PROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
ŠTEV,—NO. 762.	CHICAGO, ILL., 20. aprila (April 20th), 1922.	LETO—VOI__XVII.
Upravniltra (Office) 8639 WEST 26th ST.. CHICAGO. ILL.—Telephone Rockwell 2864.
Naše bojno polje.
I "Osvoboditev delavskega razreda je stvar delavstva samega." Delavstvo vsake dežele mora vršiti boj za o-svoboditev svojega razreda v deželi, v kateri živi. Na loposebno pozabljajo ekstremisti na levici v ameriškem delavskem gibanju. Michael Gold, ki je sam ekstremist, pravi v enem svojih člankov v "Liberatorju": "Levo krilo mora prenehati sanjati kaj se dogaja u Rusiji, Italiji in Nemčiji; mi živimo v Ameriki . . ."
To se pravi: "Vršite svoj boj tukaj in se ne navdušujte samo z uspehi, ali navideznimi uspehi delavstva v drugih deželah. Tukaj je vaše bojno polje in tu organizirajte svoje armade za boj proti kapitalizmu namesto dšbatnih in diskuzijskih klubov."
Premnogo delavcev se zadovoljuje z zabavljanjem »per kapitaliste, pri tem pa niti ne vedo, kaj je kapitalistični sistem. Čutijo, da je nekaj narobe, čutijo posledice, kadar se dogajajo gospodarske krize, izprtja, stavke, progoni in druge nadloge, pa kritizirajo posamezne kapitaliste, v svoji ignorantnosti jim pa sami pomagajo vzdrževati sistem, ki poraja te nadloge. Ne samo to: taavedno, duševno zaostalo ali zavedeno delavstvo naj-Ijutejše napada vse tiste elemente, ki mu hočejo pomagati, ki vrše boj za delavske interese. Vsak nevednež ježe po svoji naravi primitivno konservativen. In četudi čuti udarce današnjega sistema, se vendar boji itpremembe, ker ima v sebi prirojen strah pred vsem, kar diši po novem. Raditega mržnje med nezavednimi masami proti socialistom in socialističnim naukom, te pride med tako maso še kak demagog in ji priliva olja, se jo čisto lahko uveri, da so socialisti krivi vsega gorja na svetu. To je seveda absurdno mišljenje, naravnost bedasto, ampak je vendarle mnogo takih ljudi, ki imajo tako "vero".
Mnogi, ki so pred letom ali dvema izpregledali in postali zavedni, so dobili vero, da se mora izvršiti preobrat v najkrajšem času. Kakor da je samo še njih manjkalo. Niti malo ne pomislijo, da se boj za izbolj-Savanja vrši skozi stoletja in ne more biti kar čez noč i vse spremenjeno samo zato, ker se je ta ali oni pridru-i iil tej ali oni delavski organizaciji. Koliko šuma so povzročali taki ljudje skozi zadnjih par let! Samo šuma, drugega nič. Kvečjemu, da so s svojo utopistično laktiko oslabili proletarsko fronto in da jo žele sedaj I resnejši izmed njih popraviti. Kakor je bila vojna destruktivna, tako je bil tudi frakcijski boj med delav-[ stvom destruktiven. Mase, ali del mase se je dalo v vsaki deželi opojiti z utopističnimi sanjami o uspehih I delavstva v tej ali oni tuji deželi. Navduševali so se ob teb uspehih, pri tem pa so oslabili delavske organiza-[ cije, kapitalistični reakciji pa so /dali s svojo rrevolu-I tionarno bombastiko, ki ni ničesar pomenila, v roke I dobro orožje, ki ga je izrabljala proti vsemu organizi-I ranemu delavstvu. Proletarijat vsega sveta čuti posle-I dice. Čuti jih radi tega, ker ni še zrel niti za tolerant-I aost in praktično delo v velikem obsegu v svojih lastnih organizacijah. Preveč sania in premalo misli. Vsa-
kdo izmed novih prerokov hoče biti nezmotljiv in pripisuje zmotljivost vsem drugim. In koliko je med njimi takih, ki so včeraj trdili čisto nekaj drugega kar trdijo danes! Preklinjali so reforme in "reformiste". Danes pravijo, da so sicer proti reformam, vendar pa se bodo borili za povišavanje plač, za boljše delavne razmere, za skrajšanje delavnika in tako naprej. In še včeraj so obsojali to, kar zahtevajo danes; jutri bodo svoje mnenje zopet spremenili. To vsakodnevno spreminjanje mišljenja je povzročila vojna s svojo destruktivnostjo in anarhičnimi posledicami. Vlade in razne patrijotične organizacije so pitale ljudstva z vsako-jakimi propagandami, vojna sama na sebi je prinašala na površje toliko vprašanj in problemov, da je vsaki dan vzrujala človekov duh in ga delala nervoznega. Vse je bilo vznemirjeno, vzhičeno, nestrpno. Obljubo-vale so se stvari, ki se niso mogle izpolniti, vsaj ne tako, kakor je široka ljudska masa pričakovala. In tako se je mišljenje ljudi vsled duševne utrujenosti tudi po vojni valovilo semtertja. Nobene stabilnosti še ni v tem oziru.
Narodi so bili "osvobojeni", toda ljudstvo je ostalo gladno in zatirano. Kje je ostala svoboda? Industrija je propadala, draginja naraščala, kaotično stanje je več ali manj prepreglo ves svet. Ogromna stavba kapitalističnega sistema je bila razmajena. In prišli so klici, da je čas za revolucije tu, dogajali so se posamezni puči in upori, delavstvo se je tuintam polastilo obratov in po nekaj tednih neuspeha so stari gospodarji dobili nazaj ako ne popolno, pa delno kontrolo, delavstvo je pa bilo razočarano. Masa ne ve, da razvoj ne pozna histeričnih skokov. Ona ne razume, da je treba za uspehe tudi pogojev za uspehe.
Kapitalizem še ni zrušen v nobeni deželi. Delavstvo nobene dežele ni še zrelo z enim samim prevratom iztrebiti kapitalizma, kajti ta se bo stopnjevaje odpravljal in socializem ga bo v enaki meri nadomeščal.
Delavstvo vsake dežele si mora vzeti za nalogo organizirati svoje moči in si i njo pridobivati toliko vpliva, kolikor ga je v stanu doseči. Iti preko tega pravila pomeni iti preko svojih moči, kar znači, da vsak tak poizkus konča z neuspehom.
Ogromne so delavske mase. Toda koliko imajo moči proti buržvaznim vladam in proti kapitalizmu sploh? Kaj more danes ameriško delavstvo proti kapitalizmu, ki je napovedal delavstvu boj na vsi črti? Komaj, da si tu pa tam »hrani svoje že take male pridobitve. Kaj je doseglo nemško delavstvo? In kaj francosko ter angleško? No da, Rusija! Mar živi rusko delavstvo v boljših razmerah kakor delavstvo kake druge dežele? Povsod je mizerija in najmanj jo je še v modernih kapitalističnih deželah. Idealnih, za današnje človeštvo ugodnih razmer, pa ni v nobeni. Vzroki za tako stanje v poedinih deželah so različni, toda glavni je današnji gospodarski sistem, ki je odsev stopnje napredka, na katerem stoji današnje človeštvo. To
stopnjo je treba zvišati. Delavske in kmečke mase je treba izobraževati, da bodo postale sposobne za boljšo ekonomsko uredbo.
Ljudstvo kot tako se ne navdušuje za vojne. Boji se jih, in kadar se dogode, jih, če že ne drugače, vsaj v mislih preklinja. Kako je mogoče, da se dogajajo vojne, ako jih ljudstvo ne odobrava ali jim celo nasprotuje? Mogoče so raditega, ker ljudstvo še ni sposobno odpraviti vzrokov za vojne. In glavni vzrok je v nevednosti med 'ljudstvom. Nevedno ljudstvo je žoga v rokah vladajočega razreda. Slabe vlade so odsev večine ljudstva prizadetih dežel. Slaba vodstva v unijah so odsev večine članstva, ker ni sposobna dobiti boljša vodstva. Slabo upravljane organizacije pomenijo nezrelost članstva dobiti v urade sposobne, poštene ljudi.
Naše bojno polje je torej ogromno. Nahaja se vedno tam, kjer živimo. Dober borec ne bo nikdar živel fizično v eni, duševno pa v drugi deželi. Ako živiš tukaj, se tu organiziraj, trudi se spoznavati tukajšnje razmere in proučavati načine, ki bodo uspešni za tukajšnje bo^e. Tvoje bojišče je tukaj. Tvoje energije in znanje vporabljajo za tukajšnji boj. Uči se iz delavskih bojev v drugih deželah, kooperiraj s svojimi razrednimi tovariši kjerkoli, in pri tem pazi, da se boš učil od drugih, kaj ne smeš delati, če hočeš delati z uspehom. Le tak način dela in boja je konstruktiven in vodi v socialistično družbo.
t^® ^
Slika sveta v miniaturi.
V čikaškem "Daily News" in raznih drugih dnevnikih priobčuje svoje članke Frank Crane, ki ima to lastnost, da pove včasi resnico, ki pa jo s kakim drugim člankom zopet zasenči. Svoječasno je napisal članek, v katerem je propagiral osvoboditev Debsa iz ječe. Toda Crane piše za velike kapitalistične dnevnike in lastnikom takih listov resnica ni vselej po godu. Zato je moral kmalo zatem napisati drugega, v katerem je bil proti Debsovi osvoboditvi. Med pisci za buržvaz-ne liste je precej takih, ki bi pisali dobre reči, če bi pisali le to kar mislijo da je prav. Ampak morajo pisati tako, kakor ugaja privatnim interesom. V sledečem podajamo en Cranov članek, v katerem slika Reko kot prispodobo situacije po vsem svetu.
"Reka je slika sveta v miniaturi.
Težko je našemu razumu zapopasti tako ogromno stvar kakor je svetovna situacija. Naši pojmi o velikih stvareh postanejo konfuzni, pa se zatečemo k malenkostnim čuvstvovanjem ne glede kako so nesmiselna, samo da je stvar pred našimi očmi v pojmljivi obliki.
V sedanjem času se nahaja človeštvo v dobi razvojnih sprememb. V tem položaju se bori in izmotava iz ozkosrčnosti nacionalizma v svetovno zavednost. Ta svetovna zavednost še ne pomeni potrebo nasprotovati patriotizmu; ona vključuje in učvrščuje patriotizem. Toda kakor vsak korak k napredku, ima tudi ta nasprotnike v reakcionarnih elementih. Ti nimajo smisla, da bi ga razumeli. Tisti, ki se drže zadaj so ravno tako odkritosrčni kakor tisti, ki hočejo naprej in mnogokrat so prvi pri svojih prizadevanjah ovirati bolj energični kakor drugi.
Samo po sebi je jasno, da ni rešitve za človeštvo v neprekidnem pripravljanju za vojne, ki predstavljajo destrukcijo, temveč v federaciji narodov in v edin-stvu, ki bi ga vsebovala taka federacija.
Dasi je to jasno, apelira rumeno časopisje in za-krnjeni državniki še vedno na maso v imenu naciona-
listične nečimurnosti, ne samo v Ameriki, ampak v vseh deželah Evrope. Doktrina "edino za nasii brigajno se za druge" je prežela ves svet.
Vse to lahko vidimo v mali primeri na Reki.
Rekji in Trst sta bila dva glavna pristanišči stro-ogrske monarhije pred vojno. Po vojni sta posl predmet spora med Italijo in Jugoslavijo, ker Id med tema dvema deželama.
Priprost in naraven izhod iz te situacije bi bil bi se ti dve deželi sporazumeli glede tega p robidi ga rešila tako, kakor bi bilo najboljše v interesu p« valstva.
Gabriele d'Annunzio, poet srednjeveških nazoi se je vrgel v to situacijo in zasedel mesto za Italijo I ga držal v svoji oblasti dolgo časa. Tako je ta stvar; stala predmet ljutega spora obeh nacionalizmov.
Trgovina in promet sta hirala, ker Italijani in i vani niso mogli kooperirati ampak so se le prepi in se borili z orožjem.
Vsa slepa in otročja gesla v velikem obsegu, 1 "Deutschland Ueber Alles", "Britannia Rules Wave", "Glorija Francije," "Irska za Irce" in "Aan ka prvo" so koncentrirana v eni mali kaplji strupal mestu Reka ob Jadranskem morju.
In pri vsem tem, Italija rabi trg Jugoslavije za j je industrialne izdelke in Jugoslavija rabi italijai trg za svoje agrikulturne produkte. Ena dežela pok buje drugo. Inteligentna kooperacija obeh dežel bila v korist vseh.
Ali vsi poskusi priti skupaj so se razbili oki ukrotljivem nacionalizmu. Italija noče popustiti svojega objema Reke in Jugoslavija noče otvoritii jih železnic na Reko. Nobena izmed njih noče ig razun ako bi se ena pripognila drugi s čelom dol n jeni zastavi. Posledica je stagnacija pristanišča Bd
Reka je slika sveta v miniaturi."
t^
Obledovanje ruskih kontn revolucionarnih generalov
Del Wranglove armade je nastanjen v Bolgai druga je v Jugoslaviji, Romuniji in drugje. Geae Wrangel je v začetku aprila prišel v Bolgarijo insp tirati svoje čete, toda je bil zelo neprijateljsko s. medtem, ko so socialisti energično protestirali i njegovi navzočnosti. Socialistični poslanci so1 v sobranju interpelacijo, v kateri vprašujejo vlado,aj kaj dovoljuje Wranglovini četam obdržavati voj organizacijo, orožne vaje, vojaške šole, generalni a itd. Izvajali so, da je to.v protislovju z bolgarski tralnostjo napram sovjetski Rusiji.
Socialistične organizacije so obdržavale več i dov, na katerih se je zahteval razpust Wranglovika v Bolgariji in njihovo razoroženje. Vsled trenir teh, sovjetski Rusiji sovražnih čet, bi imela sled popolno pravico napovedati vojno Bolgariji.
Vlada je namignila Wranglovim četam, najneji rejajo svojemu poveljniku sprejemov z vojaškim p pom. Wranglu pa je bil dan migljaj, naj nastoj časa bivanja v Bolgariji kot zasebnik in ne kot] nik. Wrangel je prišel v civilni obleki. Vlada jell že zahtevala razorožitev in razpust njegovih čet i pak tudi bolgarska vlada je vazalka Francije, 1 ne bi imel francosski militarizem Bolgarije in t balkanskih držav tako v pesteh, bi Wrangel v njil našel take zaslombe kakor jo je.
