mi ne upali pisati — in vendar veljajo na Dunaju isti zakoni! V Trstu prinašajo ravno sedaj listi velika poročila o preiskavi radi raznih umorov, a nikdar ne pade na misel drž. pravdniku, zavihteti nad takimi listi z rdečim svinčnikom. — Ti zakoni so povsod isti! Poroka. — Danes se je poročil g. Stanko Vižintin iz Renč z g.ico Felicito Vertovec iz Doline pri Trstu. Vse najbolje S Namestnik » BMCU. — Namestnik princ Hohenlohe je dospel v Bovec v torek točno ob 10 uri dopoldne. Pri slavoloku na trgu so ga pričakovali: župan s starešinstvom, načelnik cestnega odbora, uradništvo, učiteljstvo, dekan z duhovščino, požarna bramba itd. Župan ga je nagovoril slovenski, na kar je tudi namestnik slovenski ozdravil ter pristavil nemški, da upa, ko prihodnjič obišče Bovec, biti že popolnoma vešč slovenščine. Informiral se je o razmerah in potrebah prebivalstva in obljubil pomoči., Župan mu je izročil na to od vseh županstev podpisano prošnjo za pod- poro cest. odboru za vzdrzavanje ceste Bovec- J Trenta. Načelnik cest. odbora g. Fr. Ostan mu je pojasnil vsebino prošnje in žalostne gmotne razmere v okraju, ki provzročajo visoke doklade, katerih ljudstvo ne more zmagovati. — Nadučitelj gosp. Bratina mu je pojasnil Šolske, dekan po cerkvene razmere. — Ogledal si je cerkev, šolo in urade, potem je bil v gostilni pri PoŠti obed; po obedu se je odpeljal namestnik v glavarjevem spremstvu proti Logu. Splošno se je opažala velika prijaznost in priljudnost visokega gosta, katero je pokazal nasproti vsakemu, ki mu je bil predstavljen. Zl BreprČIČIV spomenik je nabrala gospica NataSa Krebelj v veseli družbi v gostilni „Pri Rončinu* v Starem trgu pri Bakeku K --5^rea^-2ne8ek_X_.5^ML._.StaP»J.J!«^_ nega K 589.44. Il ilillRI Slllitetne Službe. — Sanitetni kon-cipist na c. kr. namestniStvu v Trstu dr. Karol Franzinje imenovan okrajnim zdravnikom, sanitetni asistent pri c. kr. namest-niSkem svetovalcu dr. Peter Coporeieh pa sanitetnim koncipistom ter je istočasno premeščen na Volosko. Okrajni zdravnik dr. Edvard Graeffeje premeščen v Gorico. Si. LttGlJS - B0V8C. — Nekdo piše »Edinosti" : Ko sem čital o obisku, ki ga je te dni napravil c. kr. namestnik v Tolminu in Bovcu, mi je prišel na misel avtomobil, o katerem se je svoječasno precej pisalo. Vožnja s kolodvora pri Sv. Luciji do Bovca je danes združena z nenavadnimi sitnostmi. Popotnik mora tri ali štirikrat menjati poštni voz.in ravno tolikokrat plačevati voznino! Kedor se je že vozil in skušal take vozne »sladkosti", bo gotovo obsojal način, po katerem so vre-jene poštne zveze na omenjeni cesti. Kaj je torej z nameravanim avtomobilom? Izgoyori o ozkosti ceste ne veljajo, saj avtomobil ne zavzemlje niti toliko prostora, kolikor kak velik obložen kmetski voz. — Bovčani, Ko-baridci in tudi Tolminci bi z uvedbo avtomobila pridobili mnogo. Koliko izletnikov bi obiskovalo te divno-iepe kraje, ko bi ne bila vožnja tako nerodna in pa cena vsaj nekoliko nižja?! — Dajte, dogovorite se in videli boste, da se to izplača in pa še kako S Iz IdrskOgs. nam poročajo: — V torek smo imeli volitve v občinsko starešinstvo. Pred volitvami je bila precej živahna agitacija — šlo se je namreč za to, da se iztrže občino iz rok župana Monfreda, ki seje iz naprednjaka prelevil v Gregorčičevega podrepnika, baje ker ima v Alojzijevišču sina. To pa zavednemu delu