SREBRNI JUBILEJ
Tovarna kemičnih izdelkov ARBO iz Podgrada letos praznuje 25-letnico. Trden kolektiv dvainpetdesetih-ljudi, od katerih je tretjina žensk, slavi jubilej v znamenju novih delovnih zmag.
Za letos so načrtovali 25-odstotno povečanje proizvodnje, pa bodo ta načrt presegli še za dodalnih pet do osem odstotkov. Ustvarili bodo skupni letni prihodek 55 milijonov din.
Tolikšno povečanje je posle-dica nenehnega prestrukti^nja in posodabljanja proizvodnje. V teh uspehih se kaže zavzetost vseh članov kelektiva, njihova strokovna usposobljenost in na-vezanost na tovarno. Večina dela v njej že dolgo vrsto let, tudi tisti, ki ne živijo v bližnjem Zalogu ali Besnici in se vozijo na delo iz šir-šega ljubljanskega okoliša.
Današnje uspehe je moč pra-vilno ovrednotiti šele, ko se sez-nanimo z zgodovino industrijske proizvodnje v Podgradu. Zem-ljišče današnje tovarne ima bo-gato industrijsko tradicijo. Že leta 1854 je bila tu ustanovljena tovarna gorilnega olja »Oster-berger Oelfabrik«. Po prvi sve-tovni vojrii so izdelovali tudi ze-meljske barve. Ko sta leta 1932 tovarno kupila zakonca Kansky, je stekla proizvodnja ocetnega etra, amilacetata, topil za barve in lake ter nekaj kasneje suro-vine za industrijo zdravil. Med drugo svetovno vojno je proi-zvodnja zaradi nemške zasedbe skoraj povsem zamrla.
Po osvoboditvi je tovarna prešla v družbeno last in postala obrat tovarne organskih barvil TOB iz Celja. Leta 1953 so jp v celoti razstavili in jo skupaj z za-poslenimi preselili v Celje. Že konec istega leta se je 17 delav-cev vrnilo v Podgrad. Četrtega novembra so na isti lokaciji usta-novili novo tovarno kemičnih iz-delkov z imenom ARBO.
Začeli so povsem na novo in se prva leta srečevali s številnimi te-žavami. Ni bilo denarja ne suro-vin. Načrtovanje proizvodnje je bilo pomanjkljivo. Nekaj časa so izdelovali le kristalno sodo. Vneto so začeli iskati stikov z in-dustrijo in prvi uspehi so se kmalu pokazali. Proizvodnjo sb razširili na destilacijo gazolina in vencola ter proizvodnjo fotoke-mikalij in estrov. Uveljavljanje na tržišču je pospeševalo razvoj. Prisluhniti potrebam industrije in individualnih porabnikov je postalo glavno načelo. Držijo se ga še danes. V zadnjih desetih letih se je bruto prihodek pove-čal osemkratno. Njihova današ-nja proizvodnja se sestoji predv-sem iz treh skupin izdelkov.
"Š SIKATIVI, sušilci za barve in lake, pokrivajo 80 % jugoslo-vanskih potreb. Tare pa jih pro-blem uvoza surovin, ki jih doma
n. i^oiti.
Druga skupina so POLIRNE PASTE, ki jih rabi predvsem ko-vinska predelovalna industrija. Kljub konkurenci — Svit Ka-mnik — oskrbujejo z njimi 75 % trga.
Pred časom sta se Svit in Arbo združila v SOZD Polikem. ki zdaj prehaja v pravo poslovno združenje in je koristna pobuda za prenos teh-nologij in dogovarjanje o delitvi proizvodnje.
ANTIKOROZIJSKI PREMAZI in DVOKOMPONENTNI PRJE-MAZI so najnovejša skupina proi-zvodov s komaj triletno tradicijo. Antikorozijski premazi, t. i. koroliti, služijo za zaščito najrazličnejših ko-vinskih delov. Dvokomponentne si-steme, narejene na osnovi epoksi in poliuretanskih smol. uporabljajo največ v gradbeništvu za razne obloge in kot lepila. Pri teh proizvo-dih se ponujajo še lepe razvojne možnosti.
Pomembtio je, da uporabljajo izk-Ijučno domačo tehnologijo in na tem temelji ves nadaljnji razvoj.
Sedanji proizvodni prostori, sku-paj z opremo, so dokaj dotrajani. Tu bo treba marsikajobnoviti. Ob tera razmišljamo o povsem novi smeri pro-izvodnje, da bi predelovali domače petrokemijske surovine. Priprav-ljamo študijo razvoja bazne kemije — organske sinteze. Gre za kemijo aminov, ki jih kot posebne dodatke, ADITIVE, uporablja ostala kermčna industrija. V povečani tovarni bi iz-delali 5000 ton aminov letno. Razši-ritev bi vzela malo prostora. V pre-dračunih upoštevajo celovito zaščito okolja, ki bo stala tretjino cene po-vega obrata. Hkrati bo treba obnoviti cesto Podgrad — Besnica in izbolj-šati dostop z zaloške strani. Predin-vesticijska študija ra^širitve tovame je torej v delu. Vsi člani kolektiva so obveščeni o stanju priprav in sodelu-jejo z načrtovalci. Program bodo mo-rali uskladiti še na republiški ravni. Brez dvoma ima tovarna ARBO ve-like razvojne možnosti. Tudi zato, ker polovico elektrike pridobijo v svoji 35 k\V centrali na Besnici.
Tovarna stopa prav zdaj v zak-ljučno fazo sprememb, usklajenih z zakonom o združenem delu. Zapo-sleni so se vživeli v aktivno in odloču-jočo vlogo samoupravljavcev. Hkrati navezujejo vse tesnejše stike z okoli-škimi prebivalci. Zavedajo se, da bodo skupne probleme lahko rešili le vsi skupaj.
OB PROSLAVI 25-letnice so enajstim delavcem podelili zahvale za dolgoletno uspešno delo.
Kolektiv z zaupunjem zre v pri-hodnost. Začrtanj cilji so jasni. Vedo, da jih bodo z marljivim delom dosegli. Čestitajmo jim tudi mi ob če-trtstoletnici plodnega dela!
DUŠAN JEŽ