> General Semenov se je tudi "urezal" s svojim pri-lodom v Zedinjene države. Vse javno mnenje je proti hu krvniku, ki ima na vesti toliko človeških življenj, 'red posebno kongresno komisijo so bile zaslišane raz-K priče, med njimi več ameriških častnikov ekspedi-tijskih čet v Sibiriji, ki so slikali Semenova kot navadnega tolovaja in krutega krvoločneža. Ob tej priliki je iiroka javnost izvedela, da so generala Semenova podpirale Japonska, Anglija in Francija in deloma tudi Minjene države. Takih razbojnikov so se posluže-iale "demokratične" vlade Francije in Japonske za loj proti boljševizmu, da se obvaruje zapadna civiliza-tija, To je dokaz, kako daleč so pripravljeni iti kapitalistični reakcionarji proti delavstvu, kadar slednje pride na vlado.
Ako se na genovski konferenci doseže sporazum tej Rusijo in drugimi državami, bo s tem odpadla podpora carističnim generalom in bivšim veleposest-likom za kontrarevolucionarne vpade. Celo Francija se je že naveličala trositi ogromne vsote za "strmoglav-ijtnje boljševizma", zato je dala Wranglove čete na "bord" balkanskim deželam. Najhujše ruvari proti roškemu prebivalstvu sedaj Japonska, kateri ni nobeno sredstvo preumazano v boju proti Daljnovzhodni republiki s sedežem v Čiti. Vse rusko prebivalstvo Sibirije je izročeno velikemu pomanjkanju kljub rodovitnosti zemlje in ogromnih naravnih zakladov, ker zahteva japonski imperializem od vlade v Čiti take koncesije, ki bi pomenile spremenitev Sibirije v japonsko kolonijo. Vlada sibirske republike je že mnogo popustila, toda Japonska intrigira naprej in tira mlado, napredno sibirsko republiko v gospodarski po-jin. Končno bo japonska militaristična mašina iztisnila iz vlade v Čiti vse tiste koncesije, ki jih hoče imeti in na to se prične japonska kolonizacija Sibirije. Sovjetska Rusija ne more priti na pomoč svoji sestrski republiki, ker so prometna pota iz Rusije skozi Sibirijo do krajev, katere hoče izkoriščati japonska denarna kasta, nezadostna za premikanje velikih čet in vojnih potrebščin. Transportna sredstva iz Rusije sko-li Sibirijo proti Pacifiku so bila nezadostna in slabo ipravljena še za časa ruske japonske vojne, sedaj so pa še slabša. Japonski za enkrat od strani Rusije ne preti posebna nevarnost. Toda Rusija si bo opomogla in Rusija je ogromna. V Tokiju ne bi smeli pozabiti, da so danes na krmilu Rusije drugi ljudje, ne pa nesposobni, korumpirani caristi. Obračun pride tudi za Japonsko.
Stvari se spreminjajo.
Razni pastorji se že več let pritožujejo, da ljudstvo vedno bolj zanemarja poset cerkva. In iznašli so, Na so temu vzrok kino-gledališča. En čas so jih preklinjali, potem pa so kino-slike sami uvedli v božje hrame. Nekateri, ki so pristopni reklami, bila dobra ali slaba, so šli še dalj. Tako smo zadnje čase čitali I vest, da je rektor cerkve sv. Marka v New Yorku vpeljal vaudevilske akte. Na cerkvenem odru so nastopila bosa dekleta v raznih plesih, kakor se jih vidi v vaudevilskih gledališčih. Oder je bil razsvetljen z lučjo raznih boj kakor v pravem gledališču. Ples mladih deklet ljudem bolj ugaja kakor suhoparne pridige in dolgočasne molitve. Tudi pater Zakrajšek se dobro ra-lume na podobne reklame, dasiravno bi naši pobožni, ljudje takih prizorov v njegovi cerkveni dvorani najbrž ne prenesli brez zgražanja. Izven cerkvene dvorane pa je že priredil podobne plese.
SEMINTJA.
Konference. — Zadaj in spredaj. — Či-čerinova poteza. — Kvalifikacije žensk. — Vzgoja ali prepovedi? — Veliki petek. — Pogovor z duhovi. Potlačevanje duha.
Dne 10. aprila se je otvorila v Genovi konferenca državnikov, na kateri je zastopanih štiriintrideset držav. Sešla se je z namenom obnoviti razrahljano ekonomsko strukturo Evrope. V Berlinu so nfekoliko dni preje zborovali zastopniki treh mednarodnih organizacij delavstva, da obnove zedinjeno fronto delavstva. Dne 15. aprila je pričela v Genovi konferenca predstavnikov strokovnih unij, pridruženih Amsterdamski Internacionali strokovno organiziranega delavstva, ki ima 25,000,000 članov. Novembra in decembra zadnje leto je v Washingtonu zborovala konferenca peterih velesil za omejitev oboroževanja. Poleg teh se vrše in so se vršile v teku zadnjega leta številne druge konference, delavske in kapitalistične, konference strokovnjakov in finančnikov, znanstvenikov in politikov, konference religij, konference državnikov ententnih držav in male antante, vse za izboljšanje razmer, za utrditev kapitalizma, za rekonstrukcijo, za obnovo zedinjene fronte proletarijata, za izpodkopavanje tal militarizmu. Vojne napovedi niso zahtevale posebnih, dolgotrajnih konferenc. In destrukcija je šla tekom vojne naprej brez kakih ovir. Razdirati je eno. Graditi je povsem druga stvar. Vsakdo lahko poruši hišo brez posebnega truda in znanja. Zgraditi stavbo zahteva delavcev, arhitektov in gradbenega materijala. * * *
Francoski delegati v Genovi so protestirali, ker je prostor ruske reprezentacije preveč v ospredju. Čiče-rin in njegovi tovariši bi morali po mislih Francozov sedeti kje v zadnji klopi. Lloyd George je potolažil Francoze, da so v Genovi delegacije vseh držav enakopravne, dasiravno niso. Sedež vsake je faktično toliko v ospredju, v kolikor ima dežela, ki jo reprezentira, moči in v kolikor ima delegacija mentalnih sposobnosti. Čičerin je Francozom že prvi dan pokazal, da je njegov sedež v tem smislu daleč pred reprezentanti francoskega militarizma in imperializma. Na eni strani Rusov sede zastopniki Jugoslavije, na drugi oni Romunije. Po merilu mentalitete, idej in moči sede oboji zelo daleč od Rusov. Beneš, zastopnik Čehoslovakije, pomeni v Genovi mnogo več kakor zastopniki Jugoslavije in Romunije. Razvit razum, pristopnost za sprejemanje novih idej, poznanje naukov znanstvenega socializma in boljša ekonomska in politična organizacija države, katero zastopa, mu daje to prednost. Bran-ting, vodja švedskih socialistov, predstavlja v Genovi Švedsko in ob enem je on glavni besednik drugih Skandinavskih dežel. Tudi on je daleč naprej od delegatov Poljske, Jugoslavije in Romunije, kateri se naslanjajo na svojo pokroviteljico, militaristično Francijo. * * *
Konferenca v Genovi ne bo rekonstruirala ekonomskega stanja Evrope. V ta namen bi bil potreben udarec militarizmu. Izdatki za vojne namene bi se morali v vseh deželah omejiti, posebno v Franciji. Francoski državniki v Washingtonu so trdili, da vzdržuje Francija svojo veliko armado zato, ker ji preti
nevarnost od ruskega sovjetskega militarizma. Čiče-rin je izjavil, da je Rusija pripraljena razpravljati o razborožitvi. Na pritisk Francozov je bilo vrženo to vprašanje ponovno iz agende. Za rekonstrukcijo Evrope pa je razorožitev velikih armad, ki žro glavni del virov prizadetih dežel, najvažnejšega pomena. Francija se bo izpametovala, morda kmalo, morda šele tedaj, kadar bo zanjo že prepozno. Kajti razorožitev pride in tudi rekonstrukcija Evrope, toda počasi. Sedanje konference so šele pričetek. Tudi obnova zedinjene delavske fronte se bo izvršila kakor hitro bo delavstvo
pripravljeno napraviti ta korak.
* • *
Generalni pravdnik Gison v Iowi je izdal odlok, da ženske nimajo zadostnih kvalifikacij in radi tega ne morejo kandidirati za članice senata imenovane države. Protestantovska episkopalna cerkev je črtala pri poročnih ceremonijah besedilo za neveste, s katerim so obljubljale ženinom, svojim zakonskim tovarišem skozi življenje, pokorščino. To je korak naprej v razvoju religije, ki se prilagaja novim razmeram v psihologičnemu in mentalnemu razvoju žene. Tradicija religij je zapostavljati ženo. Nikdar jo niso smatrale enakovredno možu, ampak stvor, ki mora biti podložen moškemu. To se spreminja, kar je zasluga kapitalističnega sistema, ki je pognal žensko od zibeljke in kuhinje v borbo za kruhom. Stališče ženske se je v zadnjih 25. letih pomaknilo naprej za mnogo korakov in v doglednem času bo enakopravna moškemu v vsem javnem življenju. Časi, ko je bila ženska navadna posest moškega, so za nami. Generalni pravdnik Gison, ki spada s svojo sodbo o ženskah v srednji vek, ne bo
preprečil ženskam vstop v javna^astopstva.
* * *
V Ypsilantu, Michigan, je bilo iz učiteljske pripravnice izključenih 17 dijakinj vsled "socialnih indi-skrecij", kar v tem slučaju pomeni, da se niso posvetile samo študijam, ampak so skrbele tudi za zabavo. Prihajale so domov v šolska stanovanja s plesov pozno zvečer, koketirale z moškimi, se "nedostojno" oblačile, imele kratko ostrižene lase, kar ni bilo po godu starim devam, ki so ravnateljice pripravnice. Izključena dekleta se čudijo in izjavljajo, da so dovolj stare same varovati svojo moralo. Ypsilant ni edini slučaj. Neka velika trgovina v Chicagi ne sprejema v službo deklet s kratko ostriženimi lasmi. V New Yorku so skušali spraviti v veljavo ordinanco, ki prepoveduje ženskam kajenje v javnih prostorih. Reformisti zahtevajo zakone, ki bi določevali dolgost ženskih kril. V nekaterih šolskih zavodih so izdali naredbe, ki prepovedujejo dekletam lišpanje obrazov z barvami. Mladost ima svoje muhe tudi pri ženskah. To navadno preide, kadar postanejo starejše. Ravnateljstva učnih zavodov bi morala to vpoštevati, pa posvetiti več pažnje pravilni vzgoji ženstva in izdajati manj prepovedi. Dobra vzgoja preprečuje vzroke, ki vodijo k moralni pokvarjenosti. Prepovedi vodijo v hipokricijo, katere imamo
v tej deželi veliko preveč.
• # *
Klub dijakov Ameriške legije na vseučilišču v Ma-disonu, Wis., je sprejel resolucijo, v kateri zahteva razpust Kluba socialne znanosti, v katerem se po trditvi visokošolcev, članov Ameriške legije, zbira "skupina radikalcev, ki neti s svojo organizacijo in nazori nemir med dijaštvom." Vodstvo vseučilišča najbrž ne bo razpustilo kluba "radikalcev". Ako misli nastopiti proti njim, ima na razpolago druga sredstva, s katerimi se je marsikak dijak že seznanil. Ameriško srednje in višje šolstvo je zelo pod vplivom privatnih interesov in kot tako naklonjeno stoprocentnemu ameri-
kanizmu in sovražno radikalnemu dijaštvu. V te vzrok, da se socialistična ideja v ameriških šolai more razviti, zato pa se posvečuje toliko več časa« jam in igram. V Evropi je drugače. Tam se dij« svobodno giblje in pri formiranju radikalnih dij« klubov se mu ne dela ovir. Vsled tega evropski i zavodi tudi razvijajo več talentov kakor ameriški tlačevanje duha ni zdravo in ne vodi k dobrim n tatom.
* * •
Protestantovska in katoliška duhovščina v waukee je izdala na podjetnike, urade in trgovce naj prenehajo z delom od 12. do 3. popoldne na i petek, da se da s tem ljudstvu prilika odvrniti za ur misli od materijalnih zadev in misliti na smrtO šenika, ki je daroval svoje življenje za odrešenje veštva. Ako bi ljudstvo obrnilo tiste tri ure premi vanju, kako bi se samo rešilo od bremen, ki na povzročajo materijalne skrbi, borba za življenski stanek, bi ne bilo slabo. Ali, če bi obrnilo svoje na dejstvo, da je nekdanje krščanstvo učilo brat in ljubezen do bližnjega, mesto da misli le o legei nem, misterijoznem vstajenju, bi bilo tudi bolje, za krščanske religije, ki so že davno prenehale j tično izvajati nauke svojega Učitelja. Pravzaprav religije niso nikdar izvajale, ker človeštvo še nil ni bilo zrelo za bratstvo in za ljubezen do svojih I njih v velikem obsegu. Predno bomo prišli tako da bodo nauki religij že popolnoma otemneli; človal mora v dosego bratstva več misliti kako odpraviti i ke, ki povzročajo nebratstvo, sovraštvo in mritje bližnjih, .ter manj o religioznih skrivnostih in odn nju onkraj smrti.
* * *
Sir Arthur Conan Doyle, pisatelj detektivskih) vesti, je prišel v Ameriko, kjer obdržuje predavanj spiritualizmu. Doyle ima dokaze, da so duhovi una med nami. On sam se ž njimi pogovarja. Koder od pa, ga poslušajo velike množice, kajti misterijoi) so bile vedno privlačne za ljudstvo. Katoliška in ge krščanske religije, ki tudi uče nauk o neumrji sti duše, ne gledajo z zadovoljstvom početje spirit stov, ki se pogovarjajo z duhovi umrlih že na teras tu. W. J. Rryan, Conan Doyle in drugi podobni ui lji so ostanki mračnjaštva iz preteklih stoletij. Tek Stankov je še veliko, ker je masa duševno zaostalih i di še ogromna, danes še v veliki večini. Toda znano v ospredju. Bryan, Doyle in drugi pa so v ozadju, nevedno maso, h kateri spadajo. Ako bi duhovi ui prebivali med nami v takem smislu kakor uče spiri listi, in bi se ljudje lahko pogovarjali z njimi, bi genovska konferenca prav gotovo uspešna. V Ga kjer zborujejo predstavniki današnjega ekonomi sistema, ki so v veliki večini, in predstavniki n idej, ki so danes še v manjšini, bi bilo navzočih miljone duhov padlih ljudi na bojiščih in onih, ki so umrli vsled mizerije, povzročene vsled vojne, ogromna armada duhov, ako bi mogla govorili, bi htevala od genovske konference sklepe, ki bi vodi jutri v novi družabni sistem, v katerem bi bile i in mizerije v današnjem smislu nemogoče. Takih hov ni, zato so diplomatje v Genovi brez skrbi, duhovi v živih ljudeh danes še ne morejo zapopi grozot in škode, ki jo je povzročila vojna, zato ho« imeli vojne in še razdejanja. Duhovi, ki znajo na in voditi k izboljšanjem, so v živih ljudeh. Nauki, so jih širili živi ljudje in jih utelesili v knjige, in kipe, v tehniko itd., so edini duhovi, ki so jih n stili po smrti. S temi se pogovarjajmo in od tik učimo.