Idričanov, umevno, ni po volji, ker hočejo imeti za župana zavednega, neodvisnega in naprednega moža. No, vreči dosedanjega župana iz starešinstva, se jim ni posrečilo, ker ga jerešil žreb. Še v zadnjem hipu so poslali po nekega volilca in ga priti-rali na volišče, da je na ta način pripomogel županu do žreba. — Upamo pa, da se posreči vsaj pri volitvi županstva dobiti mesto dosedanjega župana moža, ki bode bolj neodvisen od njega. Gosp. župani Dokler ste bil trden napreden mož, so Vas občinarji spoštovali brez izjeme, sedaj pa ste se komaj obdržali na krmilu! Tudi Idrčani ne marajo šviga-švaga mož! Zato storite najbolje, da že sedaj daste iz rok krmilo v druge roke, ki bodo uživale pri vaščanih več zaupanja nego Vaše t Sicer se Vam zna prigoditi, da Vas pri prihodnjih volitvah naženejo volilci sami! Vsaj znamenja kažejo tako! 0 nirodnjišfrif ljubljanskega škofa poročajo »Slovenskemu Narodu" s Štajerskega naravnost škandalozne reči. Ta škof ima namreč okoli Gornjega grada na Štajerskem velikanska posestva nad 300.000 oralov, katera mu pa oskrbuje hud Nemec, neki di Centa. Ta možakar je ustanovil v Gornjem gradu že celo nemško kolonijo —- samih škofovih uradnikov in uslužbencev. Vsak škofov uradnik mora biti Nemec, ker sicer ga zaničuje in šikanira oskrbnik toliko časa, da mu uteče. Potem pa nastavi takoj Nemca. BSlov. N.B javi tudi več slučajev, kako je bil na Slovenčevo mesto nastavljen — Nemec, tudi vse uradovanje je nemško. In to se vse godi na posestvih slovenskega škofa, ki leže vsa na popolnoma slovenskem ozemlju. Doma pa zasramu-jejo škofovi eorirepniki, kar ni klerikalnega, kot izdajalsko in trkajo na svoja »slovenska" prša. Vzemite katerikoli klerikalni list, povsod slavospevi klerikalnemu narodnjaštvu in zasramovanje naprednjakov, češ — glejte jih izdajalce. Tukaj povzdignite svojo besedo, »Gorica" in »Slovenec", opozorita Škofa na njegove narodne dolžnosti, — altroche Gabr-Sčekov kiosk v Gradežu! Toda kar škof stori — dobro stori, četudi je njegove počenjanje izdajalsko, »na-rodno"-klerikalno časopisje —- molči I »SI. N." pripominja: »Tu se pač lepo vidi, da je ljubljanskemu škofu Slovenija le molzna krava, njegovo narodnjaštvo pa stolček, na katerem sedi, da laže molze — svoj revni narod." Mi pa pravimo, da velja ta opomba o vseh slovenskih klerikalcih, zlastih pa o njihovih hinavskih časnikarskih trobilih! Otvorifev koče na Poreznu. — Dne n. avgusta t. 1. se slavnostno otvori planinska koča na Poreznu (1631 m), katero je zgradila in opravila Cerkljanska podružnica Slovenskega planinskega društva. Izletniki se zbero v nedeljo dne 11. avgusta do 8. ure zjutraj v Cerknem in v Podbrdu (prva železniška postaja pred Boh? Bistrico) ob 11. ali 12. uri dopoludne je slovesna otvoritev koče, ki stoji vrh Porezna, nakar se vrši prosta planinska zabava s petjem in godbo. Koča je preskrbljena z jedili in pijačo. Po povratu iz Porezna se vrši v Cerknem planinska veselica. Izletniki pridejo lahko tudi prejšnji dan v Podbrdo, kjer lahko prenočijo. Komur ne do* staja časa udeležiti se planinske veselice v Cerknem, se lahko vrne z Porezna na vlak v Podbrdo. Osrednje društvo Slov. planinskega društva priredi k tej slavnosti iz Ljubljane oficijelen društveni izlet Odhod iz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob 5. uri, povrat v Ljubljano v nedelo z večernim vlakom. Pot na Porezen (3 ure) je zelo složna, razgled raz Porezna je krasen in razsežen. Nadejamo se Številne udeležbe. Železnici na Triglav. — stavbeni pristav družbe avstro-ogrskih državnih železnic in privatni docent na nemški tehniški visoki šoli v Pragi, dr. Friderik Steiner, je dobil dovoljenje, da sme pričeti s preddeli za ozkotirno železnico od postaje Bohinjska Bistrica čez Sv. Janez in Stare Fužine na vrh Triglava. Dovoljenje velja za eno leto. Popravek. - V smislu § 19. tik. zak. Vas prosim, da uvrstite v Vaš časopis naslednji popravek: Ker me več Časa ni bilo v Gorici, sem še te danes izvedel za članek, priobčen v št. 81. z dne 20. .julija 1907. Vašega časopisa pod naslovom: »Na naslov c. kr. deželnega šolskega sveta". Na to izjavljam: Vsebina celega članka je izmišljena, ker jaz se nisem udeležil demonstracije, spisane v omenjenem članku. Sploh me takrat ni bilo v Čedadu, ko se je dogodilo ono izzivanje. V Gorici, dne 1. avg. 1907« Dr. Giorgio Pittacco c. kr. gimn. profesor. Oklic — Podpisani poživlja v imenu krajevnega odbora, da se blagovoli javiti vsak (a) udeležnik (ca) glavne skupščive »Zaveze avstr. jugoslov. učit. društev" v Radovljici radi prenočišča in skupnega obeda podpisanemu do 15. avgusta t. 1. — Krajevne razmere zahtevajo to. — Iv. Šega. Trčila Sta skupaj v četrtek zjutraj na voglu Glediške in Morellijeve ulice automobil in voz za prevažanje gnojnice. Druge nesreče ni bilo, kakor da se je avtomobil precej poškodoval, dočim je voz ostal popolnoma cel. V norišnico so sprejeli v četrtek kmeta Štefana Jelen, starega še-le 20 let, iz Doberdoba. Nesrečnež trpi že 10 mescev. Izpred SOdflIJOi — Radi javnega nasilstva je bil obsojen v četrtek 29 letni Ivan Sulic iz Prvačine, ker je na nekem plesu psoval občinskega redarja Ivana Furlan in ga je pograbil za bluzo ter tiščel, dokler niso prišli na pomoč drugi. Dobil je 2 meseca težke ječe. — Radi poskusa uloma je bil obsojen na 13 mesecev Alojzij Castelliz, star 41 let, iz Trsta. Hotel je v družbi več drugih oseb vlomiti dne 24. januvarja t. 1. v vilo Alojzija Pascul v Rožni dolini. Ker pa so bile vrata premočna, se ulom ni posrečil. Tovariši Ca-stellizevi so bili že obsojeni. V četrtek je prišel na vrsto Castelliz, pristen tat in že večkrat kaznovan. Požar. — V sredo je bil požar v Solkanu. Zgorel je hlev Ivanu Doljaku. Zažgali so, kakor se govori, otroci, V hlevu je bila spravljenja krma, ki je vsa zgorela. Škoda je precejšnja. Častnik nill življenje. - Na Bledu so se mudili 28. t. m. gojenci infanterijske kadetne šole iz Trsta ter se v jezeru kopali. Gojenec Napoleon Mtilig se je pričel potapljati. Nad-poročnik Artur Halla de Szent Demeter je skočil v jezero in že nezavestnega gojenca rešil iz vode. Na bregu je občinstvo, med drugimi tudi fcm. Beck, rešitelju priredilo živahno ovacijo. Pevsko društvo »Slavček" v Mimu je poslalo v naše uredništvo odposlanca, ki nas je naprosil, naj popravimo dopis iz Prvačine v številki od 23. julija, v tem smislu, da so se njegovi člani, vračajoč se s klerikalne veselice v Dornbergu, obnašali docela dostojno in mirno in da se tudi nasproti g. gostilničarju Mozetiču niso dopustili nikake nekorektnosti radi plačila 2 K 40 vin. — Odgovor na to pojasnilo prepuščamo dopisniku. Klerikalne SOlze. — Ne vemo, ali je res tako ginljivo na »katoliških" slavjih, ali pa so