Reakcionarni unijski voditelji proti industrialnemu unionizmu.
Ameriški kapitalizem se je skozi zadnjih 50 let mijal kakor skoro v nobeni drugi deželi. Edino Nem-ise je mogla ponašati z razvitkom industrije po a-(riškem merilu. Danes so Zedinjene države ena naj-mtejših kapitalističnih dežel, kjer je tehnika v teku r desetletij dosegla neverjetne višine. Pred par de-lletji še omalomaževana, prezirana dežela, je danes ilesila, ne toliko po militaristični moči, kakor vsled njega bogastva in industrialne izpopolnjenosti. Ni ida, da so na genovski konferenci diplomatje vseh tel, tudi Rusije, izražali svoje obžalovanje vsled od-itnosti Amerike.
Medtem, ko je ameriški kapitalizem brezprimerno no napredoval, so ostale strokovne organizacije ame-iitega delavstva, razun par izjem, tam kjer so bile v fetku. Ameriška Delavska Federacija, v kateri je, min par samostojnih unij, včlanjeno vse ameriško tokovno organizirano delavstvo, je v enih ozirih še »servativnejša kakor je bila v svojem začetku. I Organizirani delavci v enem obratu gredo na stav-o,toda ne vsi; vsaka stroka je organizirana zase in Ujetniki, ki so premetenejši kakor pa konservativni laijski odborniki, so v raznih bojih sicer sklenili polije z unijami raznih strok delavcev, toda pogodbe mdno ne potečejo vse naenkrat. In tako se dogodi, I) gredo delavci ene stroke na stavko, ker je njihova Itgodba potekla in so podjetniški pogoji taki, da jih nija ne more sprejeti, delavstvo ostalih strok pa dela, hjti pogodbe še niso potekle in te so sveta stvar, ki se jt ne sme prelomiti. Delavci, oziroma nazadnjaški od-tori njihovih unij mislijo tako, medtem ko so podjet-fii premnogokrat drugačnega mnenja. Pogodbe z unijami veljajo zanje le dotlej, dokler se ne pokaže priložnost, pa jih prelomijo. Zanje so krpe papirja, kater so bile za nemškega kajzerja meddržavne pogodbe.
Mnogoštevilne stavke so izgubljene vsled staro-tpilnega načina organizacije, ki bi že pred desetimi leti spadal med staro šaro. Že pred leti so se dobili idje, ki so skušali reformirati Ameriško Delavsko rieracijo, toda tudi načini, potom katerih so to sku-ili doseči, niso bili uspešni. Med ljudmi, ki so hoteli »praviti iz ameriških strokovnih unij eno moderno tlavsko organizacijo, je bil tudi E. V. Debs in poleg njega vsa socialistična stranka, toda kot taka ni vršila drugega kakor širila socialistično propagando med lanstvom unij. Drugim se je zdel to prepočasen pro-es, pa so formirali razne industrialne unije, med ka-r' i je bila najznačilnejša I. W. W., ki še sedaj ob-toda vsled progonov je zelo oslabljena; tudi ni nikdar dobiti med ameriškim delavstvom trdih tako nima v svojem obstoju drugih zaslug kakor širila med masami delavstva idejo za indu-alni unionizem. Tudi S. L. P. ima nekako u-ki stoji na principu industrialnega unionizma, to-je brez pomena v ameriškemu delavskemu gibanju, rtudi eselpistična stranka sama, ki životari le kot sekta. Ljudje, kot n. pr. W. Z. Foster, so pričeli idevati zgrešenost dualnega (dvojnega) unionizma, so pričeli s propagando, naj radikalno delavstvo o-, kjerkoli mogoče, v Ameriški Delavski Federaciji njenih vrstah širi idejo za industrialno formo de-e organizacije. Na par zadnjih konvencijah A. of L. je prišla stvar celo na dnevni red, toda večina
delegacije je bila še na strani Gompersovih nazorov, ki so sovražni industrialnemu unionizmu. V nekaterih krajih, kot v državi Washington, v Kanadi itd., so se med naprednimi unijami, spadajočimi k A. D. F., formirale posebne organizacije s ciljem širiti idejo za "eno veliko unijo", ki bi zrevolucionizirala sedanjo formo A. D. F. Reči se mora, da je po dolgoletnem, vztrajnem boju socialističnih in drugih progresivnih elementov ideja za reformiranje starega načina ameriškega unionizma dobila že precej trdna tla in mnogo pristašev.
Dne 19. marca je Čikaška delavska federacija sprejela resolucijo, v kateri propagira formiranje "ene velike unije", kar bi pomenilo strnjenje raznih unij ene industrije v enotno organizacijo; z drugimi besedami: iz njih bi se stvorila industrialna unija v prizadetem obratu. Prvi so nastopili proti tej rezoluciji razni odborniki tistih čikaških unij, ki imajo nazadnjaška vodstva. Kot celota so nastopili proti nji stav-binski delavci potom "Chicago Building Trades Council", v katerega spadajo vse stroke stavbinskega delavstva v Chicagu. "Svet stavbinskih unij" je pod kontrolo konservativcev in nazadnjaških vodij, ki so seveda kot taki tudi veliki sovražniki socializma in zelo pobožni ljudje. Dne 12. aprila je prišel v Chicago sam predsednik A. D. F. in na konferenci delegatov unij nastopil proti resoluciji čikaške federacije. Dejal je med drugim: "Zadaj za to resolucijo se skriva propaganda radikalizma za strmoglavljenje konstitucionalne vlade Zedinjenih držav. Da se to doseže, kakor je dejal sam Lenin, je treba vreči Ameriško Delavsko Federacijo ..."
Navajal je še razne očitke W. Z. Fosterju, ki vodi propagando med delavstvom v A. D. F. za industrial-ni unionizem in predbacival, da bi rad postal diktator po boljševiškem vzoru. Gompers je naglašal, da jfr dober frade-unijaš, da se bo boril za tako unijo do konca, da pa je poleg vsega tudi Amerikanec, kar po njegovem mišljenju seveda pomeni biti lojalen konsti-tucionalni vladi; nič ne de, kako je vlada pod vplivom nevidne denarne vlade, neglede, kako nastopa proti delavstvu po nalogu kapitalistične oligarhije, bogne-daj nastopati proti vladi! In delo za industrialni unionizem je že "propaganda proti konstitucionalni vladi Zedinjenih držav." Ljudje, kakor je Gompers, so nemogoči v delavskem gibanju evropskih dežel. Le vsled zaostalosti" delavstva na polju razredne borbe se vzdržujejo ljudje Gompersovega kalibra. Nesmiselno jih je napadati, kajti oni so produkt psihologije povprečnega ameriškega delavca in to delavstvo kontrolira A. D. F. Badikalna manjšina v strokovnih organizacijah se mora omejiti le na konstruktivno kritiko, pri tem pa vzgajati delavske mase, da bodo enkrat spoznale zavo-ženost svoje staromodne taktike. V tem oziru ima Foster in drugi prav. Povsod, kjer le mogoče, naj napredno delavstvo ostane v A. D. F. in pridobiva njeno članstvo za novodobne ideje. To je staro stališče socialistične stranke. Levičarji so se mu odtegnili, toda na ukaz iz Moskve so sedaj sami izdali podoben proglas in apel na svoje pristaše, naj delujejo v unijah za preobrat v istem smislu, kakor je ves čas učila socialistična stranka. Ameriška Delavska Federacija ne bo na veke ostala taka kot je, dasiravno Gompers misli, da bo. Tudi njemu toliko priljubljena konstitucionalna vlada je pristopna izpremembam. Konservativni možgani sicer mislijo da ne, ker so uverjeni, da bodo stvari vedno take kot so danes. Evolucije ne poznajo in napredek sovražijo. Gompersi in drugi nazadnjaki bodo izginili, želja po izboljšavanju pa bo gnala stvari naprej po poti razvoja.
Južnoameriške Indijanke.
Ko je Columbus priplul v Ameriko, se mu še sanjalo ni, da je odkril nov kontinent. Zapustil je bil staro Evropo z namenom, da najde zapadno pot po morju v staro, bajeslovno Indijo in s tem obenem dokaže, da je zemlja obla. Ko je našel kopnino na zapa-du,t je torej mislil, da je prišel v Indijo in ljudi, ki jih je tam videl, je smatral za Indijce. Tako so prebivalci stare Amerike po krivem prišli do imena Indijanci.
Od tistega časa se je marsikaj napisalo o Indijancih. Ali to, kar je največ prihajalo ljudem v roke, je imelo bore malo znanstvene vrednosti. Pač se je znanost veliko bavila z njimi in nam zna povedati marsikaj zanimivega. Pri mnogih indijanskih plemenih so se na primer še do sedanjega časa ohranili običaji, ki nam omogočajo, da lože spoznavamo človeško prazgodovino in uredbe nekdanje družbe.
V splošnem je pa to znanje malo razširjeno. Največ, kar "ve" masa belih ljudi o Indijancih, je radovedna mladina čitala v takozvanih indijanaricah, v fantastičnih povestih, med katerimi pa je bilo prav malo takih, ki bi se bile naslanjale na resnična dejstva. Tako ni čudno, da ni le malo pravega znanja o Indijancih, ampak da vladajo o njih večinoma čudno zasukani pojmi.
Med temeljnimi napakami je ta, da se navadno govori o Indijancih, kakor da je to en narod in da velja za vse, kar vemo slučajno o enem. Če bi kdo dejal, da so belokožci vsi en narod, bi ga gotovo debelo pogledali. A kakor se ločijo beli ljudje, tako tudi rdeči, črni, rumeni. Med raznimi indijanskimi plemeni in narodi so celo veliko večje razlike, kakor med belimi. Že prvi osvojevalci Amerike so opažali, kako močno se ločijo v kulturi, a čim bolj in čim resneje se je pozneje stvar znanstveno raziskavala, tem več in značil-nejših se je našlo.
Če je splošno znanje o Indijancih zelo površno in luknjasto in veliko bolj prepojeno s fantazijo, kakor z resničnostjo, se pa lahko pravi, da je še prav posebno majhno znanje o ženski pri Indijancih. To, kar se večinoma o njej misli, je približno tako podkovano kakor povesti o starodavnih hrustih, o copernicah itd.
Dasiravno je bilo stališče ženske pri številnih se-veroameriških plemenih, posebno pri Irokezih, zelo visoko, igra indijanska žena ne le v onih krvavih povestih podrejeno vlogo, temveč celo v mnogih znanstvenih delih.
Brez znanja glede vpliva in delovanja ženske pa nam ostane indijanska kultura knjiga, ki je zapečatena s sedmimi pečati. V kulturi indijanskih plemen je določena ženski čisto posebna, produktivna vloga. Indijanska žena se mora pečati ne le s hišnim delom, vzgojo otrok in pripravljanjem jedil. Ona mora preskrbeti deloma vsa živila. Ona zbira sadeže ter jo je smatrati tudi za početnico v saditvi rastlin. Nadalje mora sama izdelavati vse posode, ki jih potrebuje v svojem gospodinjstvu, ter tudi obleko, s katero se pokriva družina. Ona gradi pri številnih rodovih koče, izdeluje posode in sklede, prede itd. Tako se je na primer v Boliviji in severni Argentiniji ohranila starodavna indijanska kultura, ki je ostala nedotaknjena od modernega vpliva.
Nazorno sliko mnogostranskega delovanja indijanske žene nam nudi Šved Nordenskjold v svoji knjigi "Življenje Indijancev." V tej knjigi se obravnavajo plemena v ozemlju Rio Pilcomayo v južni Ameriki in
življenju žensk samih je posvečenih par pogin knjige.
Če gre pri nas ženska v trgovino ali na trg, dal pi tam ribo, se večkrat jezi na dolgo pot, katero m pri tem prekoračiti. Veliko na slabšem pri tem pi indijanske žene, kajti one morajo ribo najprej vloii Jerbase, katere uporabljajo pri tem, morajo naju same izdelati. Zelo velike ribe vjame sicer moi si kajti za to je potrebna večja ročnost v streljanji potapljanju. Pri tem je treba pripomniti, da je pn lov zadeva moža samega. Čim je privlečena riba vi čo, se razloži s pomočjo lesenega noža ali poostra školjk. Poostreno kamenje je v onih krajih komaj j ti in železni noži belih ljudi se še niso razširili i temi prvotnimi plemeni.
Tudi vodo za kuhanje, katero pogosto tako Iahh mišljeno trosimo, ker imamo na razpolago vodovod mora prinesti indijanska žena v posodah. Pri tem p je treba pomisliti, da pota niso uglajena in da sovi čini slučajev zelo trnjeva. Razventega pa žge sob na način, kot si ga niti predstavljati ne moremo vi ših zmernejših krajih. V suhi dobi pa ne pripomon jo niti nadaljša pota do lonca vode. Tedaj pa je tri iskati korenine, ki vsebujejo vodo in iz katerih se 4 biva pri kuhanju tekočina.
V	dobrih časih skrbi indijanska žena lahko zai menjavo pri jedilih. Tedaj je dobiti koruzo, diij sadje, korenine, ribe in od časa do časa prinesen domov z lova tudi kakšnega jaguarja.
V	takih časih se vari tudi takozvano Algami pivo, ki se izdela na naslednji način: Več moških i žensk sede okrog velikega lončenega kotla, nakar v« me vsak kos sadeža Algarrobo v usta, in ga prežvea, nakar izpljune izžvečeni sok v posodo samo. Na sli način izdelujejo tudi prebivalci Južnega morja opoj Kava-Kava. Slina, ali snov, ki je vsebovana v njq takozvaii Ptialin, izpreminja v rastlini nahajajoči i škrob v sladkor, na kar nastane vsled vretja alkoU
Pri tem ne pride nikomur na misel, da bi smalri slino drugega za kaj nečistega ali ogabnega. Nasprtl no pa igra slina v ljubezenskem življenju indijanski žensk veliko vlogo. Indijanska ženska ne poljubajt svojega ljubimca, temveč ga praska ter mu pljuje v lice.
Pri indijanskih plemenih ozemlja Pilcomayo opi zujemo lahko dve kulturni stopnji, dasiravno stanuj jo ta plemena daleč drug od drugega. Obenem s M turno stopnjo pa je tudi različno stališče ter razlim usoda žensk. Najnižje stoje Čaroti in Ašlukaj Indija ci. Že na prvi- pogled se razlikujejo od više stojefl Čane in Čiriguano Indijancev, in sicer po njih nam nost neumevrii umazanosti. Umivajo se le popolno® majhni otroci. Glede jedi so ta plemena malo izbirčni Drob ubitih živali se servira kot prikuha pri jedil« se zavživajo podgane, gosenice in žuželke. Obstaja dh lje navada, da si ljudje drug drugemu jedo uši z gin
Kakor druga indijanska plemena so tudi ta nasti nem potovanju iz enega kraja v drugi. Pri tem je ia ska tista, ki naloži vse imetje družine na konja t» vleče za seboj otroke. Mož pa koraka poleg obteia le s pušicami in lokom. Številni raziskovalci so vidi ženske le tako obložene ter jih vsled tega označili M "tovorne živali" mož. To označenje pa je precej pit tirano. Ravno na potovanju mora imeti moški sv« roke popolnoma proste, kajti v gozdni globeli pri večkrat sovražnik aH divja žival in pri tem je Jnl imeti odprte oči in ušesa ter biti vsak trenutek pravljen braniti ženo in dete.
Pri Indijancih Ašlutaj in Čoroti grade ženske kote ter znašajo skupaj kurivo. Pri rodu Šane pa sta oba posla izključno delo moških. Moški in ženske obdelujejo skupno polje, dočim je živinoreja izključno stvar Msk. Lončarstvo, to je izdelovanje lončenih posod I tkanje je popolnoma prepuščeno ženskam. Tudi li tem polju kažejo Indijanke, da znajo več kot graditi koče in kuhati. Okraski na lončenih posodah ter čudovito lepi vzorci pri tkanju so prava iznajdba indijanskih žena. Okraske v lončeno posodo izdelujejo potom enakomernega pritiska v ilovico, preden jo igrejejo.
; Indijanska žena je vsled tega rokodelec in umetnik v eni osebi, delavni stroj, in šele v zadnji meri ilovek, kot si ga predstavlja kapitalizem v splošnem, kdenskjold nam opisuje indijansko ženo kot zelo dobro družinsko mater. V dobrih časih suši in kuha sadeže, nabira semena ter se pripravlja na* novo setev. V težkih časih pa mora skrivati indijanska mati vse, kar je zbrala, pred lačnimi želodci in to je večkrat ie!o težka naloga.
Indijanska žena dobi ponavadi le dva in kvečje-ra Štiri otroke. Drugi otrok pride na svet šele potem, ko nima mati s prvim otrokom več posebnega posla. Tako zahtevajo življenski pogoji Indijancev, kajti na potovanjih, ki jih uprizarjajo, je mogoče nositi le enega otroka. Ženska dela do poroda ter vstane takoj dragi dan. Pri vseh teh rodovih obstaja starodavna navada, da ležejo moški v posteljo, dočim opravlja žena vsa hišna dela.
| Zanimivo je opazovati razlike glede stališča ženske pri posameznih indijanskih rodovih. Največjo prostost uživajo pri plemenu Ašlulaj. Čim se tu ženska poroči, je zvesta in dobra žena svojemu možu. Pred poroko se večkrat vdaja drugim moškim, dočim je po poroki stvar zaključena. Mnogoženstva sploh ne po-inajo. Zakoni so srečni, ženske niso sužnje, dasiravno morajo opravljati najglavnejša dela za družino in dom.
i^t
Kako se postopa z brezposelnimi.
[ V enem ali drugem kraju se raznese govorica, da lota in ta tovarna en določen dan vposlila toliko in toliko delavcev. Masa brezposelnih pride pred vhode in čaka na delodajalca. Ti ne pridejo, kompanijski policaji razganjajo množico, toda ker se ne razide, prič-10 brizgati vodo nanjo. To se je dogodilo že v mnogih krajih. Pred eno Fordovih tovaren v Detroitu je vsled take govorice prišlo iskati dela do dva tisoč brezposelnih. Pozvana je bila policija, da jih razžene. Pričel se je pretep, kajti brezposelnih delavci so ljudje, ki pri policiji nimajo nobenega ugleda, zato se jih sme brez skrbi pretepati. V teh bojih je bilo več brezposelnih poškodovanih.
| Pisec teh vrstic je videl pred kratkim časom maso brezposelnih Poljakov, ki so čakali pred vhodom neke tovarne, seveda z namenom, da se jih bosi usmilijo in jim dajo službo. To se ni dogodilo, Kompanijski stražniki so jih pozvali, riaj odidejo izpred vhoda," in ker niso hitro ubogali povelja, so jih dobili s količki po glavah. Mislite si družinskega očeta, ki ima doma ieno, otroke in poleg teh gostuje še glad, na pohodu n delom, mesto tega pa ga kompanijski stražniki pretepajo. Naša družba je idealna! Boj socialistom, ki jo hočejo spremeniti!
Zboljšanje delavskega položaja.
Dandanes se delavci bojujejo v prvi vrsti za uživanje sadov svojega lastnega dela. Radi tega je popolnoma opravičeno, da narašča delavsko gibanje in drži korak z naraščajočim modernim kapitalizmom, da tako poželjenje po plodu delavskega dela prodira v čim-dalje širše ljudske kroge, obenem se pa zvišuje plodo-vitost človeškega dela.
Meščanski ekonomi so skušali dobiti v naraščajoči produktMteti sredstvo, s katerim bi dali današnjemu socialnemu gibanju povsem drugo smer. Napredek na polju proizvajanja ljudskega imetka, ki se ne da utajiti in ki se vedno ponavlja, omogočuje, da bi se lahko zboljšal kulturni in gospodarski položaj delavcev. To je po mnenju meščanskih ekonomov točka, ki bi lahko zedinila interese delavca in delodajalca vsaj za sedanjo dobo.
Priznamo, da so delavci nekaterih delavskih strok dosegli boljše delavske pogoje. Ali za to se imajo zahvaliti le samim sebi, svoji organizaciji, pa nikomur drugemu. Strokovna in politična organizacija je najboljši pripomoček proti obubožanju delavske množice, za katerim stremi kapitalizem. Kdor trdi, da so delavci tudi deležni naraščajočega dobička po kapitalu, postavlja direktno resnico na glavo.
Kje je pa iskati vzroke za naraščajoče bogastvo v današnji človeški družbi? Kot gonilni sili vidimo dvoje pojavov; tehnično-mehaničnega in socialno psiho-logičnega. Tehnični pojav vidimo v tem, da se je čas za proizvodnjo izdelka izdatno skrajšal in zvišal nad-vrednost izdelka, ker je znižal stroške za izdelovanje. Temu pa zopet sledi naglo osredotočevanje kapitala v rokah peščice kapitalistov — trustjanov. Da se ta bajeslovno naraščajoča proizvodnja res vrši, nam priča moderni stroj, ki izvrši v par urah toliko, kolikor sto pridnih delavskih rok z ročnim delom tekom vsega dne.
Že pred leti je bilo mogoče izdelati par čevljev v uri in pol. Ta dokaz iz čudežev moderne proizvodnje dokazuje, kako se je pomnožila proizvajalna sila.
S tem pa niso izčrpana vsa sredstva za naglo in posiljeno proizvodnjo. V mnogih tvornicah, premogo-kopih in rudnikih cvete še delo na akord. Delavci so plačani od komada ali tone. Akordni sistem sili delavce, ako hočejo pomnožiti svoj zaslužek, da napno in porabijo pri delu svoje zadnje sile. Že v akordnem sistemu vidimo socialno psihologičen pojav. Temu sistemu se pa pridružuje dandanes takozvani premijski sistem al:i "bonus", ki je v navadi v mnogih podjetjih dasi ga zadnje čase vsled obstoječe industrialne krize nekatera podjetja opuščajo.
Ameriški kapitalist ima za devizo: "Time is money." (Čas je denar.) Ako izvrši delavec izdelek pred določenim časom, dobi posebno premijo, pa se dozdeva, da se je delavcu pomnožil zaslužek. V resnici pa zasluži delavec manj, kar dokazuje naslednja primera.
Delavec rabi za izdelovanje izdelka recimo 40 ur in zasluži na uro 40 centov. 40x40=$16. Delavec pa vsled premijskega sistema, z vporabo vseh sil zgotovi izdelek v 18 urah, 40xl8=$7.20. Ako računamo za prihranjene ure za vsako 30 centov premije, dobi za 22 prihranjenih ur $6.20. Vsega skupaj $13.20. Dozdevno je delavec zaslužil več, v resnici je pa kapitalist še posebej zaslužil pri dotičnem izdelku v primeri s prej-
šnjim delovnim časom $8.80. To je najboljša primera za izsiljeno proizvajanje.
Dogajalo se je in še še dogaja, da kompanija vpelje akordno delo; delavec pri nagajanju vseh svojih sil zasluži dolar ali dva na dan več. To se vrši nekaj tednov, morda par mesecev. Potem kompaniija odvzame akordno delo, pa vpelje dnevno plačo. Toda od delavca zahteva, da naredi toliko, kakor preje, ko je bil plačan od količine izvršenega dela. "Ako si preje lahko naredil toliko in toliko, narediš lahko tudi sedaj, ko imaš dnevno plačo." In delavec ima dva izhoda: Ali se gnati pri delu kakor živina, ali pa pustiti službo. In večinoma se odločijo za prvi korak.
So še drugi načini, potom katerih kapitalisti mno-že in izsiljujejo intenziteto človeškega dela. Zato tudi naraščajo njihova bogastva in se bolj in bolj koncentrirajo v rokah nekaterih.
Sedaj je na dnevnem redu trganje plač in rušenje unij. In priznati moramo, radi ali neradi, da je delavstva tisto, ki izgublja v tej igri. Svoje plače so ob-. držale le nekatere organizirane stroke delavcev, ki nimajo na delavskem brezposelnem trgu toliko konkurence in ki imajo boljše pogoje v boju proti gospodarjem. Maso ameriškega delavstva pa se potiska nazaj v predvojne razmere, v kolikor se tiče plač in v evropski standard, v kolikor se tiče življenskih razmer. Cene življenskim potrebščinam so se le malo znižale, v nekaterih slučajih se še večajo. Plače pa gredo navzdol z nevrjetno brzino. In pri vsem tem je še nekaj miljo-nov delavcev brez dela. Moderni proletariat je podoben Tantalu, ki se hoče otešiti, mejtem, ko se umikajo sadovi od nijega v nedogledno daljavo, da mu jih je nemogoče doseči. In pod kapitalizmom jih ne bo dosegel. Rešitev je edino v socialistični družbi. ^
HYLAN O "NEVIDNI VLADI."
Newyorški župan J. F. Hylan je v svojem govoru na sestanku članov organizacije Kolumbovih vitezov v Chicagu dejal, da imamo poleg konstitucionalne vlade še vlado finančnikov, ki je prava vladarica dežele. Rekel je, da "mala koterija mednarodnih bankirjev faktično vlada Zedinjene države v svoj lastni prid." Napadel je nekatere senatorje, ki so izdali interese svojih volilcev in se v zbornici postavili v službo mednarodnih finančnikov.
Župan Hylan je govoril resnico, toda je tudi sam podpornik sedanjega družabnega reda, kakor tudi organizacija, pred katere članstvom je govoril. Ni dovolj samo izvajati, kdo faktično vlada to deželo; kdor pride enkrat do tega spoznanja in mu je ljudstvo več kakor privatni interesi, mora delovati za odpravo takih škodljivih vplivov. Korumpirana mašina demokratske stranke v New Yorku ni nič boljša kakor ameriška vlada na Wall Streetu. Hylan bi moral torej delati za odpravo korupcije in nevidne vlade tam, kjer se zbirajo prijatelji ljudskih pravic, in to je socialistična stranka.
t^® ^
Posameznik kot tak ne šteje ničesar v delavskem gibanju. Posameznik, neglede kako mrzi kapitalizem, ni nevaren kapitalisitčnemu sistemu. Organizacija, ki sestoji iz posameznikov, je edino uspešno sredstvo v boju za izboljšavanje položaja delavskega razreda. Socialistične stranke ne bi bilo brez organiziranih socialistov. In čim več jih bo, jačja bo stranka.
ANTON ČEHOV:
DUEL.
Za "Proletarca" poslovenil Jože Vidmar.
^tnim !tiii]iiiiiiiiiiiiiiiiiiriiii;iiii:iitii>iiii:iiiiiiiiiiiiJiiitiiiiiiin)ifi(»»»i»ntiimiiaiiiiiiufH»iM»i»itn[iitiui luiniu iiiiucnii«inaMaMMH (Nadaljevanje.)
XIII.
Lajevski je prejel dve pisemci; odprl je prvoii prebral: "Ne odpelji se, moj dragi."
"Kdo bi bil mogel to pisati? — je pomislil.-Gotovo, da ne Samojlenko. . . Tudi dijakon ne, b ne ve, da se hočem odpeljati. Mogoče von Koren?"
ZooJog se je nagnil nad mizo in je risal piramii Lajevskemu se je zdelo, da se njegove oči smejo.
"Najbrž se je Samojlenko zaklepetal. . ." - ji pomislil Lajevski.
V drugem pisemcu je bilo z isto narejeno p» vo z dolgimi repi in pentljami napisano: "Nekdo« pa v soboto ne odpelje."
"Neumno norčevanje, — je pomislil Lajevski. -Petek, petek. . . ."
Nekaj se mu je zgostilo v grlu. Potipal je orni-nik in zakašljal, toda mesto kašlja je izbruhnil iz ji-la smeh.
— Ha ha— ha! — se je zahohotal. — Ha — ha-ha! "Čemu se smejem?" — je pomislil. — Ha - I« — ha!
Skušal se je udržati in si je položil roko na usti toda smeh mu je davil prsa in vrat, in roka ni rooglil zakriti ust.
"To je pa le preneumno! — je mislil in se holt I tal. — Ali sem znorel ali kaj?"