klerikalci tako mehkega srca, to pa je gotovo, da se brumnim ovčicam, ki hodijo na kat. veselice vedno solzijo oči. Na veselici v Orehku je »marsikako oko rosilo solze" (vid. »Pr. L."), na diamantovem slavlju v Logu, se je ob neki priliki »rosilo marsikako okoa. To sta dva slučaja iz zadnje številke »Pr. L." V prejšnjih pa smo tudi čitali vse polno — »solz". — Kako mora biti ganljivo, na teh slavnostih I Le to je škoda, da hudobni svet tega noče verjeti. Neki hudomušnež je namreč trdil, da katoliški govorniki in slavitelji ca veselicah — hren stržejo. Zakaj prirejajo klerikalci veselice. — »Katoliško izobraževalno društvo" v Cerknem je napravilo na Orehku veselico v prid cerkve! — Torej ni zadosti, da pobirajo pri vsaki priliki cerkveni davek, da iztiskavajo iz ljudstva ob vsaki priliki denar za cerkvene namene, sedaj se bodo prirejale tudi veselice v ta namen, da se bo množilo premoženje, ki ga oskrbujejo duhovniki, in ki je že itak velikansko. Ne vemo sicer, ali je ravno cerkljanska cerkev bogata, to pa vemo, da drugod posvetu takega premoženja preostaja in se neizmerno kopiči. Naj si torej pomagajo cerkev cerkvi. Saj ni treba, da se bodo kopičili miljoni po hranilnih knjižicah. Ti slovensko ljudstva pa prirejaj veselice v narodne namene! Ti so veliko bolj nujni. Cerkev stoji na trdih tleh, narodnosti naši pa grozijo nevarnosti od vseh stranij. Katoliški rodoljubi pa gledajo le, kako bi množili cerkveno bogastvo, narodne potrebe pa so jim deveta briga. Oni so pač dobri klerikalci, aH slabi Slovenci. Zgubljeno — najdeno. — Našla se je mala ročna torbica. Kdor jo je zgubil, naj se oglasi v našem upravništvu. Pevsko In bralno društvo »Uraa v Komnu priredi v nedeljo dne 11. avgusta 1907. javno tombolo z dvema dobitkoma: čiitkvina 100 K, tombola 200 K. Srečke se prodajajo po 40 vin. Tombola se vrši na javnem trgu ter prične ob 4. uri pop. Pred tombolo in po tomboli bode javni ples. Vsak komad stane 20 vin. Svira vojaška godba iz Gorice. Čisti prebitek tombole se daruje domačim ubožcem. Odbor. Fantje V SevedRjah (Škrljah) priredb jutri javni ples na prostoru g. Fr. Devetaka. Ropjška-Slatlna. (Koncert Fladung). — Eno najlepših točk letos tu prirejenih umetniških predstav, je tvoril koncert Fladung. Dvorna operna pevka, gdč. pl. Fladung, katera se je proslavila že na Dunaju, v Monakovem in v Gradcu, je žela tudi tukaj od mnogoštevilnega odličnega občinstva burno pohvalo. Je pa tudi malo p«*vk, katere bi umele spraviti v tako popolno soglasje vse umetnosti petja, kakor ravno ggdč. pl. Fladung. Njen polno-čisti, krasni sopran, nje virtuozno- tehniško predna-šanje pesmi so vrline, s katerimi je presenetila umetnica občinstvo. — Obširno sestavljen program: pesmi od Gus-a, Lowe-ja, Mahlner-ja in dr. je dal ljubki umetnici obilo prilike pokazati svoj vsestranski talent, — Prijetno iz-premembo je tvoril umetnik na gosli, g. Otto pl. Krones, kateri je v krasnih skladbah: Svedsen-a, Grieg-a, D' Ambrosi-a, Sarasate-ja, Drla ter s prekrasno čardaš- fantazijo, katero je moral ponoviti — istotaku pokazal svojo umetniško dovršenost. — Kot izboren spremljevalec na glasovirju se je skazal g. Marius Venier. — Ravnateljstvu — enega najlepših kopališč na Štajerskem, gre na tem prekrasnem večeru — najtoplejša zahvala in pri- luksusa zelo udobna. Kot posebno pridobi za zdravilišče, je označil imenovani go*^ učenjak vzorni vodovod, — Dvorni 8vef^ Schrotter je čestital ravnateljstvu PioKa;' Slatine na tako imenitnih uspehih. ***" Išče se stanovanje s hrano. — \.-ek-gospod bi rad dal svojega sina na stanovanj in hrano h kakemu g. profesorju gimnazije ali pripravnice oziroma učitelju. Ponudbe pošiljati na upravništvo »Soče" »Dijak«, P°d imenom Moll-ov Seidlitz-prašeli je za na želodcu trpeCe tieprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi &Si stičnimi Čistil, kroglicami in grenčicami. Cena orig. škatlje K2*~~ Ponarejanje se sodnljsko zasleduje. Roll-ovo Franc, žganje in sol za ribanje llvota. — Bolečine olajšujoče ic okrepCoioCe st&-roznsno sredstvo proti trganja in prehlftjenjo vsake vrste. Orig, steklenica K 1*90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnirah. Glavna lekarna A. MOLL, e. in kr. dvorni uloinik, Dunaj, Tuchlaubcn 9. Zaloga v Gorici v lekarnab: G, i'riit«.M. :j L. Gliubich, A. (itroncoH. Dne 30. in 31. julija je posedi dvorni svetnik prof. dr. L. pl. Schrotter iz Dunaja, deželno zdravilišče Sogaško-Slatino ter si je ogledal vse v zadnjem času nastale naprave. Dvorni svetnik se je posebno pohvalno izrekel o snagi, ki vlada v zdravilišču, o krasnih nasadih in o kopališčih, opravljenih z vsem modernim konfortom. Posebno so mu ugajala stanovanja, katera so brez pretiranega Trgovsko - obrtne in gospodarske vesli. Izkaz posradoialnice scenskega trgovskega fa. Stil »Il8rtyrtt v LJubljani. — V službo m^r^u., 2 poslovodja, l potnik, 2 kontorista, T p.tu.«1, mešane stroke, 3 pomočnike špecerijske -trok*. 4 pomočnike manufakturne stroke, 5 pomrt-i>ik»i železninarske stroke, 5 prodajalk, :! mVa.j — Službe iščejo: 2 poslovodja. \ knjigovodij in korespondenfcov, 3 koniori>ii .;•.' pomočnikov mešane stroke, f> pomočnikov ¦*.«. cerijske stroke, 4 pomočuiki manut'aktin,i' stroke, 2 pomočnika železninarske cinike, 4 pomočniki modne in galant. stroke, > koi.t,! ristinj, 4 blagajničarke, H prodajalk. Iv sredovalnica posreduje za delodajalce \n,\< -. noma brezplačno, za delojemalce proti «,.»'; odškodnini. Pomankanje teka in motenje prebave se ozdravi na najpriprostejši način, .•&• •* pije redno logaški »Templje? vrelec", Vn že zastareli in kronični bolezni te vMe, ^ priporoča „Styria vrelec" (močnejšit. Zalt^s pri A. Seppenhofer-ju in A. Jeretič-u v Gori i Razgled po svetu. Španski krilj m Bbm|u. — Kakor jav^ iz Budimpešte prideta španski kralj in kralji ¦« dne i3. septe»nl & na Dunaj. Od tamkaj >*¦ podasta na grad Belye, kjer bosta'go^ts nai-vojvode Friderika. Ruska ilidi zi panslounski koniris. <•:-¦¦¦ vlada je sklenila, da bo v bodoče akth nos * delovala na organizaciji in priredbi ¦•-«•*! gresu v Budimpešti, rekoč, da jim m »o? vršiti kongresa v deželi, kjer je svoboda w zatirana, ter so za mesto svetovnega kongr ^ Prago. Zveza svobodoraislecev ima ^gž v Bruslju in od'tem so že prišli Sf°J nniki v Prago, da urede vse primemo fijeresi ki se bo vrSil dne 9., JO., 11. in 12. *yiiisfeein 1907. v Pragi v veliki dvorani na otoku. Vsa velika svetovna mesta j,ar: Pariš, Bruselj, London, Manchester, c-«L l'.von> New York **$•» °dpoSljejo na 'v^eS svoje posebneodposlraicet poleg tega S iia tudi zastopane slavne svetovne uni-% «!0 svojih profesorjih. Posebno francoski Tingležki listi se obširno razpisujejo o kon-Ui v Pragi. Na kongres pridejo tudi glaso-j* nisatelji iu učenjaki kakor; Gorkij^Lpin-1^ Mantegazza, Haeckel, D*Annnunzio, Ro-':. itd. S tem Praga zopet mnogo pri- 8a svojem pomenu, ker se snidejo v fr; glasoviti možje iz vsega sveta. PHE2MC Manile napravi jutri dva shoda v v-<3 okraju, enega dopoldne v JelSanah, i«i pa popoiudne v Podgrajah. Neki Bistr-1 Voljno" v uredništvu BSlovenc«a ga že ,„:i ,y?: da se pričakuje od poslanca, naj , jj-j vulilirem, /akaj se je zvezal s Hribarji iiKgi domiSIjavec! Ta pa res misli, da '* ;n«tla ŠusterSiCevo drevo celo v nebesa in >j s.raju celo istrski poslanci plesati po nje-% j\}\*. Par mrzlih obkladkov na glavo, \zi .n=iioljubuBf ker videti je, da vročina ..L iiwvov zelo slabo vpliva na njegove .;i/ nioiuaneke. Mi intfuflalkiM nsjiišjeg* siillšči na Du- ^ je imenovan dosedanji drugi predsednik, ;.,*,• pl. Ituber. Dunajska -Neue Freie >¦»*- -a imenuje Btrepotec ob veliki cesti". rt,i torej niso zadovoljni ž njim. Veseliti - a J a ne moremo niti mi, Slovenci, ker L-p-jsobes za to važoo me^to, zraven tega t M.j\ai.«»m sovražen. On je bit tisti, ki je -.vroči! /nano razsodbo, da na KoroSkem ..-s^iiia ui »odni jezik. Pri tem pa je hud „;:••> u. Tuesca je živel v divjem zakonu 4: jemo Dominiko Fabris, ki mu pa l ":U preveč zvesta in zdi se, da je -u :;,li ljubezen s Sartori-jem. Ko je r.;:^ Iist>ca v četrtek zvečer domov, so sli-i .".:jjj» kmalu vpitje v njegovem stanova-:.. Ksahi aato so se odprla vrata in videli *: ;'i> m:s v Sartorijevi sobi ležati v krvi na ^ ratori je priznal, da ga je on zabodel, «" a ^a je oamreč najbrže zasačil pri svoji -- la > ranil, Sartori pa ga je napadel z ku--,-kim nožem, ga zasledoval, in zabodel v "",. -oli. Sartori je bil aretiran. BtiSki cir je odplul s svojo jabto „8tan-'"* v.i morje, da se sestane z nemškim I *%"?:: Viljemom. Sestanek se bo vršil na -"¦i-roi morju. Gotovo se bo car bridko pri-**«'il mojemu cesarakemu tovariSn nad sit-¦v>aii. Ki mu jih prireja narod. Mi pa že-: fa M ^a kje na širokem morju srečala 4>'v (iti bi se ne pustil več pehariti od > Hriikratov ter končno ustavil nesrečno *>. ki tira ubogo Rusijo v pogubo. *i|WU kril), obiSče, kakor poroča „Frem-*U". našega cesarja 15. avgusta v lachlu. ;''**"tar?ai;j t>e bo^ta o važnih političnih vpra- feUrl T MankK, — V tej mohamedanski «^.j Ostajajo razmere vedno bolj — turške. j^iai *e zopet borijo proti Evropejcem in h**'yaJo, kjer le morejo. V Casablanca so I*5*- {-osebno hudi. Tam so našli mrtve 3 j--'oze. ;i i^he in 2 Spanje«. Evropejci be-w-- w morje. Francija pošlje v Maroku več -* ladij, da bodo varovale Evropejce. I .Nm nista kupilo Kobeocel. — Kobencei ¦J"? koil3i>lekj3 njiv, senožet, vrtov in gozda, '¦* ».'J-15.705 m-, in leži blizu Dunaja. Na -^koapiefcsu se nahaja več poslopij, graj->/ ,tei 'a gostilna in velik resorvoar za :- Cena za vse to je bila 1,500.000 K. lti,y HtilM kot nemški iektor. - Med tem f zf Dnogo Japoncev bilo promoviranin krožkih vseučiliščih, je postal pred krat-* P"t Kitajec, Ma Dou Yun, doktor. ^Stker želodec. — v neki vasi pri Bott-I •;« na Jjvabskem je stavil kmetski fant s ^ktu 1'riiateljema, da požre živega slepiča maslen kruh. Do sedaj ne čuti prav nobenih bolečin in kakor je videti, mu je izborno teknila ta mala južina Z« ženska prava na Angleškem. -- iz Londona poročajo: Višja zbornica je sprejela v tretjem branju zakonski načrt, da smejo ženske, ki imajo volilno pravico v občinske za-stope, postati tudi odbomice v občinskih in Nemški, jezik na Japonskem. — Japoud so se začeli učiti nemškega jezika. List „Post" je prejel iz Tokija dolg dopis z zanimivimi podrobnostmi o učenju nemškega jezika v ^iikadovem cesarstvu. JCaval dijaštva za učenje nemškega jezika na tokijskem vseučilišču in v seminarjih je tolik, da so morali mnoge dijake zaradi prevelikega števila odsloviti. Do sedaj je nemški jezik kakor obvezen predmet uveden v državno gimnazijo v Tokiju, v štiri višje trgovske šole, v tokijsko mestno politehniko in v mnoge druge utne zavode. Preti dirkam z atttoaefelll, — skoro vsaka večja dirka z avtomobili je doslej zahtevala svoje žrtve. Z ozirom na to je bavarska vlada prepovedala v svojem ozemlju vse dirke, ravno tako tudi kneževina virtemberška. Jako pametno! Mifllec I New-Y6;ku. - Neznan zločinec je umoril pred kratkim 2f> letno elegantno damo, mnogo drekih deklet je zadavil in jim preparal trebuh. Celo mesto je zbegano. Hta-riši si ne upajo pošiljati otrok na ulico. 6nf — slepir. — V četrtek so zaprli v Krakovem grofa Henrika Potockega, radi sle-parstva potom menjic. Osleparil je na ta način različne osebe za 100.000 kron. Naznanilo, Opozarjamo si. županstva in gg. privatnike, da smo založil! aa novo potrebne tiskovine za brezobrestna posojila. Svetovati je, naj naroči vsako županstvo po več iztisov skopaj, ker se s tem prihrani mnogo poštnih stroškov. Jonska TIskarna" A. UrUti &j)jižc\?i)OSi\ piva. Res je vlovil kačo, jo " ,,ožrl u» trdil, d« ima tak okus kakor K?ltljew poezije, ~ Založnik L. Schwent-ner v Ljubljani nam poroča, da je Kettejevo poezije razprodal in pripravil drugo p o m n o-ženo in ilustrovauo izdajo, ki ima iziti čimprej. Knjigo je zopet uredil A. Aškerc, ki je napisal tudi obširno življenjepisuo in književno kritično črtico, ilustracije je izvršil slovenski umetnik M. Gaspari ; poleg ilustracij je pridejan tudi pesnikov portret, fotografski posnetek Ketteja na mrtvaškem odru in tak simile rokopisa nekega njegovega soneta. Ze to, da so bile Kettejeve poezije razprodane tekom par let, ter da se je vsled vednega popraševanja po njih založnik odločil še za eno izdajo, nam priča zadostno, da je slovenski narod porazumel, kaj pomeni Kette v naši književnosti. Imena: Kette, Aškerc iu Gaspari so nam porok, da se imamo zopet nadejati knjige, lepe v vsakem oziru; tembolj, ker nam dosedanje Schwentnerjeve publikacije jamčijo za to, da je oskrbel tudi tej knjigi kar najelegantnejšo zunanjo obliko. Več o njej izpregovorimo, kadar izide in se nam dopošije v oceno. Jugoslovanska Ideja In Slovsncl je naslov 48 strani obsežni brošuri, ki jo je spisal goriški deželni poslanec dr. Tuma. Ta brošura je vredna, da jo čitajo vsaj vsi naši politični krogi. Sicer se ne vjemamo z vsakim detajlom tega spisa, priznamo pa radi, da je glavna ideja pisateljeva utemeljena. Pisatelj izhaja z znanstvenega stališča in prihaja do zaključka, da smo Slovenci čisto samosvoj narod enega edinstvenega sloja demokratska masa in v gospodarskem ozira masa malega posestnika. Madjari, Nemci' in Italijani bi se v smislu svojih imperijalističnih teženj radi polastili jugoslovanskega ozemlja. Temu se morejo vsi Jugoslovani ubraniti le potom zbližanja, le če postanejo Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari po značaju in jeziku skupen narod. Največja ovira zbližanju in združenju je historizem. Velika Srbija in velika Bolgarska sta nemogoči radi zemljepisnega položaja in socijai-nega sestava jugoslovanskih narodov, do zbližanja pridemo le potom integracije. Ker imamo Jugoslovani gospodarsko enoslojnost more biti temelj rešitve jugoslovanske ideje skupni ekonomski razvoj, skupno ekonomsko delo. Skupni gospodarski interes je najmočnejša vez med narodi in ta skupni interes imamo vsi Jugoslovani. Skupni gospodarski cilji približajo jugoslov. narode tudi kulturno. Naš položaj in naše razmere nas silijo, da prevzamemo izvozno trgovino, ki gre skozi naše dežele in izrabimo prirodna bogastva naših pokrajin. To so prvi cilji za skupno gospodarsko delo Jugoslovanov, v težnji za temi cilji dobimo skupno vez. Slovencem in Hrvatom je treba zagotoviti Adrijo in Trst, Srbom in Makedoncem Solun, Bolgarom Carigrad. Predpogoj veliki trgovini je lastna industrija. Ker te nimamo, je treba iskati stika*i Čefii,' ki Imajo svojo industrijo. Edino je mogoče po pisateljevem mnenju, da bi Jugoslovani izvažali proizvode češke industrije, uvažali pa na Češko in Poljsko južne pridelke. V to treba organizirati trgovino v Trstu — kar ni drugače mogoče, kakor če se razvijejo hrvatske pomorske moči in zasedejo Slovenci Trst. To sta najbližja cilja, to je prvi korak k oživot-vorjenju jugoslovanske ideje in zveze s Čehi. To so glavne misli pisateljeve, ki zaslužijo resnega uvaževanja. ¦• Felicita Vižintin roj.. Vertovec Stanko Vižintin poročena. Dolina, 3. avgusta 1907. Renče. Poprava in komisijska zaloga dvokoles pri BATJEL-U Gorica, via Dnomo 3. Prodaja tudi na mesečne obroke. Ceniki od Waffenrad, DUrkopp-Diana itd. franko. Adolf Fey urar in optlker na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprejetna poprave ur In optičnih predmetov vseh vrst. Zaloga žepnih, nazldnih ur budilk vseh vrst —— in optičnih predmetov. -----—- Za vsako uro se jamči 1 leto Knjigovodja obenem tudi izurjen korespondent, uešč slouenščine in nemščine u gouoru in = pisaui = se sprejme s IS. septembrom 1.1. Prednost imajo oni, ki so vešči italijanščine. PoEudbe sprejema tvidka Janko Popovič, Cerknica« pri Rakeku. se nikjer ne vdobe šivalni stroji in kolesa, toda po jako nizki ceni, pa se vdobijo pri meni od najboljših tovarn in po najnovejši izdelbi. Za vsak stroj se jamči po več let ter je vsak pred pošiljatvo preisknšen. — Naročite si takoj cenik kojega dobite zastonj pri J$©$pet)c' flouodošlo blago za poletno dobo se vdobi po zmernih cenah v delavnici In trgovini z gotovimi oblebi = Anton Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici tea- — SVETOV NO*ZN A NJO FERNET-BRANCA BRATOV BRANCA V MILAN« Ijediai lastniki načina sa izdelovanje, le najbolj učinkujoča želodčna grenčica •*•!* Neizogibno potrebno v vsaki družini 1 Dobiva se v vsaki boljgi delikatesni trgovini in v vsaki ka^m Se dobiva v vseh lekarnah. Nstfbotfše zdravilo proti Se dobiva v vseh iekam«k REVMATIZMU in PROTINU iR libfll* Cndina WW» ˇ Trstu v lekarnah Rafaal flotflna, Mamil »AHa Haioan« dalla talata" pri »v. Jakobu» Joalp «»«in»» JB IIMI BUHIIII Ukaraa PiaUl< laaa'% VI« M FaraaCo 4. __ --------: mi ilUJMfef I i*M, Ii fftila m m rultfUji nuj aajo A ifttkltalM prtll potmMb HI aiprtj aoilialn tankom 1!•- orouto ooltala« ¦ Gumasto blago