Krohot je postajal vedno večji in večji insejrl spremenil v nekaj pasjemu lajanju podobnega. Lajei-I ski je hotel vstati od mize, toda noge ga niso ubogakl in desna roka je proti njegovi volji nekako čudil skakala po mizi, krčevito lovila papirje in jih m«-| kala. Zagledal je začudene poglede, resen, prestraial Samojlenkov obraz in pogled zoologa, ki je bil polil hladnega posmeha in gnusa, ter je razumel, da iml histeričen napad.
"Kakšna grdobija, kakšna sramota! Še nikoli sel mi ni pripetilo kaj takega. . ."
Prijeli so ga pod roko in ga nekam odpeljali; ntl kdo mu je od zadaj podpiral glavo; kozarec mu je Mi l snil pred očmi in trčil ob zobe, in voda mu je stekH po prsih; pripeljali so ga v majhno sobo, sredi stojite! dve postelji druga poleg druge, pokriti s čistimi, bi kor sneg belimi odejami. Zvrnil se je na posteljo ill zaihtel:
—	Nič hudega, nič hudega. . . — je govoril Sa-H mojlenko. — To se človeku lahko pripeti. . . Lahko,.«
Nadežda Fjodorovna, ki je trepetala po vsemtelesol in slutila nekaj groznega, je stala pri postelji in spri-1 ševala:
—	Kaj ti je? Kaj? Za božjo voljo, govori ... 1
"Da mu ni mogoče Kirilin česa pisal?" — je ni-l
—	Nič mi ni. . . — je rekel Lajevski s smehom ill jokom. — Pojdi ven. . . golobica.
Njegov obraz ni izražal ne sovraštva ne gnusa. I torej, ne ve ničesar; Nadežda Fjodorovna sejenekfrB liko pomirila in je šla v sprejemnico.
—	Ne razburjajte se, mila! — je rekla Marja Kod-I statinovna; sedla je poleg nje in jo prijeli za roko.-B
To bo minilo. Moški so prav tako slabi, kakor me, jrešnice. Oba preživljata krizo. . . to je tako razum-ivo! No, mila, odgovor pričakujem. Dajte, pogovo-iva se.
t — Ne, ne govoriva. . . — je rekla Nadežda Fjodorovna in prislužkovala iihtenju Lajevskega. — Težko mi je. . Dovolite mi, da se poslovim. . . t — Kaj vendar mislite, kaj vendar mislite, mila! -seje prestrašila Marja Konstatinovna. — Kako morete misliti, da vas pustim domov brez večerje? Ko pojemo, tedaj pa zbogom.
—Težko mi je. . . je zašepetala Nadežda Fjodorovna in z obema rokama prijela za ročico pri naslonjaču, da bi ne padla.
t — Otroško padavico ima! — je veselo dejal von Koren, ko je stopil v sprejemnico; toda, ko je zagledal Nadeždo Fjodorovno, se je zmedel in odšel ven.
Ko je bil napad pri kraju, je sedel Lajevski na tuji postelji in premišljeval:
"Sramota, jokal sem kakor punčka! Smešen in o-studen moram biti. Odidem pri zadnjih vratih. . . Sicer pa, to bi pomenilo, da pripisujem svoji histeriji resen pomen. Treba bi bilo napraviti iz nje šalo. ."
Pogledal se je v zrcalo, posedel je še nekaj časa in šel nato v sprejemnico.
i — Evo me! — je rekel smehljaje se; bilo ga je mučno sram in čutil je, da je tudi druge sram v njegovi navzočnosti. — Se že primeri včasih kaj takega, - je rekel in sedel. — Sedel sem, naenkrat pa začutim, veste, strašno boleče zbadanje v boku. . . neznosno, živci niso zdržali pa. . . pa je prišla ta neumnost. Kaj hočete, naša nervozna doba!
Pri večerji je pil vino, se razgovarjal in si je včasih krčevito vzdihaje pogladil bok, kakor da bi poka-loval, da bolečino še čuti. In nihče mu ni verjel, ra-ien Nadežde Fjodorovne; in on je to videl.
Proti desetim so šli na sprehod po bulvarju. Nadežda Fjodorovna se je bala, da je ne bi ogovoril Kirilin, ir. se je ves čas držala pri Marji Konstantinov-ni in otrocih. Oslabela je od strahu in žalosti; čutila je, da prihaja mrzlica in je komaj premikala noge, toda domov ni šla, ker je bila prepričana, da pojde. Kirilin ali pa Ačmianov za njo, ali pa oba skupaj. Kirilin je šel zadaj poleg Nikodema Aleksandriča in je polglasno napeval:
—	Ne do — ovolim, da bi se z menoj igra—ali! Ne do —ovolim!
Z bulvara so krenili k paviljonu, potem po bregu in so dolgo gledali, kako fosforescira morje. Von Koren je pričel razlagati zakaj fosforescira.
XIV.
— No, čas je, da grem na vint. . . čakajo me, — je rekel Lajevski. — Zbogom, gospoda.
—,Jaz grem tudi s teboj, počakaj, — je rekla Nadežda Fjorodovna in ga prijela pod roko.
Poslovila sta se od družbe in odšla. Kirilin se je tudi poslovil, rekel je, da ima isto pot, in ju spremil.
"Kar bo, bo. . . — je mislila Nadežda Fjodorovna. - Naj. . ."
Zdelo se ji je, da so stopili visi grdi spomini iz njene glave in gredo v mraku poleg nje in teško dihajo; ona sama pa leze kakor muha, ki je padla v črnilo, s poslednjimi silami po cesti in maže s črnilom La-jevskemu bok in roko.
—	"Ce napravi Kirilin kaj slabega, — je mislila: ! - tak tega ne bo kriv on, temveč ona sama. Kajti bil
je nekoč čas, ko ni niti en moški govoril ž njo tako, i kot govori Kirilin, in ona je sama pretrgala ta čas ka-
kor nitko in ga za vselej pogubila — kdo pa je tega kriv? Opijanjena od svojih poželenj, se je pričela smehljati popolnoma neznanemu človeku, najbrž samo zato, ker je postaven in velik; v dveh svidenjih se ga je naveličala in ga pustila; in kaj radi tega, — je mislila sedaj: — on nima pravice, da ravna ž njo, kakor hoče?"
—	Tukaj se bom poslovil od tebe, golobica, — je dejal« Lajevski in se vstavil. — Ilija Mihajlič te spremi.
Poslovil se je pri Kirilinu in hitro odšel preko bulvarja, čez cesto, k hiši Šeškovskega, kjer so se svetila okna; in potem je bilo slišati, kako je zaprl vrtna vrata.
—	Dovolite, da se pogovorim z vami, — je pričel Kirilin. — Jaz nisem pobalin, jaz nisem kak Ačkasov ali Lačkasov, Začkasov. . . Jaz zahtevam resne pozornosti !
Nadeždi Fjodorovni je silno zabilo srce. Odgovorila- ni ničesar.
—	Rezko spremembo v vašem obnašanju napram meni sem si početkoma razlagal s koketstvom, — je nadaljeval Kirilin: — sedaj pa vidim, da enostavno ne znate občevati z dostojnimi ljudmi. Vi ste se hoteli enostavno poigrati z menoj, kot s temle armenskim pobalinom, toda jaz sem dostojen človek in zahtevam, da se z menoj ravna kot s dostojnim človekom. Torej, na razpolago sem vam. . .
—	Težko mi je. . . — je rekla Nadežda Fjodorovna in je zaplakala in se obrnila v stran, da bi skrila solzo.
—	Meni je tudi težko, toda kaj pa sledi iz tega?
Kirilin je nekaj časa molčal, potem pa je dejal
razločno in počasno:
—	Ponavljam, gospa, če mi danes ne daste svidenja, napravim še danes škandal.
—	Pustite me danes, — je rekla Nadežda Fjodorovna in ni spoznala svojega glasu, tako je bil žaloben in tenak:
—	Jaz vam bom že pokazal. . . Oprostite mi surovi ton, toda jaz vam moram pokazati, kaj se to pravi. Dva svidenja zahtevam, danes in jutri. Pojutrišnjem ste popolnoma svobodni in lahko greste, kamor hočete in s komur hočete. Danes in jutri.
Nadežda Fjodorovna je stopila k svojim vratom in se vstavila.
—	Pustite me, — je šepetala, trepetajoč po celem telesu. V mraku pred seboj ni videla drugega kot belo bluzo. — Prav imate, grozna ženska sem. . . kriva sem, toda pustite me. . . Prosim vas. . . — dotaknila se je njegove hladne roke in se zdrznila. — Lepo vas prosim. . .
Žalibog! — je vzdihnil Kirilin. — Žalibog! Nimam namena pustiti vas; jaz vam hočem samo pokazati, da boste razumeli, in vrhu tega, madame, premalo verjamem ženskam.
—	Težko mi je ... .
Nadežda Fjodorovna je prisluhnila enakomernemu šumu morja, pogledala je na nebo, ki je bilo posejano z zvezdami in zahotelo se ji je vse hitro končati in se znebiti prokletega občutka življenja, z njegovim morjem, zvezdami, moškimi, mrzlico. . . .
—	Samo ne pri meni doma. . . — je rekla hladno. — Peljite me kam.
—	Pojdiva k Mjuridovu. Najboljše.
—	Kje je to?
—	Pri starem nasipu.
Hitro je stopila po cesti in zavila potem v ulico, ki pelje k goram. Bilo je temno. Po nekod so ležale po cesti blede svetlobne ploskve od razsvetljenih
oken in zdelo se ji je, da zabrede, kakor muha, zdaj v črnilo, zdaj zopet prileze iz njega na svetlo. Kirilin je šel za njo. Nekje se je spotaknil, da bi bil kmalu padel, in se je zasmejal.
"Pijan je. . . . — je pomislila Nadežda Fjodorovna. — Vseeno. . . vseeno. . . Naj."
Ačmianov se je tudi kmalu poslovil od družbe in je odšel za Nadeždo Fjodorovno, da bi jo povabil s seboj v čoln. Prišel je k njenemu domu in pogledal* čez ograjo: okna so bila na stežaj odprta, luči ni bilo.
—	Nadežda Fjodorovna! — je poklical.
Minila je minuta. Spet je poklical.
—	Kdo je? — se je zaslišal glas Olge.
—	Ali je Nadežda Fjodorovna doma.
—	Ne. Je še ni bilo.
"Čudno. . . Zelo čudno, — je pomislil Ačmianov in jel občutiti silen nemir. — Saj je šla domu. . ."
Stopil je po bulvaru, potem po cesti in pogledal skozi okno pri Šeškovskem: Lajevski je sedel brez suknje za mizo in je pazljivo gledal v karte.
—	Čudno, čudno. . . — je zamrmral Ačmianov; in pri spominu na histeričen napad, ki ga je imel Lajevski, ga je postalo sram. Če ni doma, kje pa je?
Zopet je šel proti stanovanju Nadežde Fjodorovne in je pogledal na temna okna.
"To je prevara, prevara. . ." — je mislil. Spomnil se je, da mu je sama obljubila, da pojde zvečer ž njim na morje, ko ga je srečala opoldne pri Batjugo-vih.
V	hiši, kjer je stanoval Kirilin, so bila okna temna in pred vratmi je sedel na klopici policaj in spal. Ko je Ačmianov pogledal na okna in na policaja, mu je postalo vse jasno. Sklenil je iti domov, toda zopet se je znašel pri stanovanju Nadežde Fjodorovne. Tukaj je sedel na klop in se odkril, ker je čutil, da mu gori glava od ljubosumnosti in užaljenosti.
V	mestni cerkvi je bila ura samo dvakrat na dan: . opoldne in opolnoči. Kmalu potem, ko je odbilo polnoč, so se zaslišali hitri koraki.
—	Torej jutri večer spet pri Mjuridovu! — je zaslišal Ačmianov in spoznal Kirilinov glas. — Ob osmih. Nasvidenje!
Za ograjo se je pokazala Nadežda Fjodorovna. Ne da bi opazila da sedi na klopi Ačmianov, je šla kakor senca mimo njega, odprla vrtna vrata, jih pustila odprta in odšla v hišo. V sobi je prižgala svečo, se hitro slekla, toda v posteljo ni legla, temveč je pokleknila pred stol, ga objela in sklonila čelo nanj.
Lajevski je prišel dovom ob dveh.
XV.
Ker je Lajevski sklenil, da bo lagal v kosih, ne naenkrat, je šel drugi dan proti dvema k Samojlenku prosit denar, da bi se na vsak način v soboto odpeljal. Po včerajšnjem histeričnem napadu, ki je k teškemu duševnemu stanju pridodal še ostro čustvo sramu, sc mu je zdelo nemogoče, da bi še ostal v mestu. Če bo Samojlenko vztrajal pri svojih pogojih, je premišljeval, tedaj jih lahko sprejme in vzame denar, jutri, tik pred odhodom, pa izjavi, da Nadežda Fjodorovna ni marala ž njim; zvečer jo bo lahko prepričal, da bo vse to le nji v korist. Če pa ga Samojlenko, ki je očividno vplivan od von Korena, popolnoma odbije, kar se tiče denarja, ali pa če mu predloži nove pogoje, tedaj se še danes odpelje s tovornim parnikom ali pa celo z jadernico v Novi Afon ali Novorosijsk, pošlje od tam materi zanj poniževalen telegram in bo tam živel toliko časa, dokler mu mati ne pošlje denarja na pot.
Ko je prišel k Samojlenku, je našel v sprejemnici
von-Korena, ki je po svoji navadi odprl album in si ogledoval moške s cilindri in ženske v pečicah.
"Slabo sem zadel, — je pomislil Lajevski, ko ga je zagledal. — Lahko, da mi bo delal zgago." -Pozdravljeni!
Pozdravljeni, — je odgovoril von-Koren, ne da bi se ozrl nanj.
—	Je Aleksander Davidič doma?
—	Da. V kuhinji.
Lajevski je stopil v kuhinjo; toda ko je videl skozi vrata, da je Samojlenko zaposlen s salato, se je vrnil v sprejemnico in je sedel. V zoologovi bližini je vedno čutil zadrego, sedaj pa se je bal, da bo trebi govoriti o histeriji. Več kot minuto sta sedela molče. Von Koren je naenkrat dvignil oči na Lajevskega in-vprašal:
—	Kako se počutite po včerajšnem dogodku?
—	Izborno, — je rekel Lajevski in zardel. — Saj pravzaprav itak ni bilo nič posebnega. . .
—	Do včeraj sem bil mnenja, da imajo histerijo samo dame, in sem radi tega najprej mislil, da imale svetega Vida ples.
Lajevski se je dobrikajoče nasmehnil in pomislil:
"Kako je to nedelikatno od njega. Saj vendar prav dobro ve, da mi je teško". — Da, smešna stvar je bila, — je rekel in se nadalje smehljal. — Celo jutro sem se smejal. Zanimivoje pri histeričnem napadu to, da je smešen, in se v duši smeješ nad njim, obe nem pa jočeš. V naši nervozni dobi smo sužnji svojih živcev; živci so naši gospodarji in delajo z nami, kar hočejo. Civilizacija nam je v tem oziru napravil«; vražjo uslugo. . .
Lajevski je govoril, zraven pa mu je bilo neprijetno, da ga von Koren resno in pozorno posluša in da ga pozorno, napeto gleda, kakor da bi ga študiral: in nejevoljen je bil sam nase zato, ker kljub svoji mržnji do von-Korena, nikakor ni mogel pregnati s svojega obraza dobrikajočega se smeha.
—	Čeprav moram priznati, — je je nadaljeval -da je imel napad svoje vzroke in sicer dosti tehtne. V, zadnjem času se je moje zdravje zelo poslabšalo. Mislite si k temu še dolgčas, večen nedostatek v denarju. .'. pomanjkanje ljudi in skupnih interesov... Naravnost neverjeten položaj.
—	Da, vaš položaj je obupen, — je rekel von Koren.
Te mirne, hladne besede, ki so vsebovale mogoče deloma posmeh, deloma pa tudi neprošeno prerokovanje,-so užalile Lajevskega. Spomnil se je včerajšne-ga zoologovega pogleda, ki je bil poln posmeha in studa; pomolčal je nekaj časa in vprašal, že brei smehljaja:
—	Odkod pa vam je znan moj položaj?
—	Bavnokar ste sami govorili o njem, pa tudi vaši prijatelji se tako vroče zanimajo za vas, da cel' dan sploh drugega ne slišim, kot samo vi in vi.
—	Kakšni prijatelji? Samojlenko, ali kaj?
—	Da tudi on.
—	Jaz bi poprosil Aleksandra Davidiča in sploh svoje prijatelje, da bi se manj zanimali zame.
—	Tamle gre Samojlenko, poprosite ga, naj se i manj zanima za vas.
(Nadaljevanje.) ^ ^
Kapitalistična država je izkoriščevalka. To je davno znano. Če zahteva socializem, da naj se podrža-vijo podjetja, zahteva poleg tega tudi socialistično n-pravo. Kajti le ona more varovati delavce in uslužbence izkoriščanja.
DOPISI.
O PREMOGARSKI STAVKI.
IZ PENNSYLVANIA. — Nam premogarjem se ne godi slabo. Delamo le malo kedaj, posebno še od tedaj, ko smo izvojevali demokracijo in samoodločevanja narodov. Med vojno, oziroma proti koncu vojne, so nas nekateri delavci zavidali, ker so videli naše "velikanske" čeke, ki smo jih prejemali za delo v rovih. To je trajalo samo en čas, kajti premoga se je veliko rabilo in vojna je pač porodila take razmere, da so tudi plače precej napredovale, dasiravno ne v takem smislu, kakor bi mislil kdo, ki je videl naše čeke na plačilne dneve vsakih 14 dni. Premogarji nismo živeli v sijajnih razmerah takrat in nikoli poprej, najmanj pa še sedaj.
So kraji, ikjer rovi popolnoma, počivajo že mesece. V drugih obratujejo po nekaj dni z zelo omejenim številom premogarjev. Tudi kak rov se dobi, ki obratuje vsak dan, toda takih v teh krajih ni bilo. Tisti premogarji, ki se selijo iz kraja v kraj za delom, pravijo, da se dobe taki rovi, — to je bilo namreč pred stavko, toda delo v njih se ne dobi, ker je bilo v vsakem kraju ie domačih naseljencev dovolj brez dela.
• Dne 1. aprila smo spremenili brezposelnost s stavko, ali pa z izprtjem, kakor že hočete. Razlika jev le vtem, da so se brezposelnim premogarjem pridružili še tisti, ki so imeli delo.
Operatorji so se dolgo pripravljali za to bitko. Ves Irustjanski svet je sistematično gradil teren za boj proti organizaciji premogarjev. Podjetja, ki so hotela nadaljevati z obratom, so si oskrbela premoga za par mesecev naprej. Druga po bodo izrabila sedanji položaj za prenehanje z delom, ker ni premoga. Po par tednih bodo sprejemali ljudi nazaj na delo z znižano plačo. Kdor malo potuje, ve, da se dela tako.
Premogarji imamo mnogo časa za čitanje, le denarja nam primankuje za nabavljanje listov in knjig. Razume se, da smo se ves čas zanimali za potek naše zadeve z operatorji, kajti česa si brezposelni bolj žele kakor dela. No, ko smo videli, da hočejo denarni mogotci izrabiti našo bedo v svoj prid še s tem, da nas prisilijo sprejeti njihove pogoje brez upora, so se zmotili, kajti kljub pomankanju, ki je zadelo marsikako družino premogarjev, smo solidarni v našem nastopanju proti operatorjem in njihovim zaveznikom.
Operatorji imajo na svoji strani te prednosti: Mnogo premogarjev je že mesece brez dela, nekateri nad leto dni, in prihranki, kar jih je kdo imel, so po-ili. Drugi so delali po dva, morda tudi tri dni v tednu. Zaslužek teh je bil majhen, kajti prosperiteta je že davno vzela slovo iz premogarskih krajev. V uniji so bili ljuti frakcijski boji, ki pa so imeli bolj osebni značaj kot kaj drugega, Alexander Howat iz Kansasa, John Farington iz Illinoisa in John L. Lewis so bili zapleteni v ta boj in v njega je bilo seveda potegnjeno tudi članstvo. Izključitev Howata in potem še tistega članstva unije v Kansasu, ki je stalo za njim, ni dobro vplivala na ostale premogarje, na zunaj pa pokažejo take afere oslabljenje organizacije. Prav to so hoteli operatorji. V Kansasu so se en čas premogarji še precej dobro držali, kljub izločitvi iz U. M. W. of A., toda ker je bila vsa stvar vendarle v mnogih ozirih netak-tična od obeli prizadetih strank v tem boju, se je navdušenje kmalo shladilo in kakor poročajo od tam, so se simpatije, kakršne so imeli kansaški premogarji še pred nekai meseci za Howata, zelo polegle. Ker mi niso notranje razmere med premogarji v Kansasu natančno znane, ne bom izrekal nikakršnih sodb o njih.
Zadnji dve konvencije U. M. W. so bile burne ravno radi teh sporov, ki na nesrečo niso bili toliko načelni ampak osebni. Pred nekaj leti je naša unija obetala, tla bo postala ena najnaprednejših med ameriškimi unijami, ampak to se ni zgodilo. V takem stanju, kakor je bila unija pred stavko, ni bila vsaj ha zunanji pogled bogzna kako pripravljena za solidarno, i vztrajno nastopanje v boju proti stoprocentnim patri-
otičnim profitarjem. Vendar pa so se vzrujeni duhovi na predvečer stavke toliko sporazumeli, da so sklenili enotno nastopati. Pa tudi to ni šlo gladko, kajti razni voditelji unije so bili različnih mnenj glede načina, ki se naj ga poslužuje unija v tej borbi.
Kakor smo čitali, je Farington iz Illinoisa zastopal stališče, da smejo razni -distrikti napraviti z operatorji samostojne pogodbe brez obzira na druge distrikte. Lewis je temu nasprotoval. Farington je izvajal, da bo ta način omogočil premogarjem v illinoiškem distrik-tu izsiliti od operatorjev precej dobre pogoje, ako se napravi ž njimi separatna pogodba, kar bo dobro vplivalo tudi na druge distrikte. Operatorji drugod bi po njegovem mnenju bili prisiljeni slediti illinoiški skupini. Kaj pa, če bi bilo narobe? Eden, dva distrik-ta napravita separatno pogodbo, recimo s precej ugodnimi pogoji. Delo bi se pričelo, med tem ko bi premogarji v drugih distriktih ostali na stavki. Recimo, da bi bil namen operatorjev v vseh distriktih ta: vi tam napravite separatno pogodbo in pričnite z obratom. Mi pa bomo vzdržali nadaljno izprtje in se ne bomo hoteli pogajati z rudarji drugače kakor še sprejmejo naše pogoje. Tega ne bodo hoteli, pa bodo ostali na stavki, kvečjemu nekaj mesecev, morala premogarjev bo med tem upognjena, upanje v zmago zgubljeno in kdor ima skušnje v stavkah, ve, kaj to pomeni. Delavci v takih okolščinah .se vračajo nazaj na delo pod vsakimi pogoji. Tisti distrikti, ki bi napravili separatne pogodbe, bi obratovali med stavko v toliki meri, kolikor bi bilo potrebno za potrebe dežele. Po zlomljeni stavki v drugih distriktih bi se situacija spremenila. V slednjih bi se pričelo z delom pod razmerami, kakršne bi ustvarile kompanije po lastni volji. Na ta način bi bila produkcija premoga v teh cenejša kakor pa v unijskih distriktih. Tedaj bi prišli operatorji linijskih distriktov pred premogarje in jim rekli: "Mi ne moremo v teh okolščinah obratovali rovov s plačami, ki vam jih dajemo. Ako ne sprejmete znižanja in nam daste tudi druge olajšave, nam ne kaže drugega kakor ustaviti obrat" Taka je stvar po mojem mnenju.
Unija bi se mogla odločno zediniti v tem, da posamezni distrikti ne smejo delati separatnih pogodb. Pogodba mora biti napravljena ob enem in istem času za vse prizadete okraje.
Obrat rovov ni popo'noma ustavljen, četudi je do 650,000 premogarjev na stavki. Južni Colorado deloma obratuje, ker je pod vlado Rockefellerjevega imperija, dasiravno so tam premogarji že mnogokrat poskusili vreči raz sebe pezo denarne diktature; tudi premogarji W. Virginije niso vsi organizirani in kakor je južni Colorado protiunijska trdnjava na zapadu, tako je W. Virginija trdnjava uniji absolutno sovražnih trustjanov za vzhodni del dežele. Rovi v Kentuckyu tudi obratujejo, ker pogodba med operatorji in unijo ni še potekla. So tudi drugi rovi, ki sedaj obratujejo v raznih krajih republike.
Kakor navadno, je tudi v našo situacijo pogledal kongres in pričel s Preiskavo; pozval je pred svojo komisijo unijske zastopnike in operatorje, toda slednji se obnašajo tako arogantno in nespravljivo, da so se jim čudili celo nekateri kongresniki. Sugestije so se čule od strani večih ljudi v kongresu in celo med vladnimi krogi, ki so dajali operatorjem migljaj, naj pridejo na konferenco z zastopniki unije, toda operatorji so ostali gluhi. Vlada pokaže v takih slučajih samo takrat svojo moč pri posredovanju, kadar je dežela v vojni. Ako bi ji bili ljudski interesi res toliko pri srcu kakor se včasi dela, bi že pred stavko energično posegla v situacijo. Premogovna industrija je v tako nerednem stanju, da bi mogla poseči vmes ena druga sila in jo reformirati. Kak smisel pa ima toliko rovov, tako mevzorno obratovanih, ako ne morejo delavcem nuditi stalen zaslužek vsaj takrat, kadar so v deželi vsaj srednje normalne razmere? Motreč situacijo od vseh strani, pride človek do tega spoznanja: Premogarji so med vojno dosegli višek izboljšanj. Sedaj gre njihov položaj navzdol. Vsled anarhičnih razmer, ki vladajo v premogovni industriji, tudi v bodo-
če ne bo boljše. Za premogarje in vse ostalo ameriško ljudstvo je le ena rešitev iz sedanje situacije v tej tako potrebni industriji: Socializacija rovov.
Premogar.
Sporočilo čikaškim sodrugom.
CHICAGO, ILL. — Prihodnja seja socialističnega kluba št. 1, JSZ., se vrši v petek zvečer dne 21. aprila. Prosim sodruge in sodruginje, da se je gotovo udeleže. Na dnevnem redu bo med drugim poročilo o izpadu glasovanja pri klubu za delegatske kandidate na konvencijo stranke, nadalje poročilo o priredbi proslave pariške komune dne 26. marca, poročila naših delegatov v socialistični organizaciji okraja Cook in drugo--
Treba bo urediti še nekaj podrobnosti glede naše prvomajske proslave.
Kdor še nima v svoji knjižici konvenčne znamke, naj si jo gotovo nabavi na tej seji. Iz dohodkov, ki jih prinesejo konvenčne znamke, se bodo pokrili stroški konvencije socialistične stranke, ki bo zborovala koncem tega meseca v Clevelandu.
Tistim, ki so se na klubovi proslavi pariške komune dne 26- marca izrazili, da bodo pristopili v klub, naznanjam, naj pridejo na prihodnjo sejo, ki se vrši na prej označeni dan. Kdorkoli želi postati član naše organizacije, odnosno socialistične stranke in kooperi-rati z nami pri delu za socialistično propagando, nam je dobro došel. — Tajnik.
Clevelandskim sodrugom in somišljenikom.
CLEVELAND, O. — V smislu sklepa slovenskega socialističnega kluba štev. 27, JSZ., se vrši prihodnja redna klubova seja v petek zvečer dne.28. aprila namesto četrto nedeljo v popoldne kot se navadno vrši.
Te seje se udeleži tudi sodrug Frank Petrič, tajnik JSZ., ki se bo ravno takrat mudil na konvenciji socialistične stranke v tem mestu.
Sodrugi, pridite polnoštevilno na to sejo in pripe-jlite s seboj svoje prijatelje in znance. Sodrug Petrich je že dolgo vrsto let aktiven bojevnik v socialističnih vrstah in nam bo povedal marsikaj zanimivega.
Rojaki delavci, ki še niste v naših vrstah, pridite na to sejo in pristopite k socialistični organizaciji, oja-čite delavsko armado, ki se bori za popolnejšo človeško družbo.
Seja se vrši v klubovih prostorih v S. N. D.
LEO POLJŠAK, tajnik.
Prvomajska proslava kluba št. 1, J. S. Z.
CHICAGO, ILL. — V nedeljo dne 30. aprila priredi socialistični klub št. 1, JSZ., prvomajsko proslavo v dvorani SNPJ., 2657 S. Lawndale Ave. Pričetek ob 7. zvečer. Na sporedu bodo govori in deklamacije in potem plesna zabava. Vstopnina prosta.
Sodrugi in sodruginje, udeležite se polnoštevilno proslave praznika mednarodnega delavstva in pripeljite s seboj svoje prijatelje. Vstop je dovoljen vsakemu, ki hoče praznovati dan delavske solidarnosti z nami. Te vrstice naj veljajo kot vabilo vsemu našemu delavstvu v Chicagu.—Odbor.
DETROITSKIM SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba St. 114, JSZ., se vrše vsako prvo in tretjo soboto v mesecu v klubovih prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
VAŽNO ZA ROJAKE V HERMINIE. Socialistični klub št. 69, JSZ, zboruje VSAKO TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dvorani društva Frostomislecl, St. 87, SNPJ.
Rojaki, pristopite k naši organizaciji, da s tem ojačate naše vrste.
Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
Listnica uredništva.
Aliquippa, Pa. — Vaše naznanilo smo prepozno prejeli za zadnjo izdajo.
IZ UPRAVNIŠTVA.
Dobri rezultati. — Novic zahtevajo. — Krenki in zapeljanci. — Pri enakem delu z različnimi nameni. — Če bi razumeli. — Razlika med delom in delom.
Prihodnja številka Proletarca bo majska izdaja. Dasiravno vladajo med delavstvom skrajno neugodne razmere, so naročila za majsko izdajo vendar povolj-na. V krajih, kjer je naše delavstvo zavednejše, so sodrugi in somišljeniki poskrbeli za velika naročila. Mnogo naselbinv pa je, ki se tudi letos niso odzvale nj naš apel. Najbrž je njihov napredek zapopaden v tem. da imajo par pivskih klubov in da podpirajo edino tisto časopisje, ki hlapčuje kapitalizmu.
Sodrug J. S. Sprohar piše iz W. Virginije, da je i njegovem okolišu mnogo slovenskih delavcev, kjer se je po njegovem prizadevanju list precej razširil. Omenja, da ima težave v agitaciji. Ljudje malo čitajo ii kar čitajo, morajo biti novice iz starega kraja ali pa od tukaj, če so "zanimive". Ker je veliko takih delavcev, ki ga že pogled Ka dober članek utrudi, imajo unije tako težak boj v borbi proti kapitalistom, kajti ljudje, ki vodijo bitka kapitalizma, veliko čitajo. Oni poznajo socialistične nauke mnogo bolj kakor delavci, in vedo, da jim je socializem nevaren. Njihov najboljši zaveznik je ignoranca med delavstvom. Novice, te mora čitati vsakdo, da je poučen o dnevnih dogodkih. Toda vprašajte povprečnega slovenskega ali hrvatskega delavca, naj vam pove kaj o dnevnih dogodkih, pa vam ne bo vedel povedati drugega, kakor k večjemu kake konfuzije ali pa zabavljice čez kapitaliste in: farje. Tu se njegovo znanje neha. Vsak inteligenten slovenski delavec je naročnik Proletarca in vsak zaveden slovenski delavec je član J. S. Z. Število naročnikov Proletarca in število članov JSZ. sta merilo zavednosti in izobraženosti našega delavstva. Ker imajo nazadnjaški, zavajalni listi več naročnikov kakor mi. in ker imajo protidelavske organizacije več pristašev kakor JSZ., je to znamenje, da tudi med našim, toli hvalisanim "naprednim" delavstvom še vedno prevladuje nazadnjaštvo in ignoranca
*
V Garyu, Ind., je društvo SNPJ., ki ima za predsednika človeka, ki se strašansko boji "požigalcev kuč in morilcev dece. Ko je bilo predloženo pismo JSZ. v pogledu pomožne izobraževalne akcije, in se je možu, ki je po narodnosti Hrvat, pojasnilo, od kod prihaja, ga ni pustil niti čitati. "Narodni List", s katerim je Zoti in njegovi prostituirani trabantje zastrupljal možgane Hrvatov in praznil njihove žepe, je zmešal mnogim Hrvatom razum. Na drugi strani pa so jih begali ekstremisti. Vsakdo, kdor ne veruje v "Veliko Hrvatsko", mu je boljševik; o ruskih boljševikih imj mnenje, da more deco, žene in starce po načinu kakega Heroda in mi smo mu enaki krvoloki. Sicer pa ta< Hrvat ni osamljen pri takih domnevanjih. Ko je prišla delegacija sovjetske Rusije v zborovatao dvorano na genovski konferenci, so vsi vstali s sedežev in iztegali vratove, kakor da jih hočejo izpuliti iz telesa. "Kako neki izgledajo ti boljševiki, te strašne zveri v človeških podobah?" so si mislili. Pa vidijo priti št vilo ljudi, čedno oblečenih, vljudnih, rafiniranih, s potezami učenjaštva na obrazih, ki so bili ravno taki, kakor vsi drugi učeni ljudje. Nič barbarstva ni sijalo iz njihovih oči. Ako so sovjetski zastopniki vzbudili tako pozornost med cvetom diplomacije in strokovnjakov, zakaj ne bi videl v boljševikih zveri kak Hrvat, kateremu je vsa duševna hrana kak Narodni List, kije zopet pripravil hrvatsko rajo ob par stotisočakov. Sedaj se je pojavila kopica drugih takih listov, ravno tako 'Zavajalnih in ravno tako lopovskih pri izrabljanju "predragega hrvatskega radništva". Zanimivo pri do-tičnem društvu je to, da je veliko in da vse članstvo uboga svojega predsednika.
V Virdenu, ki je bil na glasu kot naselbina zavednih slovenskih delavcev, se je dogodil na društveni seji pri razpravljanju o naročili za majsko izdajo podoben slučaj s to razliko, da je nastopal proti naročilu človek, katerega radikalizem je zapopaden v tem, da i demagogiranjem ruši delo, ki ga vrše bojevniki za delavske interese. Krenki se najdejo povsod in kjer ni dovolj takih ljudi, katerih razum je dovolj močan uga: njati demagogične krenke, napravljajo slednji precej škode.
*
Med društvom v Garyu, Ind., onim v Bellaire, O. in v Virdenu, 111., vsa SNPJ., ni mnogo razlike. Vsa so odklonila širiti edini list, ki je resnično glasilo socialistične misli med jugoslovanskim delavstvom v Ameriki in ki je oral ledino, ko ni bilo o nekaterih današnjih reakcionarjih in prenapatežih na levici še duha ne sluha. Oboji vrše delo, ki koristi kapitalizmu in škoduje delavskemu gibanju, dasiravno se oni z levice lega ne zavedajo.
*
Morda bo zanimalo hrvatske delavce, ki so enkrat kooperirali z nami, da si pridobiva Proletarec vedno več prijateljev med Hrvati. Proletarec jim ugaja; nekateri se pritožujejo, da ne razumejo dovolj dobro slovenščine, pa so izrekli želje, naj skušamo izdajati podoben list z enako vsebino v hrvaščini. To je za enkrat stvar srbskih in hrvatskih sodrugov. Ako so v stanu dobiti sposobne moči za delo pri listu, jim bomo mi pomagali. Ako je za enkrat to neizvedljivo, se lahko poslužujejo za izražanje svojih mnenj kolon v i Proletarcu.
Sodrug Terčelj iz Lawrence, Pa., piše, da tamošnji delavci niso dobili od komipanij že trinajst mesecev niti "ficka". Poslal je naročilo za majsko izdajo in izrekel obžalovanje, da ne more v sedanjih razmerah storiti še več za list in organizacijo. Dolgotrajna brezposelnost je muka za delavca, katero znajo pojmiti le tisti ljudje, ki so jo izkusili.	,
Sedaj so premogarji na stavki; preje jih je bilo polovico brez dela. Kompanije so zastražile SVOJE rove s puškarji. Enkrat bo prišel čas, kadar bo namreč ljudstvo hotelo, ko bodo rovi LJUDSKA posest. Kadar se to zgodi, ne bo več tiste mučne brezposelnosti, kakor jo imamo danes.
*
Tistim, ki izrekajo sodbo o delu v našem uradu: Pisarniško delo je eno in agitacija drugo. Agitatorične-fia dela nikdar ne zmanjka. »Ako bi človek imel dve glavi in štiri roke pa samo en želodec, bi bilo nam prav, kajti tedaj bi se lahko opravilo z eno osebo toliko dela kakor v drugem slučaju z dvema. Delo agitacije ni tako da bi ga mogel pokazati na dlani. Mizar lahko pokaže svoje delo. Naredi omaro, mizo in druge podobne stvari, zvečer pa lahko reče: "Tole sem napravil." že dolgo ni bilo agitacijsko in propagandi-stično delo tako otežkočeno kakor v sedanjih časih. Danes, ko so duhovi vzrujeni, organizacije razrahljane, ko se pojmi križajo, je delo napornejše kakor takrat, kadar je delavstvo edino in je v organizaciji proletarijata več kooperacije in manj brezplodnega kritiziranja. Komur je edinstvo in jačanje delavskih vrst pri srcu, naj kooperira z nami.
SLUČAJ OKLAHOME.
V Oklahomi je bila socialistična stranka precej ja: ka posebno med farmerskimi elementi in seveda tudi med delavstvom. Svoječasno se je pričela kampanja za ustanovitev socialističnega dnevnika in sodrugi so zbrali skupaj do dve sto tisoč dolarjev in pričel je izhajati socialistični dnevnik "Oklahoma Leader , ki je bil organ sorialistične propagande v državi Okla-
Na čelo gibanja pa so se pririnili oportunistični elementi in dobili pod kontrolo .socialistično organizacijo države in dnevnik. Ti elementi so sklenili za zadnje volitve voditi taktiko, kakor se jo poslužuje Nestrankarska liga v North Dakoti in drugje; to je, mesto da bi postavila kandidate iz svojih vrst na svojem tiketu, se poslužuje tiketov republikanske ali demokratske stranke, na katerih ima pri primarnih volitvah svoje kandidate; ako pri primarnih volitvah dobe
večino, postanejo na ta način kandidatje na demokratskem ali republikanskem tiketu za glavne volitve. Pristaši take taktike trdijo, da imajo ljudskim interesom prijazni kandidatje več prilike biti izvoljeni, kakor pa če se jih postavi na volilno listo pod firmo Nestrankarske lige ali socialistične stranke. Tako se je vodstvo socialistične stranke v Oklahomi pridružilo Rekonstrukcijski ligi za Oklahomo, ki ima isti značaj, kakor Nestrankarska liga v North Dakoti, in je sklenila podpirati tiste kandidate, ki jih postavi ta liga na demokratskem tiketu.
Sodrugi, ki jim je socializem več kakor pa taka oportunistična taktika, so se vodstvu seveda utprli, in gl. tajnik socialistične stranke je odšel v Oklahomo, da reorganizira državno organizacijo socialistične stranke in jo vsposobi za prihodnji volilni boj. Stranka bo postavila v Oklahomi svoje kandidate brez obzira na kandidate Konstruktivne lige na demokratskem tiketu. To je za socialiste edino pravilno postopanje.
Ako ne moremo zmagati s svojim tiketom, tedaj tudi na demokratskem ni treba. Če ne zmagamo, je to dok^z, da delavstvo še ne razume socialističnih naukov in raditega ^a je treba učiti toliko časa, da jih bo razumelo. Če smo ga učili petdeset let, ga učimo še 50, pa bomo gotovo dosegli nadaljne usipehe. Naše delo skozi zadnjih 50 let ni bilo zamanj; ravno tako bo rodilo dobre sadove v bodočnosti. Mi smo za socialistično delo v socialistični organizaciji. Oportunizem ljudi, kakor so nekateri člani socialistične organizacije v Oklahomi,, odklanjamo.
PRIREDBE SOCIALISTIČNIH KLUBOV.
Cleveland, Ohio. — Socialistični klub št. 27, JSZ., priredi v soboto dne 29. aprila velik prvomajski shod v Rude Božeglavovi dvorani, na katerem bo med drugim nastopil sodrug Frank Petrich iz Chicage.
V nedeljo večer dne 30. aprila priredi klubov pevski odsek Zarja velik pomladanski koncert v Božeglavovi dvorani.	,
Okrožna organizacija socialistične stranke priredi dne 1. maja veliko proslavo, na kateri bo govoril tudi sodrug Eugene Victor Debs.
Herminie, Pa. —- Klub št. 69, ISZ. priredi dne 29. aprila veselico, dne 30. aprila pa prvomajski shod, na katerem bo govoril med drugim sodrug Chas. Pogo-relec iz Chicage in eden angleški govornik.
Collinwood, O. — Dne 30. aprila ob 2. popoldne priredi socialistični klub št. 49, JSZ., velik shod v Kunčičevi dvorani na Waterloo Rd., v proslavo delavskega praznika prvega maja. Med drugimi govorniki bo nastopil tudi F. Petrich iz Chicage.
Springfield, III■ — Klub št. 47, JSZ. priredi dne 30. aprila prvomajsko slavnost, na kateri bo govoril sodrug Jože Zavertnik iz Chicage.
Lloydell, Pa. — Socialistični klub št. 181, JSZ., priredi dne 1. maja slavnost in veselico v dvorani sv. Petra in Pavla.
Nokomis, lil. — Klub št. 128, JSZ., priredi dne 1. maja prvomajsko slavnost, na kateri bo govoril sodrug Filip Godina iz Chicage.
Chicago, III. — Klub št. 1 JSZ., priredi dne 30. aprila prvomajsko slavnost v dvorani SNPJ. Govorila bosta sodruga Joško Oven in Frank Zajec. Na sporedu bodo tudi deklamacije. Pred in po izvršenem programu ples. Vstopnina prosta.
Cleveland, O. — V nedeljo 4. Junija priredi socialistični klub št. 27, JSZ., piknik na Greharjevi farmi v Euclidu.
Chicago, III. — Socialistična stranka okraja Cook (Chicago in okolica) priredi velik piknik v prid socialističnemu tisku v nedeljo 18. junija v parku River-view, pri katerem sodeluje tudi klub št. 1, JSZ. Tega piknika se navadno udeleži do 40 tisoč ljudi vsako leto.
Chicago, III. — Klub št. 1, JSZ., priredi veliko proslavo ruske revolucije v nedeljo 5. novembra v Narodni dvorani. Na Silvestrov večer 31. decembra pa priredi domačo zabavo.
ROKOVNJAČI.
V nedeljo dne 23. aprila priredi Slovensko dramatično društvo v Chicagu narodno igro s petjem v petih dejanjih "Rolkovnjači." To bo zaključna igra Dramatičnega društva v tej sezoni. Vprizorjena bo v dvorani ČSPS, na 1126—18. cesta v bližini So. Racine Ave. Začetek predstave je naznanjen za ob 2. popoldne in re-žišerski odbor bo skrbel, da se igra tudi prične ob tem času. Publika naj to vpošteva in pride pravočasno v dvorano. Dvorana bo odprta ob poldveh. Po igri bo ples in prosta zabava. Vstopnina je 50c za osebo. Igral bo Ahačičev orkester iz Jolieta.
Igra "Rokovnjači" zahteva mnogo osobja in veliko truda. Društvo bo imelo s, to vprizoritvijo velike stroške. Vstopnina na take naše priredbe je malenkostna, tako majhna, da niti od daleč ne pokriva stroškov priredb. Pri Čehih je drugače. Češko publika zna bolje ceniti svoje dramske priredbe in jih številnejše iposeča, vzeto po proporočnem merilu našega in njihovega stanovnistva v tem mestu. Vstopnina na njihove dramske priredbe je mnogo višja kakor na naše.
Ničesar ne zadovolji igralce bolj, kakor velik po-set od strani publike. Drugega užitka ali gmotnih koristi nimajo, pač pa veliko izgubo časa in pri vsem tem imajo še stroške. Komur je za podpiranje kulturnih akcij med našim ljudstvom, naj poseča priredbe kulturnih društev.—U.
BISER.
V slovenščini se biserje pogostoma zamenjava z žlahtnim kamenjem. To je pa nepravilno, kajti drago kamenje, diamanti, rubini, opali i. t. d. spadajo v rud-ninstvo, biser pa v živalstvo. Nahaja se v bisernih školjkah, ki jih iščejo potapljači včasi z veliko nevarnostjo. Toda marsikatera dama, ki je ponosna na svoje čisto biserje, ki je morda vredno mnogo tisočakov, ne ve, da je to, kar se leskeče na njenem belem vratu, pravzaprav le produkt bolezni. V zdravih školjkah ni biserov. Kar povzroča, da da živalica biser od sebe, je poseben parasit, namreč ličinka neke trakulje, ki se znanstveno imenuje tetrachinchus unionifactor.
Na prodorih otoka Ceylon, kjer je zelo razvit lov biserov, so se vršile obširne preiskave, da bi se dogna-
lo ,na kakšen način se zgodi infekcija školjke. Razisb ve je vodil strokovnjak T. Southwell. Ako bi se dose-gel zaželjeni cilj, bi se lahko ustvarila velika umetni biserna indusrtija, če bi se namreč posrečilo školjli umetno inficirati in jo s tem prisiliti, da da biserni sebe. Toda doslej še niso mogli spoznati prosto roječ ličinke. Znano je le toliko, da prihaja od spolno to zorele trakulje, ki živi v morskih volkovih in plošnati cah. Če pride v školjko, se razvije v ikrast mehur, ii katerega nastane nova ikra; ta potem draži školjk da producira biser.
Priroda je največja umetnica, ki si jo moremo i sliti. Nihče ne more doseči prekrasnih barvnih efektov, ki jih ustvarja priroda v mavrici, v vodnih refleksih s ptičjim perjem ali z metuljskimi krili. Kakor ustvarja groteskno velikanska bitja, ustvarja tudi naj-nežnejše, mikroskopično majhne stvore. Občudovali je dejstvo, da dobivajo plodovi nekaterih dreves kakor kamen trdo lupino, kakor n. pr. razni orehi. Med take čudovite prirodne prikazni spada tudi to, da proi:-vajajo nekatere rastline produkte, ki so popolnoma enaki dragemu kamenju ali biserju. Tako ima bambus na Fillipinah opalu zelo podoben kamen, ki je pa mno go dragocenejši od opala, ker je veliko redkejši. Ce s odreže na tisoče bambusovih debel, se najde morda le eno, v katerem je krasni zelenkasto rožnat kama Takemu bambusu pravijo tabašir. Tudi v nekaterih kokosovih orehih se včasi najde kakor kamen trda izlo-čevina, ki po lesku prav nič ne zaostaja za lepim pravim biserom iz školjke.
ZA CARLINVILLE, ILL.
Somišljenikom v Carlinville naznanjam, da se i še seje reorganiziranega socialističnega kluba it. 21!, J. S. Z., vsako tretjo nedeljo v mesecu v unijski dvorani. Tem potom vabim vse delavce v naselbini, da k udeleže teh sej in pristopijo h klubu. To je edini način, da pokažete delavsko solidarnost in zavest pro;; kapitalističnemu sistemu, ki nas zasužnuje. Seje klubi bodo vedno predpoldne.
Z delavskim pozdravom Jos. Korsic, tajnik.

VABILO
na
PLESNO VESELIGO
ki jo priredi
Slovenski Socialistični Klub štev. 181, d. S. Z.,
v Lloydellu, Pa.
dne prvega maja ob 2. popoldne v dvorani
DR. SV. PETRA IN PAVLA
Igrala bo izvrstna godba iz Johnstowna.
Vstopnina za moške 75c; dame ^ vstopnine proste.	K
Priporočamo se občinstvu od tu in okolice v obilno udeležbo.
I	ODBOR. |
>7^
EOKOVNJACI!
ROKOVNJAČI!
99
SLOVENSKO DRAMATIČNO DRUŠTVO V CHICAGU
vprizori znano veliko narodno igro s petjem v petih dejaqjih
ROK.OVJVJAČI
prihodnjo nedeljo 23. aprila popoldne v običajni dvorani Č. S. P. S. na IS. cesti in May St. Začetek točno ob dve popoldne.
Dvorana odprta ob pol dveh. Med igro in po igri dober prigrizek in zamoček. Po igri ples. Igral bo Ahačičev orkester.
Vstopnina 50c.
(Davek vštet.)
PRIDITE VSI!
Slov. dram. društvo v Chicagu.
JUGOSLOVANSKA SOCIALISTIČNA ZVEZA
SOCIALISTIČNE STRANKE V AMERIKI.
220 SO. ASHLAND BLVD., CHICAGO, ILL.
TAJNIŠTVO.
Tajnik-prevajalec: Frank Petrich, 220 S. Ashland Blvd., Chicago, 111.
EKSEKUTIVA. Frank Aleš, Mary Aucin, V. Cainkar, Philip Godina, F. Zajec, S. Bojanovič, G. Maslač, Miloje V. Lučič in Mi-tar Sekulič.
NADZORNI ODBOR.
F, S. Tauchar, Frank Udovich, M. Dimič in S. Cakič.
Vsa pisma tikajoča se Jugoslovanske socialistične zve-le, je naslavljati na tajništvo JSZ.
Redne seje eksekutive JSZ. se vrše vsaki četrti petek v mesecu, izredne po potrebi.
ODBOR SLOVENSKE SEKCIJE. Philip Godina, tajnik; V. Cainkar, blagajnik; F. Zajec, zapisnikar. Frank Alesh in Mary Aucin. Nadzorni odsek slovenske sekcije: Frank Gottlicher in Mary Udovich.
ODBOR SRBSKE SEKCIJE. Miloje V. Lučič, tajnik. Odborniki: Sava Bojanovič, G. Mas-lach in Mitar Sekulič.
PROLETAREC,
glasilo in last slovenske sekcije Jugoslovanske Socialistične Zveze.
Upravni odbor Proletarca: Joško Oven, predsednik; Frank Alesh, tajnik; Frank Gottlicher, blagajnik; F. S. Tau-cher in F. Udovich, nadzornika. Urednik: Frank Zajec. Upravnik: Chas. Pogorelec.
Vsa pisma, tikajoča se Proletarca, naslavljajte na na-ilov Proletarca.
Opomba. — Uredništvo Proletarca sprejme odgovornost le za tiste članke, priobčene v listu, ki so spisani v uredništvu. Za članke in dopise, ki jih pošiljajo sotrudniki, so odgovorni prispevatelji. Uredništvo sprejme zanje le toliko odgovornsti, kolikor zahteva zakon.
VAŠ NAJBOLJŠI ZAKLAD.
V trgovini pazite na vaš kredit, na vaš denar, kako tudi na vaše zveze z bankami. Toda vaše zdravje je bolj važno kot katerokoli ali pa vsi iz med zgoraj-šnjih stvari, ker je vaš največji zaklad, človek slabega zdravja ne more doseči mnogo, zato pa pazite na vaše zdravje! In zapomnite si, da je želodec glavni vir zdravja. Če je želodec v redu, se vse telo lahko brani raznih nevarnih napadov in prepreči uničujoče posledice bacilov. Za želodčne nerednosti je Trinerjevo grenko vino najboljše zdravilo. Vam vedno pomaga. Mr. Alex Futo nam je pisal 29. marca iz Harco, 111.: "Ker je moje zdravje odvisno od Trinerjevega grenkega vina, mi sporočite koliko stane celi zaboj steklenic." Razna druga Trinerjeva zdravila uživajo ravnotak sloves, Mr. Joseph Fosnick nam je pisal 18. marca iz Paoosco, Wash.: "Trinerjeva zdravila so izvrstna. Pred tremi tedni sem imel zelo hud prehled, kupil sem si Trinerjev Cough Sedative in takoj drugi dan sem zapazil da se počutim boljše. Porabil sem samo polovico steklenice in prehlad je bil odpravljen." Vaš lekarnar ali pa trgovec z zdravili vam bo rad postregel z vsemi Trinerjevimi zdravili.
SLOBODNA RIJEČ"
Majska izdaja Proletarca
bo letos izšla, ako naši sodrugi in somišljeniki store svojo dolžnost, v mnogo tisoč izvodih.
Na društva in klube smo poslali pisma, v katerih apeliramo, naj se naroče na primerno število iztisov prvomajske izdaje Proletarca, ki izide v slavnostni obliki.
Izšla bo pravočasno, tako da jo vsi naročniki dobe še pred prvim majem.^ Razdelite jo na zabavah, shodih, na društvenih sejah itd.
Delujte za širjenje socialističnega tiska! Proslavimo prvi maj s tem, da zaide prvomajska številka Proletarca v stanovanje vsakega delavca, ki govori slovenski ali kak drug jugoslovanski jezik.
Naročila pošljite pravočasno, vsaj do 20. aprila.
Cene majski izdaji so sledeče:
Posamezen iztis.....................$ .15
10 iztisov................................................1.25
25 iztisov................................................3.30
50 iztisov................................................6.00
100 iztisov................................................11.00
250 iztisov................................................25.00
500 iztisov........................45.00
1000 iztisov................................................80.00
Čim več bo naročil, večji bo obseg lista. Majska izdaja bo bogato ilustrirana.
Izrežite ta kupon, priložite potrebno svoto in nam pošljite naročilo.
Sodrugi: Pošiljam $..........za........iztisov
MAJSKE IZDAJE PROLETARCA.
IME............................................
NASLOV .......................................
MESTO IN DRŽAVA..............................
je hrvatsko glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. "Slobodna Riječ" izhaja tedensko v Zagrebu, Ilica 55, Jugoslavija. Naročnina za vse leto stane 240 kron za inozemstvo.
Moja je edina slovenska notarska pisarna, ki oglaša samo v slovenskih unijskih listih. V tož-benih zadevah, ali glede dohodninskega davka ali-v katerikoli legalni zadevi se obrnite na mojo pisarno. Poštena postrežba. Cene zmerne.
Kadarkoli imate opravka s sodišči, z mestnimi ali federalnimi uradi, se obrnite po svet na nas. Naslov:
WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd PL, Chicago, 111.
Tel. Canal 5777.
^naročnike,
ki jim je naročnina potekla, prosimo, naj jo takoj obnove. Ne ča 'kajte tirjatve iz upravništva. S točnostjo nam prihranite delo in ob enem pomagate listu, ki v časih te draginje tako zelo potrebuje pomoči
Naročite!
Ali je religija prenehala funkcionirati? ........................$ .3«
Svetovna vojna in odgovornost socializma . .. ....................SO
Katoliška cerkev in socializem.....80
Skupaj ....................$1.40
Ako naročite vse tri eb enem samo $1.00 za vsa tri.
Slovencem priporočamo v posečanje KAVARNO MERKUR 3551 W. — 26th St. (v bližini urada SNPJ., S.
R. Z. in Proletarca.) Dobra kuhinja :::::: :::::: Dobra postrežba. KARL GLASER, imeitelj.
5EVERA S
e SKD
AVjiTsepitcqo njdzilo
Priporočljivo za odponjoč pri zdravijeqj ti srbečice In razqll] l^ožt]Ilj bolezqi.
CENA 50c Vprašajte pri vršenj lel^arjU.
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
iR. Rich ter '"PA IN-EXPELLER
Ob prvem znamenju prehlada, ob prvem občutku reumatizma ali meurla-gije— rabite takoj to dnmače zdravilo. Pazite da ima vsaka steklenica Psin-Expelerja ki jo kupite naSo varstveno znamko "SIDRO".
Cena 35c in 70c, po vseh prodajalnah ali pa pri:
F. AD. RICHTER & CO^
Ako *i želite nabaviti knjige socialne, povestne ali kake druge ▼sebine, jih uročite od Proletarca* Eventualni dobiček od prod*j» knjig se porabi sa pokrivanje stroškov pri listu.
John Plhak & Co.
1151-1153 W. 18th Street
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a jmoder-nejšem kroju. Cene nizke.
"THE MILWAUKEE LEADER'
Največji Ameriški socialstlčni dnevnik.
Naročnina: $6.00 za celo leto, $3.00 za pol leta in $1.50 a tri mesece.
Naslov: 532 Chestnut Street, MILWAUKEE, WIS.
uuwMMwmw^nwi
CARL STROVER
LAWYER and
COUNSELLOR
133 W; Washington Street
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Mam 8989.
Naročajte najboljši in najbolj nt širjen socialistični dnevnik v Amerik
'THE NEW YORK CALL"
112 Fourth Avenue*
NEW YORK, N. Y.
Naročnino za dnevne in nedeljski izdaje $12 za celo leto; $7 za pol leti $4 za tri mesece; $1.50 za en mmc; samo nedeljske izdaje $3 na liu Samo dnevne izdaje $9 na leto; p leta $5; en mesec $1.25.
Kadar...
Kadar mislite na potoTinjt i stari kraj;
kadar želite poslati svojim «* rokraiskim sorodnikom, prijitt I jem ali znancem denar,
ali kadar imate kak drag poni i starim krajem,
obrnite se na trrdko
ZAKRAJSEK & CESAREK 70—9th AVE.
NEW YORK, N. Y
(VI
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA.