ncn m c'L J A W 7) Poštnina plačana pri PTT enoti Celje GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE CINKARNA Leto xxxiv,št. 4 juiij-avgust i988 V tej številki lahko preberete: Štiri delovne zmage Opisali smo potek naših investicij Na polovici srednjeročnega razvojnega programa Kaj nam je povedal Marjan Drev o gospodarstvu v Celju Kaj nam je povedal Jernej Ozis o prenovi ZK Razstavljali smo v Moskvi Sindikat tokrat v Plestju Objavljamo tudi imena članov komisij Izlet upokojencev je že tradicionalen Tokrat tudi MCC Prihranite CINKARNAR za vašega sodelavca, ki je na dopustu! 2 Aktualno O obračunavanju dopustov V tozdu Metalurgija so bili delavci nezadovoljni, ko so letos dobili odločbe o dopustih. Menili so, da je obračunavanje letnih dopustov pri njih napačno, ker jim po njihovem mnenju odštevajo preveč dni. Zahtevali so pojasnila kadrovske službe in ker to ni zadostovalo je DS Metalurgije sprejel sklep o pregledu celotne problematike preko Samoupravne delavske kontrole tozda in DO. Kadrovska služba vsako leto pošlje v obrate sklepe o dolžini letnih dopustov z navodilom za njihov obračun. Kljub temu pa vsako leto v posameznih obratih prihaja do različnih tolmačenj načina obračuna letnega dopusta- Vzrokov za to je več, med drugim so: - Neupoštevanje določbe 104. čl- Pravilnika o delovnih razmerjih o nepretrganem trajanju letnega dopusta oz. 12-dnevnem izkoriščanju letnega dopusta v nepretrganem trajanju. - V posameznih obratih si narobe tolmačijo določbo 102. čl. Pravilnika o delovni hrazmerjih, po katerih se v naprej odštevajo dnevi dopusta delavcev, ki delajo 5 dni v tednu- To odštevanje je zaradi poenostavitve evidence koriščenja letnega dopusta, ne daje pa posebne pravice delavcem IV. tipa, da bi si s to določbo lahko pridobili več dni letnega dopusta kot delavci, ki delajo na drugih tipih dela. Tudi ti delavci delajo tedensko povprečno 5 dni (od 4-6 dni v tednu), odvisno od delovnega koledarja s prostimi dnevi, kijih imajo namesto nedelj oz. sobot. Dnevi, ki so krajši od šestih delovnih dni v tednu, se po Zakonu o delovnih razmerjih morajo upoštevati pri uveljavljanju pravic kot delovni dnevi, ne glede na to, da si delovna organizacija lahko različno v skladu zakonom ureja delovni čas. Zaradi tega so vsi delavci v delovni organizaciji v povprečju prosti 8 dni na mesec, razen delavcev, ki delajo I. tip (6 dm po 7 ur), s tem, da so delavci, ki delajo II. ali III. tip prosti vse nedelje oz. pretežno v soboto. Delavci, ki delajo IV. tip pa so prosti druge dneve v tednu, kijih imajo namesto prostih sobot ali nedelj. Tipi dela so določeni z notranjo organizacijo dela. Zato delavci ob razporeditvi na dela sprejemamo prednost oz. eventuelne slabosti takšnega sistema pri uveljavljanju pravic iz dela. Delovni koledar tudi za IV. tip delaje narejen tako, da nihče v delovni organizaciji ne dela več kot 6 dni v tednu, v povprečju pa se letno dela 5 dni v tednu. To pomeni, da se pri obračunavanju letnega dopusta morajo šteti v letni dopust proste sobote oz. prosti dnevi. Ali drugače, zaradi poenostavitve evidence letnih dopustov, se vnaprej odštejejo proste sobote oz. prosti dnevi delavcem, ki delajo v IV-tipu dela- Takšno navodilo se vsako leto pošlje s strani Kadrovske službe vsem direktorjem TOZD oz. obračunovalcem letnega dopusta-V primeru, da bi delali drugače ter delavcem obračunavali več letnega dopusta, bi dejansko kršili določbe zakona o delovnih razmerjih oz. na ta način postavili v neenakopravni položaj preostale delavce v delovni organizaciji ter si pridobili pravice, ki dejansko ne gredo po zakonu-Letni dopust se koristi po dnevih, obračunava pa se v urah, zato ima delavec pravico do toliko nadomestila za letni dopust, kot bi delal- OSEBNI DOHODEK NA ZAPOSLENEGA PIMIlRim E LIUIN HESECEH PlUtEUEU LEU NOMINALNI 00 CENE tlVLJENIS(IH POIItISCN POTIHO El URESNClIEV POTREBNA BO SPREMEMBA 102. ČLENA PRAVILNIKA O DELOVNIH RAZMERJIH Ker pa so še vedno nejasnosti bo potrebno spremeniti 102. člen Pravilnika o delovnih razmerjih. 102- člen bi se glasil: »Pri uveljavljanju letnega dopusta se upošteva 6-dnevni delovni teden, ne glede na to, koliko delovnih dni v tednu delavec dela skladno pravilniku, ki ureja razporeditev delovnega časa-Zaradi poenostavitve evidence koriščenja dopustov se pri delavcih, ki delajo v II., III. in IV. tipu razporeditve delovnega časa, vnaprej odštejejo dnevi, za katere je njihov delovni teden, LipoštevLijoč letno razporeditev delovnega časa, krajši od šest delovnih dni v tednu, po naslednji tabeli: - če traja letni dopust 18, 19 in 20 delovnih dni se odštejeta 2 dneva, - če traja letni dopust od 21 do 28 delovnih dni se odštejejo 3 dnevi, - če traja letni dopust od 29 do 35 delovnih dni se odštejejo 4 dnevi. Jernej Ozis priredila Mira Gorenšek 102. člen Sobote se v času letnega dopusta štejejo kot dela obvezni dnevi. Da bi se poenostavila evidenca koriščenja dopustov, se število prostih sobot odšteje od skupnega števila dni letnega dopusta po naslednji tabeli: -če traja letni dopust 13, 19 in 20 delovnih dni se odštejeta 2 dneva; - če traja letni dopust od 21 do 28 delovnih dni se odštejejo 3 dnevi; - če traja letni dopust od 29 do 35 delovnih dni se odštejejo 4 dnevi. Gornja tabela velja le za delavce, ki delajo 5 dni v tednu. Preskrba s surovinami je zadovoljiva Normalno stanje s preskrbljenostjo s surovinami na Jugoslovanskem trgu je žal trajalo le slabo leto, letos pa smo zopet soočeni z večjimi težavami. Učinki gospodarske politike so na tem trgu povzročili dve bistveni spremembi. V času zamrznitve je bilo pomanjkanje zaradi neurejenih cen in izvoza. Po spremembi načina oblikovanja cen pa se je sprožil plaz podražitev, devalvacija pa večanje izvoza. Kljub temu pa je v Cinkarni preskrba zadovoljiva, občasno prihaja le do določenih zamikov v rokih dobave. Največji problemi so pri nabavi cinka. Domači proizvajalci Zle-tovo, Zorka in Trepča so si letos zagotovili cink koncentrat iz tujine na predelavo, tako da morajo večji del proizvedenega cinka vračati. Veliko cinka iz naših rudnikov izvažajo, povpraševanje po tej kovini pa je dvignilo tudi njegovo ceno. V prvem polletju smo iz domačih virov nabavili 3-042 ton cinka, to je 507 ton mesečno in 300 ton mesečno vzeli na predelavo iz tujine. To torej za naše potrebe ni dovolj, saj bi v nasprotnem primeru lahko prodali bistveno več. Zaloge cinka so ves čas minimalne, saj že izpad enega ali dveh kamionov ogrozi proizvodnjo. Ker se pogoji gospodarjenja nenehno spreminjajo in sklenjene pogodbe niso nobena garancija, v nabavi poleg nakupov cink koncentratov poskušajo zagotoviti nadomestilo s predelavo, iskanju novih dobaviteljev in drugih kombinacij. Po besedah Zdravka Flisa, direktorja Marketinga je preskrba zadovoljiva tudi z ilmenitom in žlindro. V prvem polletju se je zataknilo le pri dobavnih rokih, saj utečeni spričo večje proizvodnje niso več ustrezali. Naš cilj je posodabljanje proizvodenj Štiri delovne zmage Politika vodenja naše delovne organizacije je usmerjena predvsem v čimprejšnje posodabljanje proizvodnje in odpiranje novih proizvodnih obratov. Vzporedno z razvijanjem novih uspešnih proizvodov pa nameravamo požagati tudi nekaj suhih vej, ki nam odžirajo kruh in ustvarjajo prevelike stroške. A o tem drugič. Tokrat se pomudimo pri delovnih zmagah, ki so sredi leta uspešno opravljene. Gre za štiri obrate in to: grafične preparate, rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnje litopona z nadomestno izgradnjo barijevega sulfida, proizvodnjo mikrocink plošč in centralnih delavnic, katerim smo tokrat namenili nekaj več prostora. Zaključena je tudi nova linija v proizvodnji premazov v Kemiji Mozirje, obnovljena stavba stare mehanične delavnice in nabavljena laboratorijska oprema za razvojno delo, delno zgrajena magistralna cesta skozi tovarno ter izvedeni nekateri posegi pri plinovodnem in parnem omrežju. Na področju ekologije je zaključeno črpališče za izcedne vode v Bukovžlaku in prečrpališče mazuta, obnovljeni so bazeni na kislinah, vgrajene in usposobljene merilne naprave za pretok ph. zaključena dela na pregradi. Tako ni več nobenih zadržkov za izdajo uporabnega dovoljenja-Pričeli smo tudi že z izgradnjo novega odlagališča za Travni- kom, katerega investicijska predračunska vrednost presega 27 mi|ijard din. Izdana je lokacijska odločba, pridobljeno gradbeno dovoljenje, iščemo že najboljšega ponudnika za izvajanje del. Trenutno rešujemo tudi skladišče vnetljivih tekočin (topil, olj), ki se zbirajo v sodih po dvoriščih. Novo pokrito skladišče bo jeklene konstrukcije. Predvidevamo, da bomo zgradili tudi skladišče za radioaktivne snovi, namenjeno izključno za skladiščenje merilnih instrumentov. Pridobili smo tudi gradbeno dovoljenje za izgradnjo zahtevnega projekta filtrskih naprav na sušilnici ferosul-fata. Podpisali smo že pogodbo z izvajalcem del Gradisom Rav- ne, napravo pa bo izdelala in montirala Metalna skupaj s partnerjem iz Velike Britanije. Novo podobo bodo dobili skoraj v vseh tozdih, na kratko omenjamo samo nekatere. In-tenzifikacija v titanovem dioksidu bo stala z uvozno opremo 6 milijard in 800 milijonov din. V Mozirju bodo gradili nadstrešek vratarnice, poslovne prostore in zaklonišče, grafika se pripravlja na novo investicijo v proizvodnjo ofsetnih tiskarskih plošč, vsi pa bomo pridobili novo telefonsko centralo in dodatno računalniško opremo. Naslednjič bomo spregovorili nekaj več tudi o tistih načrtovanih investicijah, ki so zaradi različnih razlogov preložene. Mira Gorenšek Napis ob izhodu: gre za mešalnico in pakirnico rastlinskih zaščitnih sredstev Prostorski načrt cinkarne LEGENDA: obstoječi objekti predvideni objekti 1 vratarnica 2 kolesarnica 3 prostor za proizvodno halo Z) 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 prostor za proizvodno halo 16 Vzdrževanje 29 prostor za Droizvodno halo prostor za proizvodno halo 17 skladišče vnetljivih tekočin 30 proizvod, cink. prahu mešalnica in cakir. rast.zašč. sred. 18 skladišče vnetljivih tekočin 31 kvarto proga proizv. železooks. pigm. 19 rezervoar luga - intenzifik. 32 oroizvod. sekund, cinka Grafika 20 pranje - intenzifik. 33 proizvod, sekund, cinka laboratoriji 21 razkloo - intenzifik. 34 transport družbena prehrana 22 mletje ilmenita 35 garaža za lokomotivo prostor za proizvodno halo 23 skladišče ilmenita 36 skladišče vnetljivih snovi prostor za proizvodno halo 24 moderni z. KKC 37 gasilci, družbena samozašč. prostor za proizvodno halo 25 Energetika 38 naorava za odpraševanje vratarnica s kolesarn. 26 nevtralizacija 39 laboratorij Ti02 proizvodna hala Veflon 27 prostor za proizvodno halo 40 skladišče radioaktivnih snovi 28 prostor za proizvodno halo 41 tiskarna 4 Štiri pridobitve OBRAT GRAFIČNIH PREPARATOV JE KONČAN CINKARNA ima dolgoletno tradicijo v proizvodnji repromaterialov za grafično industrijo. Začetek proizvodnje grafičnih materialov sega že v predvojna leta. Proizvodnja pa je bila zaradi zastarele opreme leta 1965 ustavljena. Že naslednje leto se je začela intenzivna razvojna dejavnost na področju ofsetnih tiskarskih plošč, ki jo je zahteval hiter razvoj grafične industrije, predvsem pa ofsetne tehnike tiska. Vzporedno s proizvodnjo plošč seje razvijala in iz leta v leto povečevala tudi proizvodnja grafičnih preparatov. Vse od začetka, ko je proizvodnja preparatov v letu 1969 stekla v adaptiranem obratu organskih barvil, do nove investicijske zasnove v letu 1986, ni bilo večjih investicijskih vlaganj v proizvodnjo preparatov. Obrat je bil tako tehnološko zastarel in seje potreba po posodobitvi proizvodnje kazala že pred leti. V srednjeročnem obdobju 1986 do 1990 smo v Grafiki načrtovali poleg naložbe v novo linijo za proizvodnjo tiskarskih plošč tudi izgradnjo obrata za proizvodnjo grafičnih preparatov. Obrat preparatov z zadnje strani S pri pravo'investicijske dokumentacije smo začeli že v prvem letu planskega obdobja- Tehnološki projekt je bil zasnovan na osnovi lastnega znanja, lokacija objekta pa izbrana tako, da se obstoječe vklopno skladišče vnetljivih tekočin za proizvodnjo organolov z nekaj dodatnimi rezervoarji lahko uporablja za oba obrata. Zmogljivost obrata smo določili na osnovi raziskave tržišča, saj TOZD Grafika oskrbuje s svojimi proizvodi 590 tiskarn po vsej Jugoslaviji in si v zadnjih letih uspešno utira pot tudi v izvoz na konvertibilno tržišče. Tako je bil obrat grafičnih preparatov projektiran za 3.000.000 enot, kar je tudi v skladu s prodajo in razvojem proizvodnje tiskarskih plošč in barv, katerih spremljevalni program so grafični preparati. Predračunska vrednost investicijske naložbe je bila 1.274.285.000 dinarjev, končna vrednost investicije pa 1.526 346.405 dinarjev, zaradi podražitev, dodatnih in več del, ki so se med potekom investicije pokazala kot nujna. Sredstva smo si zagotovili iz lastnih sredstev, združenih sredstev v okviru Cinkarne, z bančnimi krediti in krediti izvajalcev. Izgradnja obrata je potekala po predvidenem načrtu, manjše zakasnitve so bile le pri dobavi strojne opreme. V marcu je bil opravljen tehnični pregled in v začetku aprila je stekla poskusna proizvodnja. Novi obrat grafičnih preparatov omogoča glede na tehnološko opremljenost, poleg proizvodnje obstoječih proizvodov, razširitev proizvodnje na nove ricktromehanifno delavnico so podrli. Na tem mestu bodo pričeli 7. investicijo nove linije tiskarskih plošč preparate za grafično industrijo in tudi na kemikalije za potrebe drugih uporabnikov. Z naložbo v obrat grafičnih preparatov smo izboljšali tehnološki postopek, povečali tehnološko zmogljivost, rešili skladiščenje vnetljivih snovi in izboljšali pogoje dela in varstvo pri delu. Poleg posodobitve osnovnega tehnološkega procesa proizvodnje, smo zgradili tudi novo postrojenje za nevtralizacijo odpadnih izpiralnih vod in tako dodali nov kamenček v mozaiku izboljšanja ekološkega stanja v Cinkarni in mestu Celju. Stanka Bregar Znotraj obrata preparatov TEŽAVE V BARIJEVEM SULFIDU SO ODPRAVLJENE Tozd Kemija Celje je izvedbo investicije za izgradnjo obrata barijevega sulfida poverila investicijski službi Cinkarne vse od pripravljalnih del, preko poskusnega obratovanja do prevzema obrata. Investicijska naložba je zajemala štiri faze: izgradnja obrata za proizvodnjo lužine BaS in skladišče surovin, rekonstrukcija kalcinirne peči v obratu litopon, preureditev kalcinirne peči na kurjenje z zemeljskim plinom in ureditev pakirne linije za litopon. Osvojen in izveden tehnološki postopek redukcije barita in luženje taline je plod razvojno - raziskovalnega dela strokovnjakov iz Cinkarne. V tehnološki zasnovi je upoštevana predelava barita in barijevega sulfida. Poleg tega smo veliko prihranili pri energiji. Predelujemo namreč talino barijevega sulfida direktno iz rotacijske peči. Zmogljivost obrata je 7000 ton 70 odstotnega BaS. Za potrebe obrata litopon z zmogljivostjo 6000 ton bi porabili 4200 ton BaS, razliko pa za predvideno proizvodnjo Ba- soli v isti zgradbi, ter za predvidene mešanice za usnjarstvo. Tehnologija V objektu Imamo prostore za skladiščenje baritov in koksa. Priprava sarže poteka v eni izmeni z napolnitvijo silosov za barit, in koks, ki ga moramo predhodno zmleti. Oba silosa zadoščata za pripravo sarže za troizmensko delo. Barit in koks se mešata v tehnološkem razmerju, tehtata in evidentirata dnevno in kumulativno. Produkt iz peči zmeljemo v krogljičnem mlinu za mokro mletje in suspenzijo vodimo v usedalnik. Zbistreno raztopino barijevega sulfida črpamo v litopon, ostanek pa po pranju prefiltriramo, ter pogačo odvozimo na deponijo, matično lužnico in izpiralno vodo pa vodimo v krogljični mlin. Tehnološki tokokrog je torej zaprt. Pri izvedbi so sodelovali naslednji domači proizvajalci: SCT Ljubljana za mletje in pripravo surovin, Kovinarska Krško - (rotacijska peč). Vatrostalna Jesenice - (obzidava peči). Klima Celje - (hlajenje in čiščenje dimnih plinov, lokalno odsesavanje, regulacije), Hidrometal - (mokri del postopka), Ingrad Celje - (gradbena dela vključno z aneksom), Libcla Celje -(tehtanje in evidentiranje), Smelt kot nosilec tehnologije in izvajalec celotne projektne dokumentacije . Zaradi manjših zakasnitev izvajalcev smo imeli tehnični pregled junija 1987. Po odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti smo s poskusnim obratovanjem začeli oktobra 1987. V tem času smo ugotavljali funkcionalnost tehnologije in naprav. Tehnologija v obratuje popolnoma avtomatizirana in projektirana tako, da ni nobenih odpadnih vod, ki bi se vodile v kanalizacijo in vodotoke. Celotno problematiko, ugotovljeno v času poskusnega obratovanja lahko razdelimo na: problem surovin in opremo z domačo avtomatiko. Doseženi cilji 5 V tem času je dobavitelj Kreševo prekinil dobavo zahtevnega kakovostnega barita, tako da smo zaradi pomanjkanja barita izgubili približno tri mesece proizvodnje. Alternativna rešitev je bil barit iz rudnika Ljubovija - Tisovik, ki pa je slabše kakovosti in ni primeren za našo predelavo. Proizvodnja barijevega sulfida Povzročil je lepljenje na stene peči, obenem pa dajal zelo nizek odstotek vodotopnega BaS- Prav tako je povzročal zastoje na napravah (zabijanje cevovodov, prašenje po vsem obratu, itd). Po ponovnih razgovorih s predstavniki Kreševa smo dobili nekaj barita in tudi zamenjali ljubovijskega-V načrtu je dobava baritov iz Kitajske in iz Turčije, ki bo dopolnjevala zmanjšane količine iz Kreševa. Vsi uvozni bariti so visoko odstotni. Naprave in avtomatika domače proizvodnje za tako zahtevno tehnologijo predelave taline pa vedno niso na primerni kakovostni višini. Zato je bilo potrebno, da so ob dokaj pogostih zastojih v obratu izvajalci opreme skupno z nami dopolnjevali funkcionalnost naprav. Garancija za naprave še vedno velja in skoraj vsi stroški, nastali pri zastojih in popravilih so šli v breme izvajalcev, ob zastojih smo imeli veliko pomoč tudi delavci TOZD Vzdrževanje. Obrat je v juniju delal brez večjih zastojev, tako, da bo litopon lahko proizvedel planirano količino- Za naprej je predvidena izdelava projektne dokumentacije izvedenih del, meritve v obratu, kijih bo opravil JVD Maribor, ter ponovni tehnični pregled ter pridobitev uporabnega dovoljenja- Šele nato bo obrat predan tozdu Kemiji Celje. Po investicijskem programu je bila predvidena vrednost 1.385.890.000 din, ki bo delno presežena- Ta pa gre predvsem na račun dodatnih del. S to investicijo smo kandidirali tudi na sovlaganju Zveze vodnih skupnosti Slovenije za očiščenje rek (zaradi izbrane tehnologije) in tudi uspeli. Dimitrij Veber MIKROCINK V CELOTI NAŠ PROIZVOD v Prvi poizkusi substitucije tega uvoženega materiala z domačim so se začeli že leta 1966 v stari valjarni. Takratno osvajanje lastne proizvodnje je bilo povezano z mnogo truda, toda večinoma jalovega, saj obstoječe naprave v stari valjarni s paketnim načinom valjanja niso dale veliko možnosti za komercialen uspeh. Občasni uspehi so bili le povod, da je ideja o lastni proizvodnji ostala živa. Pri tem čas ni bil naklonjen mikrocinku, kajti njegova uporaba v grafični industriji je z uvajanjem novih tehnologij in drugimi materiali iz leta v leto padala. Cinkarna je pred nekaj leti skupaj z napravami za proizvodnjo tračno valjane cink-baker-titanove pločevine dobila tudi naprave in tehnološka navodila za proizvodnjo mikrocink plošč, do faze brušenih, toplotno obdelanih in s spodnje strani lakiranih plošč. Po uspešni osvojitvi cinkotit pločevine si je ista skupina strokovnjakov skupaj s strokovnim kadrom Vzdrževanja in Marketinga in Razvojne službe zastavila cilj dobiti mikrocink plošče, ki bodo po kakovosti čim bolj enakovredne uvoznim ploščam. Za dosego tega cilja je bilo potrebno usposobiti in osvojiti vse doslej neuporabljene naprave v novi valjarni, še posebno pa linijo za površinsko in toplotno obdelavo plošč- nekateri posamezni sklopi so pri tem rekonstrurirani ali na novo konstrurirani. Poleg tega je bilo v linijo vključenih veliko izboljšav, predvsem s strani delavcev Vzdrževanja, OVO Metalurgija-V obdobju preizkusne proizvodnje smo morali preveriti ali na novo ugotoviti V letu 1988 seje uresničila dolgoletna želja Cinkarne, da pride do lastnega, celoti doma proizvedenega materiala za grafično industrijo. celo vrsto bistvenih podatkov in kriterijev in organizirati delo znotraj tehnološkega procesa proizvodnje cinkotit pločevine, kar še danes predstavlja zavoro boljšim rezultatom. Cinkotit ima kot izvozni proizvod absolutno prednost v procesu proizvodnje. Proizvodnja mikrocink plošč namreč zahteva v vseh pogledih absolutno čistost tako vložka kot tehnološke linije-To pa je v kombinaciji s cinkotit pločevino težko zagotoviti-Posebne zahteve veljajo tudi za osnovno surovino, saj so za te namene uporabne le najčistejše vrste cinka. V glavnem smo se naslonili na čisti cink iz Titovega Velesa, kjer iz prispelih pošiljk selekcioniramo vložek za mikrocink plošče na podlagi preciznih kemičnih analiz- Tako pri zagotavljanju osnovne surovine, smo bili v začetku prepričani, da bo potrebno tudi za kislinoodporni lakirni sloj uvoziti sestavine. Razvojna služba je uspešno izvedla nalogo in izdelala lak iz domačih surovin. Tako lahko ugotovimo, da je praktično ves mikrocink plod domačega znanja in domačih surovin. Čeprav ekonomski učinki novega proizvoda niso taki. kot bi lahko bili pred leti. je to vseeno pomembna pridobitev, saj nadomešča uvoz- Prodor do kupcev nikakor ni bil enostaven Poleg ničkoliko domačih testiranj kakovosti, je moral grafični servis Marketinga doseči zaupanje v naš proizvod na licu mesta v tiskarnah. Kupce, navajene na uvožene materiale, ni bilo tako enostavno prepričati v kakovost našega proizvoda-Danes plasiramo na domače tržišče že okoli 4 000 kom. plošč mesečno, kar je skoraj celotna količina trenutnih potreb- Ob tem pa je pomembno tudi zadovoljstvo, da je teamsko delo bilo kos zahtevnemu cilju- murni Plošče za obrat mikrocinka pripravljajo v Grafiki Koliko je vredno? Ni odveč, da se ob tem spomnimo nekaj zelo lepih gest ali navad v Cinkarni, ko smo ob podobnih ali drugih delovnih uspehih vedno našli trenutke malih pozornosti (če ne drugače, na sejah DS DO) do posameznikov ali skupin, ki so kakorkoli prispevali k napredku Delovne organizaci- je. Kljub obilici drugih zadev, ki nam vzamejo veliko delovnega časa, na te malenkosti ne bi smeli pozabljati ampak jih obnoviti, ker gre zgolj za zadoščenje in občutek, da je v Cinkarni nekaj vredno tudi kreativno in inovativno delo. Franc Gutenberger SKROMNA SLOVESNOST V VZDRŽEVANJU Letos, natančneje 28. novembra, bo minilo šest let od prelomnega trenutka v razvoju naše vzdrževalne dejavnosti v okviru DO. Na ta dan seje namreč tedanje vodstvo odločilo za izdelavo Centralnih vzdrževalnih delavnic na novi lokaciji- Tako seje pričela uresničevati naša dolgoletna želja po sodobnejših delavni-ških prostorih. Želja je izhajala iz dejanskih potreb zaradi izredno sla- bih delovnih pogojev, velike razdrobljenosti in odmaknjenosti od centra nove Cinkarne, kjer se je v glavnem pričela odvijati vse zahtevnejša vzdrževalna dejavnost-V petek, 8. julija, so svečano odprli Centralne vzdrževalne delavnice s skladiščem. Približno 450 delavcev je prej delalo v neprimernih prostorih, oddaljenih od obratov, nekateri pa so morali delati celo na prostem. 6 Le ena investicija tudi slovesna V slabih dveh letih so zgradili dve hali v neposredni bližni proizvodnih obratov, s tem pa pridobili sodobne prostore za strojno obdelavo, delavnico za izdelavo opreme, strojne remontne delavnice in centralne elektro in ARM delavnice. Vse to leži na 5.000 m2 delovnih površin enega objekta- V drugem objektu pa so v treh etažah sanitarni garderobni prostori, razdeljevalnica hrane z jedilnico. prostori za' konstrukcijo, kopirnico in arhivo. prostori za vodstvo ter prostori za skladiščno in gradbeno dejavnost- Tako so vzdrževalci zapustili stari del Cinkarne. ki leži na desni strani Kidričeve ulice, saj se tu postopoma opušča tudi vsa proizvodnja. V celotno investicijo je bilo vloženih eno milijardo in 750 milijonov din, 400 milijonov pa v nabavo novih strojev. Osemdeset odstotkov vrednosti so plačale temeljne organizacije Tita- nov dioksid in Metalurgija, ostalo pa drugi proizvodni tozdi. Pomembnejša pa je njihova podpora pri odločitvi o izgradnji teh obratov, ker so s tem dokazali, da se zavedajo kako je vzdrževanje neločljiv člen v proizvodnem procesu. Z izgradnjo centralnih delavnic so tako zmanjšali stroške transporta ter racionalizirali porabo materiala. Ob tej priložnosti so se zahvalili tistim, ki so največ pomagali pri izgradnji in podelili priznanja in simbole narejene z domačimi materiali v novih delavnicah. Priznanja in simbole so prejeli: tozd Titanov dioksid, tozd Metalurgija, Marjan Prelec, tozd Grafika, Investicijska služba. Posebna finančna služba priznanja pa tozd Kemija Celje, tozd Kemija mozirje, tozd Veflon, DO Gradis Celje, DO Klima Celje in DO Elektrosignal- Mira Gorenšek Po slovesni seji so si udeleženci ogledali obrate Predsednik KPO prejema simbol, ki so ga vzdrževalci naredili sami Delavci v skladišču vzdrževanja so srečni v novih prostorih 4 mm tM * WL' v> ' jfm NA SLAVNOSTNI SEJI DELAVSKEGA SVETA VZDRŽEVANJA Marjan PRELEC, dipl.ing. predsednik KPO: Z enotnimi gledanji in akcijami smo uspeli zgraditi obrate, pomembne za proizvodnjo, ki brez hitrih intervencij ne bi mogla delati. Rešili smo vrsto problemov, predvsem pa delovne pogoje naših vzdrževalcev. Tudi v drugih poklicih pričenjamo izboljševati delovne pogoje, kar pomeni, da smo sposobni združiti moči in iti v boljšo prihodnost z novo tehnologijo, boljšo produktivnostjo in rezultati dela. Po tej poti moramo naprej enotni, ker le enoten kolektiv lahko dosega dobre rezultate. Ivan RUČIGAJ, ing. direktor tozda Vzdrževanje: Vseskozi smo se zavedali, da so posamezniki v DO vse obdobje izgradnje Centralnih vzdrževalnih obratov gledali na to odločitev z vprašanji zakaj se odločamo za neproizvodno investicijo. Danes lahko ugotovimo, da je bila naša odločitev pravilnika, da tudi neproizvodna investicija lahko nosi in ustvarja velike učinke, daje bila selitev iz stare lokacije nujna, ter da je bila naša dolžnost zagotoviti delavcem racionalne delovne pogoje- Le tako lahko nudimo proizvodnji storitve kijih od nas pričakujejo za dosego skupnih ciljev. VELIČASTNA SKULPTURA Z ZNAKOM TOZDA VZDRŽEVANJE Vzdrževalci so mimo vseh komisij za podeljevanje nagrad in priznanj napravili po lastni zamisli simbole, ki so zelo lepi po videzu- Vzdrževalcem in nagrajencem bodo zelo v ponos. Še bolj kot simboli, pa so impozantno napravili skulpturo pred glavnim vhodom tozda- Sestavila jo je skupina za popravilo žerjavov in dvigal, po zamisli Stjepana KELAVIČA. Kako do učinkovitejšega gospodarstva 7 Na polovici srednjeročnega razvojnega programa 80 odstotkov nalog že uresničenih Sedaj, ko smo približno na polovici planskega obdobja ocenjujemo, da zastavljene naloge že skoraj 80 odstotno uresničujemo. To kljub zelo zaostrenim gospodarskem položaju zagotavlja, da bomo lahko naredili celo več kot smo načrtovali. V srednjeročnem programu (1986 - 1990) smo predvideli, da bomo predvsem izpopolnjevali kakovost ter razvijali nove izdelke in tehnologije, kjer naj bi bilo več ustvarjalnega dela in lastnega znanja. Uvajati moramo višjo stopnjo avtomatizacije ter varovati okolje in skrbeti za racionalno rabo prostora. Glede na potrebo po usklajenosti dela je delavski svet DO imenoval in ustanovil Razvojni svet, kije obravnaval vse predlagane naloge, naredil selekcijo in jih razdelil po nosilcih. (Objavljeno v 1. štev. Cinkarnarja letos). Omenimo le nekatere. V zaključni fazi je raziskava prvega dela možnosti uporabe mikroprocesorjev za vodenje tehnoloških procesov, obetavna regeneracija floriranih polimerov in prvega dela raziskave fotopoli-mernih plošč- V fazi projektiranja opreme je raziskava tehnologije proizvodnje kupriklorida na principu klorizacije bakra, s klorom po mokrem postopku, ter naloga aktivni cinkov oksid. V izgradnji je že pilotna naprava za barijeve soli, v izdelavi je elaborat za modernizacijo in razširitev gradbenih mas. narejeni so prvi poskusi za izobarjeni kalcijev karbonat. Izdelani so že tudi prvi vzorci za testiranje barve za ogledala, tekoče pa raziskujemo program premazov in program Veflona. Menimo, da je število nalog obsežno in presega trenutne možnosti kadrov. Realizacija posameznih nalog, ki so zrasle v DO je prepočasna- Laboratorijske raziskave v večini primerov relativno hitro dajejo rezultate, vendar pa se zavleče pri proizvodnji in pri trženju zaradi organizacijskih slabosti. Če se ozremo na opravljene raziskovalne naloge ugotavljamo, da smo realizirali največ novih izdelkov v grafičnem, predelavi plastike in premaznih sredstev ter nekaj v predelovalni kemiji. Raziskujemo torej proizvode višje stopnje zahtevnosti, kar ima višjo stopnjo raziskovalnega dela. V pripravi imamo celo nalogo malotonažne kemije, to je raziskovanje področja finih in specialnih kemikalij. Marko Tukarič, priredila Mira Gorenšek Smo na razpotju. Na eni strani zvedavo pričakujemo kaj nas čaka, na drugi pa nespodbudno dvomimo. Industrijska proizvodnja v občini ne upada zaradi ukrepov ZlSa, temveč predvsem zaradi zastarele tehnologije, neprimernih programov in še česa. Pravzaprav se zdi, da hočemo vse, od industrije, obrati, trgovine, turizma, kmetijstva. Kateri so pravi cilji? Najmanj v naslednjih dveh letih moramo dvigniti mesto Celje na slovenski lestvici in pripraviti ozde na postopen prehod na tržno gospodarstvo- Zagotoviti je treba skladen razvoj in sožitje, ter dopolnjevanje vseh naštetih dejavnosti. Veliko je namreč prostega še za drobno gospodarstvo (trenutno ustvarja le 5 odstotkov DBP v občini), vrtnarstvo, sadjarstvo, cvetličarstvo, pridelovanje zdravilnih zelišč itd- Celje kot staro industrijsko središče z vsemi posebnostmi svojega gospodarskega razvoja je v precepu, razdvojeno med razvojem in ekologijo. Tako imenovane ekološko nečiste industrije želijo razvoj, občani pa se temu močno upirajo. Razumljivo je, da se otepamo take industrije, ker se ekološko vedno bolj osveščamo, vendar je tudi znanost napredovala in nečisto industrijo se da narediti za sprejemljivo okolju- Spomnimo se leta 1978 in velike gonje proti razvoju Cinkarne- V teh desetih letih je Cinkarna veliko naredila pri posodabljanju in zmanjševanju onesnaževanja. Najpomembnejši je odnos do takih rešitev. Mislim, da je revolt občanov koristen, saj tako strokovni potencial DO in institutov prisilimo da o tem razmišljajo. V naši DO tako posvečamo veliko pozornost predelavi odpadkov v nove uporabne proizvode. Če bi o tem razmišljali prej, morda ne bi bilo potrebne nove deponije. Ljudje imajo vedno občutek, da se ekologija rešuje po »bliižnji-cah«, zato je potrebna demokratična javna razprava, informiranje. Tudi v Cinkarni dostikrat nismo vedeli, kaj se je naredilo. Bomo ob skromni akumulaciji , zastareli tehnični opremi, nespodbudni izobrazbeni sestavi zaposlenih, nezadostnih možnostih spodbujanja kakovostnih in količinskih delovnih rezultatov ob drugih zavorah uspeli stopiti na pot prenove? V občinski skupščini smo se odločili za 8 udarnih točk, ki morajo ob aktivnih premikih v dveh letih pokazati rezultate-Prvo besedo dati strokovnim kadrom - Občinska kadrovska služba mora v povezavi s kadrovsko službo DO in društvom kadrovskih delavcev pripraviti spisek potencialnih strokovnjakov, ki bi lahko prevzemali vodilne in odgovorne funkcije. Jeseni bomo tudi ustanovili Klub podjetnikov, ki bo skrbel predvsem za uvajanje in usposabljanje mladih ter za izmenjavo izkušenj pri vodenju OZD. OZD dati samostojnost pri gospodarjenju ter pri gospodarjenju s prostorom, zrakom in vodo toda ne, če bodo poslovale z izgubo in trajno dosegale slabe rezultate. Še naprej spremljati rezultate poslovanja s seznamom 19 neuspešnih in uspešnih tozd-Trajno neuspešnim nuditi strokovno pomoč, pri tem pa te kolektive tekoče obveščati o stanju, na drugi strani pa prenašati izkušnje nadpovprečno uspešnih. Rešiti problem zraka in vode, trdih in tekočih odpadkov. Predvsem je potrebno dati mesto na eni strani stroki, na drugi pa SZDL, ki zagotavlja javnost dela- Posebno pomembno vlogo ima društvo za varstvo okolja kot alternativna oblika, ki je lahko zelo pozitivna in dobrodošla- Komunala - vodovod, PTT. Občina se mora bistveno angažirati pri preskrbi z zdravo pitno vodo- Doslej imamo le zajetje v Medlogu in v Vitanju. Zelo nerazvito je tudi PTT omrežje, pri odločitvah za ta razvoj pa je prisotna sebičnost tistih, ki telefon že imajo. Doslej je le peščica OZD podpisala SaS o združevanju sredstev za razvoj PTT dejavnosti. Družbene dejavnosti - bistven premik je trenutno zaradi zakonskih določil zelo otežkočen, a potreben. Omogočiti večji pretok kapitala in drugih finančnih virov v občino. Končno moramo dati možnost konkurenci predvsem pri preskrbi s hrano, v gradbeništvu, bankah ipd. Celje mora postati gospodarsko odprto mesto- Vse te naloge potrebujemo predvsem za preboj blokade ali-bičnosti, apatičnosti in slabokrvnosti- Povečati samostojnost uspešnih OZD, neuspešnim pa pomagati s strokovnjaki Kaj je povedal dipl. ing. Marjan DREV, podpredsednik občinske skupščine Dipl. ing. Marjan Drev, vodja priprave proizvodnje tozda Grafike, ki že nekaj mesecev dela tudi kot podpredsednik Skupščine občine Celje, nam je za cinkarnar povedal svoje poglede na gospodarske razmere v Celju in v zvezi s tem aktivnosti, ki že tečejo za dosego prenove in prestruktuira-nja celjskega gospodarstva. Iz sedanje stiske nas rešijo le najvišje človeške vrednote in vrline, toda s strokovno pretehtanimi politično premišljenimi in človeško poštenimi dejanji. V sicer še vedno precej togih okvirjih naše zakonodaje in ukrepov zvezne ekonomske politike je tudi že danes dovolj prostora za različno uspešno gospodarjenje, zato velja storiti vse, da bi se prebili med nadpovprečne kolektive v svoji panogi. Slavko Pezdir 8 Cilji poslovnih informacij NEKAJ O INFORMACIJSKEM SISTEMU IN NJEGOVI IZGRADNJI V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI Nadaljevanje s prejšnje številke V prejšnji številki je bil objavljen prvi del članka, v katerem je bilo prikazanih nekaj osnovnih značilnosti informacijskih sistemov ter pristop in program izgradnje informacijskega sistema v naši delovni organizaciji. V današnjem sestavku sledi prikaz vsebine, ciljev in faz izvršitve po posameznih projektih izgradnje, ki je zaradi obsežnosti materije podan v zgoščeni obliki. PRIS - proizvodni informacijski sistem sestavljajo trije delni informacijski sistemi (DIS) a) DIS ZALOGE - materialno poslovanje Osnovna cilja izgradnje navedenega modula sta - ažurno interaktivno vodenje skladiščnega poslovanja (gibanje in stanje zalog surovin, materiala, embalaže, polproizvodov, proizvodov) - količinski in vrednostni obračun materialnega poslovanja na osnovi računalniške obdelave podatkov Značilnosti zastavljenega vsebinskega koncepta so: - enotno urejanje organizacija načina skladiščnega poslovanja v povezavi z računovodskim obračunom - interaktivna obdelava podatkov preko enotne baze podatkov, - povezava z mejnimi področji (priprava dela v TOZD. nabava, prodaja, plan-analize, interne kontrole, finance) DIS zaloge - materialno poslovanje je že uveden v uporabo-Nadaljne aktivnosti tečejo v smislu dopolnjevanja z kvalitetnejšimi oblikami dela in računalniške obdelave podatkov in informacij ter spremljanja uporabe z reševanjem problematike na terenu- b) DIS upravljanje proizvodnje - sledi potrebi po računalniško podprtem informacijskem sistemu za vodenje proizvodnje- Vključuje aktivnosti operativnega planiranja, ažuriranja sestavnic, izračunavanja kalkulacij, lansi-ranja, spremljanja in zaključevanja proizvodnje, - temelji na interaktivni obdelavi podatkov preko enotne baze podatkov v tesni povezavi z modulom materialnega poslovanja. V okviru navedenega DIS so izdelani računalniški programi in organizacijska navidila za področja operativnega planiranja proizvodnje, prodaje (mo- žnost simuliranja količinskega in vrednostnega plana z izpisom materialne bilance, primerjave z zalogami itd ). - ažuriranja sestavnic za proizvode in polproizvode - izračunavanja kalkulacij po različnih vrstah cen vhodnih surovin in materiala - primerjave dejanske in normativne porabe materiala Vse pripravljene obdelave se postopno uvajajo v delo na terenu, k dopolnjevanju ter izgradnji odprtih področij se bo pristopilo po posebnem programu v odgovoru z uporabniki- c) DIS razvojno-tehnično področje s katerim se želi doseči ustrezna organizacija in vzdrževanje osnovnih tehnično-tehnoloških podatkov za materiale, proizvode, tehnološke postopke, proizvodna mesta- V izvajanju je projekt uvajanja enotne nomenklature za materialne postavke po metodologiji Zavoda za produktivnost dela iz Ljubljane, kjer je doslej največ dela opravljenega v TOZD Vzdrževanje in TOZD Transport in skladišča- FIS-finančni informacijski sistem Izgradnja informacijskega sistema za področje finančne funkcije je v fazi posnetkov stanja in sistemskih analiz za področja priskrbe in plasiranja sredstev ter uvajanja paketa za menično poslovanje na PC- Cilji izgradnje FIS sledijo globalnemu cilju financiranja - to je plačilna sposobnost DO, na osnovi: - ažurnih in pravočasnih podatkov in informacij, ob zmanjšani ročni obdelavi podatkov - uporabe metod in tehnik dela, ki omogočajo natančnejše planiranje, spremljanje in analizo odmikov - možnosti izdelave predlogov ukrepov v več različicah- KIS - kadrovski informacijski sistem Sestavlja sedem delnih informa- cijskih sistemov, od katerih vsak pokriva zaokroženo področje kadrovske funkcije. Osnovni cilj je zmanjšanje ročne obdelave velikega obsega podatkov o zaposlenih ter s tem možnost posredovanja ažurnih informacij, ki so namenjene vodenju kadrovske politike, raznim vrstam statističnih obdelav, za potrebe ukrepanja na drugih področjih poslovanja. Vsebinski koncept KIS je že v celoti izdelan in pripravljen za računalniško podporo, ki poteka postopno in je doslej zaključena na najobsežnejšem delu, to je vodenju kadrovske evidence. Pri nadaljnjem delu na izgradnji KIS je predvideno dopolnjevanje zastavljenega koncepta z računalniško podporo, tako na centralnem kot tudi na osebnem računalniku. PLAN - metodologija izdelave letnega plana V okviru tega projekta je v izgradnji metodologija za izdelavo in spremljanje letnega plana s ciljem čim obsežnejše računalniške podpore in izdelanim ustreznim samoupravnim aktom ter spremljajočimi organizacijskimi predpisi. Doslej je delo zaključeno, vsebinsko in računalniško, za področje plana prodaje, proizvodnje, nabave in kadrov. Odprto pa še ostane definiranje konceptov za ostale vrste planov ob upoštevanju njihovega medsebojnega prepletanja. MIS - marketinški informacijski sistem Izgradnja MIS je stekla v letošnjem letu z namenom, da se uvede takšna organizacija dela in računalniška obdelava podatkov, ki bo v osnovi doprinesla k skrajšanju poti od odpreme do fakture ter s tem vplivala na večjo finančno uspešnost DO-Prav tako naj bi zagotovila zamenjavo ročnih z računalniški- mi evidencami in poročili, tako na nabavnem kot prodajnem področju, s čimer bi se sprostil čas delavcem v Marketingu za še kvalitetnejše oblike dela s trgom. Trenutno teče delo na posnetkih in analiziranju obstoječega stanja ter koncipiranju novih procesov dela in nove dokumentacije. Na področju tržne raziskave pa je v izdelavi poseben paket raziskave trga za grafični program. UIS - upravljalni informacijski sistem je projekt, ki teče že nekaj let in ima značaj stalnega dopolnjevanja. Njegova vsebina se namreč nanaša na definiranje vsebine, oblike in pretoka informacij na vseh področjih poslovanja in nivojih odločanja- Rezultat dosedanjega dela na projektu je pregled vseh potrebnih informacij po uporabnikih in izdajateljih v DO, za vse poslovne funkcije-Ker pa dane možnosti še niso dovoljevale računalniške podpore, se delo nadaljuje v smeri izpopolnjevanja z računalniško podporo, s posebnim poudarkom na uporabi osebnih računalnikov. Delo teče po zahtevah in dogovorih z uporabniki in pripravljalci posameznih vrst informacij. V delo vsakega od opisanih projektov izgradnje informacijskega sistema so aktivno vključeni, razen strokovnih delavcev iz službe organizacije poslovanja in službe za AOP. tudi uporabniki - predstavniki organizacijskih enot za katere se procesi dela in računalniške obdelave podatkov pripravljajo. V koordinacijo in usmerjanje aktivnosti na vseh projektih izgradnje informacijskega sistema ter njihovo uvajanje pa se kreativno vključuje vodstvo DO. Jožica Košak i* GLASILO MLADIH CINKARNE CELJE SPREMEMBE V MLADINSKI ORGANIZACIJI CC V naši mladinski organizaciji je prišlo do nekaterih sprememb predsednikov osnovnih organizacij. Tako je sedaj predsednik OO ZSMS TOZD Grafike Bojan Pevec, TOZD TIS Jure Janežič, TOZD Kemije Lidija Malus in DSSS Gregor Jakob. Drugače pa lahko rečemo, da je delo cinkarniške mladine skoraj popolnoma zamrlo. Začeli smo dobro, z velikim veseljem smo 1986 leta obnovili mladinsko delo v Cinkarni. Nekaj časa je mladina bila res aktivna, imeli smo redne sestanke, aktivni smo bili na športnem in kulturnem področju, organizirali smo izlete, ustanovili klub štipendistov, itd- Seveda pa je bilo to predvsem delo naše koordinacijske konference, osnovne organizacije po tozdih so bile manj zainteresirane za delo, razen DSSS, kjer so bili mladinci pod vodstvom tedanje predsednice zelo prizadevni. In če takrat ne bi dobili tako zagrizenega predsednika KK, kot je bil Fikret Imamovič, potem vse skupaj ne bi bilo tako uspešno, saj drugega resnega kandidata za to funkcijo ni bilo. Sedaj je, kot že rečeno, je delo mladine v Cinkarni skoraj zamrlo. Z novim predsednikom so začeli biti presenetljivo aktivni mladinci v Grafiki, saj so imeli že nekaj sestankov, organizirali pa so tudi že športno srečanje. Toda druge OO se še vedno niso »zbudile«, prav tako pa so mladinci nezadovoljni z vodstvom KK. Menijo, da bi bilo treba narediti programsko-volilno konferenco in izvoliti nove člane. Trenutno se ukvarjamo z anketo, ki jo vodi predsednik KK Fikret Imamovič, kjer sprašuje mladince, kaj menijo o delu mladinske organizacije in kaj bi se moralo spremeniti. O rezultatih vas bomo obvestili, saj predsednik pripravlja poročilo. OBISK MLADIH IZ POBRATENIH OBČIN V Celju je bilo od 23. do 26. junija 1988 srečanje pobratenih občin. Prišli so prijatelji iz Zre-njanina, Bara, Vinkovcev, Tuzle, Ohrida, Bakoviče in Čuprije. 25 mladincev je prišlo na obisk v Cinkarno, kjer so si ogledali našo tovarno in imeli okroglo mizo na temo Ekologija-Za obiskovalce je pripravil pozdravni govor tov. Slapnik, zatem pa je Elza Salobir razložila delovanje DPO in športnih panog v Cinkarni. Okroglo mizo je vodil Aleksan- • -- j Medvedki /. Brionov der Cmok, o varstvu okolja pa sta govorili Breda Kosi in Vida Planinšek. Seznanili sta obiskovalce s proizvodnjo Cinkarne in predvsem z delom službe za varstvo okolja v preteklosti in sedaj. V začetku so se mladinci v glavnem dolgočasili, saj se niso hoteli poditi, da bi razumeli slovensko. Kasneje se je položaj malo popravil, saj so nekateri izmed njih začeli pridno sodelovati. Iz razprave je bilo zaključiti, da je osveščenost prebivalstva posameznih krajev oz. republik odvisna od razvitosti le-teh. V razpravis so največ sodelovali predstavniki Zrenjanina in Vin- kovcev, kjer seje s temi problemi že začela ukvarjati tudi mladina, a ta je vključena v posebna ekološka združenja, ki pa niso usmerjena alternativno kot v Sloveniji. Predstavniki iz ostalih krajev pa so menili, daje pri njih teh problemov ne čutijo. Iz razprave je bilo razbrati, da posebnega modela za izvajanje ekologije ni mogoče splošno predpisati, temveč morajo v vsakem kraju oz. republiki na svoj način začeti reševati ta problem tako v ZSMS kot v drugih DPO- Mladina se lahko na najbolj ogroženih delih vključuje v ekologijo z raziskovalnimi tabori. MLADINSKI IZLET Kot veste, smo najprej načrtovali izlet v Sarajevo, a je zaradi premajhnega števila prijav odpadel. Zato pa se je toliko bolj obnesel izlet v Pulo oz. Villas Rubin. Odpotovali smo 26. maja 88 ob 7.30 z vlakom do postaje Kanfa-nar, kjer nas je čakal avtobus, da nas odpelje v Villas Rubin, malo naselje pri Rovinju. Prvi dan smo se spoznavali z novim 4-dnevnim bivališčem, že naslednji dan pa smo odšli na ogled ARENE v Puli. Tam nas je čakala vodička, ki nam je povedala nekaj o gladiatorskih igrah, ki so se odvijale v areni. Po končanem ogledu smo šli na »veselo« kosilo, nato pa na avtobus za Fažano, od koder smo se z ladjo prepeljali na Brione. Sam ogled Brionov traja sicer 3 ure, vendar mi nismo imeli na voljo toliko časa. Peljali smo se z vlakom krožno vožnjo (40 min) in si ogledali prelepa drevesa, pašnike in živali - od ošabnih pavov do ponosnih kamel. V daljavi smo videli tudi Titovi rezidenci, zaliv pa je krasila velika jahta Jadranka. Soboto in nedeljo smo preživeli v naselju ob bazenu z morsko vodo. Zvečer (in ponoči) smo seveda spet bili aktivni ob dobri glasbi v restavraciji in diskoteki. Bilo je fantastično- Le z vremenom nismo bili najbolj zadovoljni, saj je bilo največkrat oblačno. Če ne drugega, je bilo tako vreme najbolj primerno za podpiranje šanka. ■ 4 * [ M» Pj m' 2 Toliko pa nas je bilo na ogledu ARENE. Nekateri so raje spali... 10 Dejavnosti sindikata KOMISIJA PRI KONFERENCI SINDIKATA Na občnih zborih so delegati iz OOZS predlagali člane komisij za delo pri konferenci OOZS-Vsaka TOZD in DSSS je predlagala po enega člana ter njegovega namestnika. Na konstitutivni seji so bili ti člani tudi potrjeni. Nato pa so na svoji seji izvolili Komisije delujejo v naslednjih predsednika ter namestnika predsednika komisije. Delavci se lahko na te komisije obrnejo v pismeni obliki, vloge se bodo na komisijah obravnavale ter delavcu nato posredovale ustrezen odgovor. sestavah: KOMISIJA ZA PRIZNANJA NAGRADE IN DRUGA ODLIČJA TOZD ČLAN Namestnik Grafika Milan Kersnik Ladislav Zimšek Titan dioksid Martin Kukovič Metalurgija Frido Maderasi Betka Skok Kemija Celje KOS VILI n.p. Ludvik Gregorič Transport Mirko Polutnik Branko Jereb Energetika Franjo Petrovič Stjepan Vincelj Veflon JANEZ GORŠEK Bojan Vrešak Kemija Mozirje Jože Punčuh DSSS Branko Cmok Vzdrževanje Dušan Slokan Slavko Kajtner KOMISIJA ZA KULTURNO IN PROSVETNO DEJAVNOST LENART HORVATIČ Hermina Strašek BRANE KLAVŽAR Anton Turk Štefan Bukvič Lidija Malus Marija Smole Sonja Leskovšek Nevenka Ocepek Miha Zdolšek Maks Polenik Tatjana Veljanovski Peter Kristavčnik Tomaž Rozoničnik Irena Zalokar Mira Gorenšek Vlasta Koštomaj Miša Oblak KOMISIJA ZA SOCIALNA VPRAŠANJA Irena Jelovšek Slava Mestinšek Zvone Mrzlečki Herta Franc Slavko Kalafatič TONČKA 1VELJIČ Štefan Šafarič Maksim Nikolič Cvetka Horvat Dejan Glušič Jože Lampret Anton Deželak Alenka Korošec Alojzija Brinovec ZLATKO ŠENTJURC Tatjana Lorencin Darja Hojnik Kristina Rebernik KOMISIJA ZA ŠPORTNO REKREATIVNO DEJAVNOST Vlado Pavšek Miran Gobec Goran Malkič Vilma Pevec Borivoj Simič Milan Kmetič Franc Hostnik Marko Arzenšek Jože Kač Igor Marcius Anton Mravlak Dušan Mastnak F.mil Germadnik FRANC SMEH Jožica Šeško ŠTEFAN GABERŠEK Emil Zupanc KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD Vlado Valjavec KARLA DELNEGRO Rok Unetič Vesna Gaberšek Boris Žnidaršič Leopold Kos Jože Brulc Franc Žunter Judita Ževart BORIS ARČAN Ramo Selimovič Joško Štemberger Katica Lipovšek Majda Derča Zdenka Prevoršek Anica Kroflič Zlatka Šolman Goran Dordič KOMISIJA ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE MAJDA BAJRAMOVIČ Karel Ivakič Avdo Smajlovič Franc Dečko Marija Jevšinek Rudi Arčan Nevenka Lorenšak Jože Mavrič NADA BEDEK Vinko Počivalšek Franc Šmid Anton Vivod Vinko Žagar Darko Valek Boro Marjanovič Bogdan Nunčič Elza Salobir Branko Brumec KOMISIJA ZA KADROVSKO ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA Ivica Vajdec ZORAN KANDUČ Dorda Muškotevc Franc Sušnik Milan Amon Franc Vrhovšek Franc Škrjanc Nada Podvratnik MAKS PEČNIK Marjan Rejc Darinka Tolič Boris Stojnič Ivan Kugler Milan Markovič Albin Grosek Andrej Tovornik Marija Koštomaj Anton Floreani LEGENDA: Imena članov komisij, ki so močnejše odtisnjena pomenijo predsednike komisij, svetle velike črke imen pa namestnike INOVATIVNA DEJAVNOST 11 Udeležba na dveh razstavah Razstavljali smo v Moskvi Mednarodna razstava v Moskvi. kije bila od 12. do 23. aprila je četrta takšna po vrsti v vzhodnoevropskih državah. Razstava je izključno namenjena novim dosežkom na področju ustvarjalnega dela in inoviranja. Na razstavi »IZUMITELJSTVO IN RACIONALIZACIJE 88«, je letos prvič razstavljala tudi Cinkarna- Poleg SSSR so razstavljali še: Bolgarija. Češkoslovaška. Poljska. Madžarska. NDR. Belgija. Vietnam in Jugoslavija. Glavni poudarek celotne razstave je bil na novih dosežkih strojegradnje. elektronski industriji, metalurgiji in kemiji. Pomembno mesto so imeli tudi individualni inovatorji iz SSSR Na jugoslovanskem delu razstave, kije bil v celoti organiziran v sodelovanju z RAST-YU, je bilo prikazano 56 eksponatov iz 15 OZD in SOZD. Razstavljeni izdelki so bili predvsem takšni, ki so zanimivi za prodajo kot izdelki ali prodaja znanja. Cinkarna je razstavila tri sklope inovacijskih izdelkov iz tozda Veflon. V času razstave smo imeli razgovore o znanstveno tehničnem sodelovanju in možnostih prodaje nekaterih naših izdelkov za področje hidrotransporta in zapornih elementov za agresivne medije v SSSR. Rezultati takšnih razstav se pokažejo šele čez čas, zato je udeležba tudi pomembna in upravičena- Jugoslovanski razstavni prostor v Moskvi Rast YU ’88 16. tradicionalna razstava RAST YU '88 je bila letos od 26. maja do 3 junija na Reki. Razstava ima mednarodni značaj, saj na njej sodelujejo vzhodnoevropske države in Italija-Letos je bilo razstavljeno okrog 3000 različnih eksponatov. ki so predvsem rezultat timskega dela I/ leta v leto je tudi vse več inovacij, katerih avtorji imajo visokošolsko izobrazbo, zato so tudi dosežki visokih vrednosti Cinkarna na tej razstavi sodeluje od leta 1*382 naprej. Ta najve-č|i pregled dosežkov združenega dela je v resnici prikaz, kaj je bilo narejeno v preteklem letu. Številni obiskovalci - strokov-no-tehnični ljudje, ki so v svojih delovnih okoljih zadolženi za vzdrževanje, nabavo, razvoj nove tehnologije in naprav, na tej razstavi marsikaj najdejo, kar je zanimivo za njihove DO-Letos so delovne organizacije iz Celja spet nastopale na skupnem razstavnem prostoru, ki je bil pod pokroviteljstvom Občinske raziskovalne skupnosti Celje. Cinkarna je sodelovala na razstavi s šestimi inovacijami, ki so vse že ali pa bodo novi prodajni proizvodi. Zanimanje številnih obiskovalcev za naše izdelke je bilo veliko, saj so nekatere do sedaj uvažali iz zahodnega tržišča. Iz. Celja smo razstavljali 26 inovacij iz 6 DO in dveh šol. Poleg nastopa in vzpostavitve neposrednih stikov, izmenjave izku- šenj in prisotnosti na okrogli mizi o inovacijskih dosežkih in dnevih raznih DO, ki jih vsako leto ob koncu razstave podelijo posebne komisije za najboljše dosežke. Inovatorji iz Celja so letos dobili največ priznanj odkar razstavljamo v Rijeki. Prejeli smo: dve zlati, sedem srebrnih in tri bronaste plakete. Inovatorji iz Cinkarne pa so: Zlato plaketo za Tesnilno vrvico VELLEX, Avtorji: Ivica ŽERJAV, Anton ŽERJAV. Bojan ZAVERŠNIK, Anton DEŽELAK, in Janez GORŠEK. Srebrno plaketo za Precipitiran kalcijev karbonat (CaCO3) Avtorji: Vojislav RUŽIČ, Dani PODPEČAN, Slavko OJDANIČ. Bronasto plaketo za Nepovratni ventil Avtorji: Bogdan NUNČIČ, Viktor KOVAČIČ in Anton ŽERJAV. Ta moralna priznanja so za inovatorje še en dokaz njihovega uspešnega dela- M.P. Tri nagrade za Cinkarno Inovator Celje Ob dnevu samoupravljalcev, 27. junija, v občini Celje podelijo nagrade samoupravljalcem in nagrade »INOVATOR CELJE«. Letos so bile nagrade »INOVATOR CELJE« podeljene že trinajstič. Ta materialna in moralna priznanja so za inovatorje, razvojno raziskovalne delavce in strokovno vodstvene delavce še-dodatni stimulans za realizirane dosežke v preteklem letu. Nagrajenci in drugi inovatorji so v letu 1987 mnogo prispevali k napredku tehnike in tehnologije, ter ustvarili precejšen inovacijski dohodek. Komisija je letos na razpis prejela 28 prijav iz osmih delovnih organizacij. Iz Cinkarne smo prijavili štiri uspele in realizirane inovacije. V izbor za podelitev nagrad so prišli trije predlogi. Za množično inventivno dejavnost prejmejo inovatorji 5 prvih nagrad s plaketo in 10 drugih nagrad s priznanjem. Letos so inovatorji iz Cinkarne dobili eno prvo in dve drugi nagradi. Prvo nagrado s plaketo sta prejeli: mag. Ljiljana TUKARIČ in Vera VRBNJAK za tri inovacije: Nadomestek gumirabike v preparatih, 02, 03, 05, 06, C20. - Sredstvo za izmivanje in regeneracijo valjev in odtisne gume, C200, C201, C202, C203, C204, C205. - Kemolit N04 ploščo in preparati C70, razvijalec N7, C69, sredstvo za korekturo in C68, sredstv oza čiščenje razvijalnih valjev. Drugo nagrado s priznanjem sta prejela: Drago LAMPER in Martin ČREPINŠEK za koristen predlog - Zamenjava hitrega stikala na valjarniški progi BI v novi valjarni. Drugo nagrado s priznanjem je prejel še Friderik LESKOVŠEK za doma izdelan Elidravlični polnilni stroj HPS86. Vsem prejemnikom čestitamo. M.P. Največji izdelek v Veflonu V TOZD-u Veflon so izdelali doslej naj-večji izdelek iz PTFE - elemenl separatorja za izdelovanje HCL za INO Petrokemijo Omišalj Na sliki 12 DILEME RAZKORAKI Kaj je povedal Jernej OZIS, predsednik predsedstva akcijske konference Zveze komunistov Prenova je pravzaprav utrjevanje vodilne vloge organizacije izobraženih in naprednih Po slovenski in jugoslovanski konferenci Zveze komunistov, se je v tej organizaciji premaknilo. To naj bi čutili tudi v osnovnih organizacijah, saj so člani zadolženi, da zavzeto in poglobljeno razpravljajo o njenih usmeritvah. Kako usmeriti razprave, da bi čimprej in čimbolje začeli odgovorno uresničevati usmeritve minulih konferenc, je osnovno vprašanje, o katerem člani še vse premalo razmišljajo. RAZVIJATI SAMOUPRAVLJANJE Kdo v naši delovni organizaciji dejansko odloča? So to delegati z mnenjem iz svojega okolja, ali pa to ni samoupravljanje? Kdaj bomo prerasli upravljanje in pričeli uveljavljati samoupravno odločanje? Najprej potrebujemo delegate, ki se znajo potegovati za naše cilje, ki so objektivni in dovolj kritični.Ocenjujem namreč, da se večkrat obnašajo tudi nesa-moupravno, ne nastopajo z mnenjem večine in ne prenašajo povratnih mnenj. Samoupravljanje je področje, ki ga ljudje žal najmanj obvladajo in se v njem ne znajdejo- To pa ima za posledico, da sami nismo zadovoljni s tem sistemom, po drugi strani pa se na takšen način zadeve prepočasi rešujejo ali brez potrebe večkrat komplici-rajo. Delegati se opredeljujejo z lastnim mnenjem in ne mnenjem večine. S tem pa vsi zgubljamo na času. Po drugi strani pa se kaže neprimeren odnos do samoupravljanja tudi v tem, da se namesto, da bi dajali pobude raje poslužujejo neformalnih virov. Še dosti slabše je v izvršilnih organih delavskih svetov, prav katastrofalno pa v delegacijah SI Sov. Predpogoj za dobro samoupravljanje je usposabljanje- Zato bi veljalo obnoviti delegatske šole in razmišljati tudi o drugih oblikah usposabljanja. SPREMINJATI MISELNOST LJUDI O MORALI? POLITIKI? ORGANIZACIJI... V Zvezi komunistov potrebujemo idejno, organizacijsko, kadrovsko in moralno prenovo. O liku komunista, čeprav natanko vemo kakšen bi naj bil, ne govorimo več, govorimo pa o lastnem mnenju, ki ga naj ima vsak komunist. Kako to prenovo v praksi uresničiti? Na več načinov. Prvič, z večjo aktivnostjo članov, tako da se bo »čutil« njihov osebni prispevek v DPO, samoupravnih organih, društvih, KS itd- Drugič, razmisliti je potrebno o načinu sestankov, ki so sedaj več ali manj formalni, a obvezujoči-Dobre sestanke bomo imeli šele takrat, ko bomo vsi pripravljeni diskutirati, ko nas ne bo strah sankcij za izrečeno kritiko ali postavljati odkrita vprašanja, ko bomo pravočasno obveščeni o negativnih pojavih in ko bomo vsi komunisti v enakpm položaju med seboj. Tretjič, gre za večanje medsebojnega zaupanja med komunisti in zaščito ki jo nudi osnovna organizacija. Nenazadnje pa je treba prenovo razumeti tudi v nenehnem preverjanju odgovornosti komunistov, na eni strani za odgovornost do opredeljevanja stališč in ocen in an drugi strani do odgovornosti ta stališča in ocene tudi zagovarjati in jih večinsko sprejeti jih vzeti za svoje. To kar je pravzaprav še povrh naša dolžnost ne le pravica, nam mora preiti v zavest. da se enemu delu komunistov funkcije kopičijo, drugi del je pasiven- Člani so neusposobljeni, četudi so pošteni, načelni in kritični. Zato se na funkcijah menjajo stalno isti. Kandidacijske postopke bi morali obvezno speljati v skladu s sprejetimi akti, ker bi že v fazi evidentiranja lahko kandidirali prave člane. Veljalo bi temeljito pregledati vso aktivnost posameznika zno- DEMOKRATIZACIJA traj in zunaj DO in narediti selekcijo možnih kandidatov. Vsak član bi moral biti usposobljen prevzemati funkcije- Zato se mora predvsem sam usposabljati s tem, da se zanima za družbeno dogajanje. Imeti bi morali načrtno kadrovsko politiko- Ker je pritisk okolice prevelik, morajo člani vse dileme reševati v osnovnih organizacijah ali sekretariatih- Kako okrepiti dostojanstvo in družbeno učinkovitost kritične javne besede, če na eni strani nismo zreli za sprejem kritike in se večina skrije v oportunizem. Prav tu bo prenova najtežja. Člane je potrebno spodbujati, da povedo svoje mnenje- Doseči, da se člani odpro in da dobijo zaupanje v lastno osnovno organizacijo. Menim, da bi v začetku vsaj v sekretariatih pošteno spregovorili o težavah, da bi pobude le prišle od posameznikov, članov Tekmovanje kovinarjev ZK. Sekretariat potem lažje pride na sejo že s predlogom stališč, ocen, mnenj... Ali misliš, da bomo uspeli? To je naša naloga. Osnovni problem je pravzaprav, da smo vso to prenovo imeli in imamo zapisano v naših aktih, a komunisti jih še vedno niso pripravljeni brati in uveljavljati. Mira Gorenšek KADROVSKA PRENOVA Kako se je lotiti, če smo šibki v Kadrovske komisije v ZK ne znanju, če so kandidati izbrani v delujejo. Prepovršno se pozna- zaprtih krogih, če je kandidat le mo. Nimamo evidence o aktiv-eden, itd.? nosti komunistov in dogaja se, Naša strugarja Zeme in Arapovič letos nista imela sreče. Na republiškem tekmovanju sta se uvrstila na 15. in 19. mesto. A že uvrstitev na republiško tekmovanje je zanju in za tovarno veliko priznanje. Čestitamo tudi mi! Opozorili na probleme v TOZD Odkrit pogovor, jasni cilji Ne zgolj zaradi spremembe kraja ali sindikalnega turizma, temveč zaradi spoznavanja, kaj imamo in kakšno je to kar imamo, so se člani izvršnega odbora konference osnovnih organizacij sindikata dobili na sestanku v Plestju - našem domu v Logarski dolini. Mnogi so bili tam prvič in vsi so bili navdušeni nad lepoto in urejenostjo doma. Naš dom je premalo obiskan, zato je prav, da ga spozna čim več naših delavcev. V ta namen so sindikalisti menili, da bi organizirali tam tudi kakšno sejo izvršnega odbora osnovne organizacije tozda. Predlagali so tudi, da bi organizirali zamenjavo s kakšno drugo DO, ki ima zmogljivosti na morju. Sestanek je potekal zelo delavno- Predsedniki.osnovnih organizacij so poročali in opozarjali na probleme v tozd- Opozorili so predvsem na nezadovoljstvo delavcev o dobljenih odločbah za letni dopust, bojazen delavcev za izgubo dela v obratih, ki so predvideni za zapiranje, dileme o izplačevanju osebnih dohodkov do konca leta, problematiko o zaposlovanju delovnih invalidov, nedisciplino. zamiranje dejavnosti ZSMS, o problemih s surovinami, na pomanjkanje delovne sile v tozdu Kemija Mozirje, na kore-knost osebnih ocen. o informiranju in še o čem. Sestanka seje udeležil tudi predsednik KPO Marjan Prelec,ki je spregovoril o poslovanju DO, opozoril na naše razvojne cilje ter cilje pri zmanjševanju stroškov. Povedal je. da bomo vzporedno z modernizacijami razvijali nove proizvode in ukinjali tiste, ki gostujejo s prevelikimi stroški. Želimo urejeno in čisto tovarno. Skladno s temi cilji pa moramo z boljšim delom dvigovati produktivnost, izboljšati organizacijo dela, zmanjševati zaposlovanje v režiji in izboljšati disciplino dela. Poudaril je, da ne bomo nobenega delavca odpustili, ampak omogočali čim boljše delovne pogoje. Z zapira- njem nerentabilnih obratov pa bomo zmanjšali tudi onesnaževanje okolja. Člani IO konference so sprejeli stališče, daje treba pri razdelitvi sklada skupne porabe prihodnje leto vztrajati, da bodo za brezplačno letovanje, ki ga predlaga sindikat, zagotovljena sredstva, saj so ugotavljali, da letos njihovo stališče o enem predlogu na 100 zaposlenih, ni bilo uresničeno. Spregovorili so tudi o obveščanju, o dejavnosti sindikata v naši DO ter se strinjali, da je danes delavca obveščati zelo odgovorno delo, saj se le-ti na informacije različno odzivajo. Delavce lahko hitro zrevoltira-mo, a težko jih afirmiramo- Zavedati se moramo, da smo vsi, tako poslovodni organ kot sindikalne organizacija, odgovorni za obveščanje, zato se je potrebno potruditi, da bo delavec pravočasno obveščen, da povemo kaj delavca teži, kaj ga zanima in da ga predvsem ne pustimo v dilemah. Ob koncu so se s skromnim darilom zahvalili Jožetu Ljubiču za dvanajstletno požrtvovalno delo v sindikalnih komisijah in odborih. Mira Gorenšek Pred počitniškim domom v Logarski dolini V sejni sobi v našem domu je bilo delovno Izbrali smo za vas Stari politik je dajal zakonskim ženam takale navodila: »Ne sprašujte kar naprej svojega moža, ali vas ljubi- Same dobro veste, da vas ljubi. Vam bo že kdaj povedal- Pustite mu tudi, da bere pri mizi časopis, če mu je to všeč- Naj živi v iluziji, da je svoboden človek « V zrelejših letih si je Alkibiad kupil lepega psa, za katerega je plačal sorazmerno visok znesek. Ko je pripeljal žival domov, ji je takoj odrezal rep. Prijatelji so mu to očitali in mu povedali, da povsod govorijo samo o tem odrezanem repu. »Dobro,« je menil Alkibiad, »dokler govorijo o repu mojega psa, pustijo mene pri miru«. Potem ko je Aleksander Veliki osvojil Grčijo, je poslal vplivnemu atenskemu državniku petsto zlatnikov v dar. »S čim sem si jih zaslužil? je vprašal državnik Aleksandrovega sla. Ta je odgovoril: »Moj vladar te ima za najbolj nepodkupljivega človeka v vseh Grčiji«. Tedaj reče Atenec: »Sporoči svojemu vladarju, da ga prosim, naj vzame zlato nazaj, meni pa naj pusti dober glas, ki ga imam.« Najboljša garancija za rožnato življenje je - poklic cvetličarja 14 Izlet prerasel v tradicionalen Z enajstimi avtobusi v Izolo Z našimi upokojenci na morje Že vrsto let konferenca sindikata naše delovne organizacije organizira izlet upokojencev, ki je postal že kar tradicionalen. Z našimi upokojenci smo domala tako že obiskali Slovenijo počez in podolgem, le na slovenski obali še nismo bili- Letos smo tako na željo večine upokojencev organizirali izlet v IZOLO-Zaradi velikega števila prijav (kar 540 je bilo prijavljenih) je bil izlet v dveh delih in sicer 7. in 8. junija. Tako smo 7. junija s petimi in 8. z šestimi avtobusi ob 7. uri zjutraj krenili proti Izoli. Najprej smo se ustavili v Postojni, kjer je bila malica v hotelu JAMA. Postojnske jame si nismo ogledali, ker smo si jo 1984. leta, ko smo organizirali izlet v Lipico- Iz Postojne smo pot nadaljevali v Izolo in sicer v Počitniški dom upokojencev Slovenije, kjer je bilo kosilo, po kosilu pa so veselo in razpoloženo zaplesali ob zvokih ansambla, ki igra v domu. Kar prehitro je minil čas, ko se je bilo potrebno odpraviti nazaj v Celje. Naši upokojenci so bili veseli in zadovoljni. Izrazili so vso priznanje in zahvalo tako organizatorju izleta kot tudi vodstvu DO, ki vsako leto organizira in omogoči izlet- Cinkarna je ena izmed redkih DO, ki se vsaj enkrat na leto spomni na svoje bivše sodelavce, od katerih jih je veliko delalo tudi do 40 let v najtežjih obratih kot so topilnica in pražarna. Med njimi jih je nekaj tudi starejših čez 80 let, pa so še vedno čili ter veseli in se še vedno radi spominjajo lepih in slabih trenutkov v Cinkarni. Na izlet ne gredo samo zato, da bi se nekam peljali, ampak je to tudi priložnost, ko se enkrat na leto dobijo stari znanci ter obudijo spomine na dobre stare čase. Nasvidenje prihodnje leto, je bila želja ob slovesu. Najstarejši upokojenci Skupinska slika pred počitniškim domom v Izoli Sami stari znanci IZ PISMA UPOKOJENCA Lepega junijskega dne smo se cin-karniški upokojenci spet srečali, tokrat v Postojni in Izoli. Takega srečanja si upokojenci vsako leto zelo želijo, saj lahko spregovorijo s svojimi najbližjimi sodelavci, s katerimi so leta in leta skupaj delali. Bil sem na četrtem avtobusu v prvi skupini. Imeli smo dobro spremljevalko in šoferja, ki nas je srečne in zdrave pripeljal nazaj v Celje. V avtobusu je bilo pravo razpoloženje, poslušali smo kasete, zapeli smo tudi lepe slovenske domače viže. Ko pa smo prispeli v Postojno, smo se nekoliko oddahnili. Malica je bila odlična. Po kratkem postanku smo se odpeljali proti Izoli. Med vožnjo semopazoval slovenske kraške lepo- te, kraške jame, zaraščene z grmičevjem. vinograde, nasade lešnikov in češenj. Ko smo prispeli v Izolo, smo si ogledali dom upokojencev, izolsko obalo in druge znamenitosti. Drugi pa so po dobrem kosilu prepevali. Imeli smo dobrega mladega muzikanta, ki nas je spremljal s harmoniko vse do končne postaje. Veseli in ponosni smo na Cinkarno, ki nam je omogočila ta izlet. V trajnem spominu nam je ostala tudi kapa z napisom Cinkarne, ki smo jo dobili vsi ob odhodu- V imenu upokojencev iskrena hvala kolektivu! Ivan Podlesek Zanimivo in poučno 15 Največ klopov je v mešanih gozdovih z veliko drevja, grmičevja in visoke trave. V toplih dneh so klopi najbolj napadalni med 8. in 11. uro in 17. in 20- uro. Če je oblačno, so napadalni ves dan. Klopi so aktivni od spomladi do jeseni. Zakaj je klop nevaren? Že dolgo vemo, daje klop lahko nevaren, ker prenaša virus klopnega meningoencefalitisa /vnetje možg, skorje in možganovine/. Manj znano pa je. da prenašajo klopi tudi bakterije, podobne povzročiteljem sifilisa, ki povzročajo obolenje imenovano LYMSKA BOLEZEN. Če bolezni ne prepoznamo dovolj zgodaj in je pravočasno ne zdravimo, lahko napreduje in v kasnejših stadijih prizadene živčevje, srce, oči in sklepe. Ta bolezen, imenovana Lyme borreliosis - lymska bolezen, se je pred približno petnajstimi leti začela pojavljati v okrožju Lyme v ZDA- Sprva so za to boleznijo obolevali predvsem otroci, kazala pa seje v oteklih sklepih in zdravniki so sprva mislili, da gre za juvenilni /mladostni/ revmatoidni artritis- Po dolgih letih raziskav so leta 1982 izolirali bacil, ki povzroča to bolezen /podoben je povzročitelju sifilisa/, in ugotovili, da ga prenašajo klopi. Znaki bolezni: Bolezen-Lyme borreliosis - poteka v treh stadijih. Prvi stadij: Nekaj dni ali tednov po piku okuženega klopa se na mestu vboda pojavi najprej rdečkasta pika, ki se širi navzven, medtem ko rdečina na sredini bledi. Bolnik opazi najprej rdečkasto ovalno liso, nato pa obročkast Na občnem zboru je bil sprejet sklep, da se naš mešani pevski zbor udeleži XIX. tabora pevskih zborov v Stični. Po prijavi smo dobili izbor pesmi in pričeli marljivo vaditi, saj je bil program dokaj zahteven. Na zadnjih dveh vajah se je že poznala nervoza, saj nobeden od nas še ni bil v Stični in skrbelo nas je, kako se bomo vklopili v to množično izvajanje. Prišel je dan odhoda. Zbrali smo se ob 5.30 uri pred Celeio in krenili z avtobusom na dolgo pot. Ob odhodu je rahlo deževalo in skrbelo nas je, kako bo. No, ko smo prispeli v Stično, nas je dočakalo sonce in ob vstopu tudi vodič Davorin Goršak. Začnimo izpuščaj. Ta lisa na koži včasih tudi peče ali srbi. Ljudje s takšno liso na koži se počutijo zelo slabo, so utrujeni, boli jih glava, pojavijo pa se tudi bolečine v mišicah in sklepih. Nekateri bolniki imajo težave pri požiranju, včasih suho pokašljujejo, lahko jim otečejo bezgavke, izjemno tudi testisi. Lise na koži čez čas izginejo, če se bolnik zdravi ali ne. Če se bolnik ne zdravi, se bolezen samo potuhne in čez čas se lahko ojavi v mnogo hujši obliki, e se bolezen ne prične takoj zdraviti, so lahko posledice zelo hude. Kasneje se lahko pojavijo nevrološke težave, bolnik lahko bruha, težko premika oči ali pa ima fotofobijo (preobčutljivost na svetlobo). Drugi stadij: V drugem stadiju boeezni imajo bolniki težave s spanjem, težko se skoncentrirajo in zapušča jih spomin. Pri nekaterih bolnikih v drugem stadiju iznenada ohromi tudi kateri od možganskih živ- Razložil nam je potek, oziroma urnik, zbirno mesto, kjer dobimo spominske značke. Sele tedaj A cev, najpogosteje obrazni živec in bolniki čutijo mravljinčenje, bolečine okoli ušesa in čdjusti. Ohromitev običajno po osmih tednih mine. Bolniki imajo v drugem stadiju tudi bolečine v vratu, križu, rokah in nogah. Včasih pride tudi do okvar na srcu, bolniku se vrti in včasih celo onesvesti. Tretji stadij: Začetek tretjega stadija je običajno nenavaden. Nekega jutra se bolnik zbudi z močno otečenim sklepom. Največkrat otečejo veliki sklepi, najpogosteje koleno- Otečen sklep boli, vendar manj, kot bi po velikosti otekline pričakovali- Po nnekaj tednih oteklina izgine. Pojavi pa se na kakšnem drugem sklepu. To se lahko vleče leta in leta. Zdravljenje Če pride bolnik pravočasno k zdravniku, to je takrat, ko opazi na koži obročast izpuščaj, se bolezen zdravi ambulantno z antibiotiki. smo se zavedali kaj je to organizacija. Brez vodiča bi se težko znašli v tej množici- Res pa je, da Pri napredovani bolezni pa mora bolnik na zdravljenje v bolnišnico. Kako se varujemo pred klopi Povsem zanesljivega varovanja pred vbodi klopov ni, vendar pa se dajo s preprostimi ukrepi nevarnosti za pik in s tem tudi za okužbo precej zmanjšati- Kadar greste v gozd, oblecite srajco z dolgimi rokavi. Zapnite si jo do vratu, zapnite tudi rokave. Oblecite dolge hlače in jih zatlačite v čevlje. Po nepokriti koži se namažite s kakšnim sredstvom proti klopom, npr- Autanom. Pri vrnitvi iz gozda se skrbno preglejte. Kaj storiti če smo klopa že dobili? Če smo klopa že dobili, ga moramo seveda čimprej odstraniti. Vendar pa ga nikdar ne skušajmo ittrgati, ker se rad odtrga od glavice, ki ostane v koži. Klopa najprej zadušimo s tem. da ga premažemo z oljem, da kapnemo nanj kapljico bencina ali petroleja in ga po nekaj minutah previdno izvlečemo-Če po nekaj dneh ali tednih po piku na koži opazite rdečino, ki se širi, pomeni, da je potrebno takoj k zdravniku, saj je verjetno, da gre za infekcijo z bacilom lymske bolezni. Spremembe na koži, ki se pojavijo nekaj ur po piku, pa za lymsko bolezen niso značilne. V Sloveniji je vse več bolnikov z lymsko boleznijo, kar dokazuje spodnja tabela. leto št- bolnikov 1984 ..................... 1 1985 .................... 10 1986 ................... 245 1987 ................... 361 Otmar Slapnik smo imeli na glavi modre čepice z napisom Cinkarna Celje, tako da smo se hitro našli. Prišli smo na generalko in videli, da je bil strah odveč, saj smo vse pesmi z lahkoto odpeli. Po generalki smo imeli pol ure premora, nato pa se je začela parada mimo častne tribune in nastop sam. Ne moreš si predstavljati kako zadoni naša himna zapeta iz 8.000 grl naenkrat- In ko bi Prešeren slišal svojo Zdravljico zapeto s takim ponosom, bi bil gotovo vesel- Pesem je donela in prehitro je prišel čas odhoda-Vsi so nam mahali in mi smo odzdravljali in si želeli NASVIDENJE PRIHODNJE LETO! Cinkarniški pevci v Stični živeti zdravo h c v KLOPI, PRENAŠALCI LYMSKE BOLEZNI Klop je nekaj milimetrov velika živalica, s štirimi pari nog in ostrim sesalom, s katerim človeku in živalim pije kri, pri čemer jih lahko tudi okuži. Razmnožuje se v zemlji, okuži pa se pri glodalcih - miših, podganah in krtih. Odrasel klop sesa človeku kri 6 do 12 dni in v tem času samica traste od 80 do 120-krat. Klop popije razmeroma veliko krvi. Ko je lačen, meri v premeru okoli 1,5 mm, po sesanju pa dobi obliko sive krogle s premerom 6-8 mm. Brigita KONČAN 16 Šport in rekreacija NA GRAFIČNIH IGRAH TRETJI REZULTATI: Mali nogomet - člani: Cinkarna 36. Delo 31, Mladinska knjiga 27, Aero 24, Tisk- J-Moškrič 22 itd-Mali nogomet - veterani: Pom- tisk 30, Goren. tisk 25, Aero 21, Ljudska pravica 18, Cinkarna 16 itd. Mali nogomet - st. veterani: Delo 24, Večer 19, Lj, pravica 15, Cinkarna 12, Tisk. J. Moškrič 10. Namizni tenis-moški: Delo 33, Aero 28, Cinkarna 24. Ljud, prav. 21. Gorenjski tisk 17 ited- Namizni tenis-ženske: Pom. tisk 28, Aero 23, Učne delavnice 19, Delo 16, Gor- tisk 14, Večer 12, Cinkarna 10. Odbojka-moški: Aero 29, Pom. tisk 24, Tisk. N. Mesto 20, Večer 17, Delo 15, Cank. založba 13, Cinkarna 11-Odbojka-ženske: Cinkarna 31, Aero 26, Mlad, knjiga 22, Večer 19, Delo 17-Šah: Delo 30, Aero 25, Večer 21, Cinkarna 18, Tisk. T. Tomšič 16. Kegljanje-moški: Cinkarna 36, Gorenjski tisk 31, Aero 27, Tisk- Slovenija 24, Tisk. Ljubljana 22 itd-Kegljanje-ženske: Večer 32, Mlad. knjiga 27. Aero 23, Delo 20, Cinkarna 18 itd. Streljanje-moški: • Večer 33, Aero 28, Pom. tisk 24, Cinkarna 21, Mlad. knjiga 19 itd. Streljanje-ženske: Cinkarna 32, Večer 27, Cank. Založba 23, Aero 20, Delo 18, itd. Rokomet-moški: Aero 22, Cinkarna 17, Pom. tisk 13, Večer 10- Ribolov-moški: Večer I. 30, Večer II. 25, Mlad-knjiga 21, Pom- tisk 18, Tisk J. Moškrič 16, Cinkarna 14 itd- Kolesarjenje: Mlad. knjiga 29, Gor. tisk 24, Aero 20, Večer 17, Tisk- N-Mesto 15, Delo 13, Učne delavnice 11, Cinkarna 10. Nič več kot le za 20 točk nam je ušel prehodni pokal, katerega smo imeli od lanskih letnih iger slovenskih grafičarjev. Ekipni zmagovalec letošnjih iger sredi junija v Mariboru je bil AERO s 326 točkami, drugi Večer s 321 točkami in tretja Cini-karna s 306 točkami. Za nami so se uvrstili Delo, Pomurski tisk. Gorenjski tisk, Mladinska knjiga itd- Skupaj je nastopalo 30 ekip. Cinkarna je s svojimi ekipami sodelovala v vseh 15- panogah. Priznati moramo, da smo šli v Maribor z namenom, da bomo zmagali, toda ni bila kriva športna sreča, temveč organizacijsko nepripravljeno taktiziranje. Večina je menila, da bi nas lahko potegnili na višje mesto športniki. ki nas drugače odlično zastopajo, pa jih v Maribor ni bilo. Razočarali so predvsem nogometaši, kegljačice, igralci namiznega tenisa, šahisti in kolesarji-Razveselili pa so člani v malem nogometu, strelke, odbojkarice in kegljači. Člani v malem nogometu so si prvi prislužili pokal Odbojkarice kot vedno prve Med čakanjem na rezultat smo se fotografirali Predvsem za rekreacijo 17 Sodelovanje v poslih in v športu Po dolgoletnem sodelovanju sta se moštvi Investicijske službe in Ingrada srečali tudi na športnem področju- V prijateljskem dvoboju v malem nogometu je zmagala ekipa Ingrada 4:3 in to po streljanju enajstmetrovke, ker je bil rezultat tekme neodločen. USPEŠEN START V SINDIKALNIH LIGAH Strokovni svet za šport in rekreacijo Celja je organiziral prvenstvo v tenisu za leto 1988-Ekipo sta sestavljala dva igralca in največ dve rezervi. Vsako srečanje je obsegalo dve igri in to na podaljšan set - 9 gemov. Tekmovanje se je odvijalo na igriščih Golovca in Štor. Cinkarna je nastopala v prvi, drugi in četrti ligi. Za prvo ekipo v I. ligi so igrali Mladen Jazbec, Brane Tanjšek in rezerva Franc Kovač, Za drugo ekipo v II. ligi so igrali Slavko Kajtner, Bojan Klinar in rezerva Borut Sedovnik. Za tretjo ekipo v IV. ligi so igrali Anti Šporer, Emil Zupanc in Marjan Kolar kot rezerva-Rezultati in vrstni red ekip v tenisu spomladanski del: I. liga Cinkarna - Zlatarna nedokončano Cinkarna - Aero -1:2 Cinkarna - Klima -1:2 Cinkarna - STŠ -2:0 Cinkarna - Carina -2:1 Cinkarna - RC - nedokončano Cinkarna - Kovinotehna -2:0 Vrstni red v I. ligi ni narejen, ker manjkajo rezultati, ki bodo znani jeseni. II. liga - Cinkarna zavzema 6. mesto od osmih ekip. Forma ekipe je precej nihala, šele v zadnjih dveh kolih so dosegli željene rezultate. IV. liga - Cinkarna zavzema 1. mesto brez izgubljene tekme-Ekipa igra zelo dobro, saj je to tudi potrdila na prvenstvu posameznikov »Rogla 88« (Šporer, Zupanc). SPOMLADANSKO PRVENSTVO CINKARNE V TENISU »ROGLA 88« 24. in 25. junija 1988 je bilo na Rogli organizirano spomladansko prvenstvo Cinkarne v tenisu. Kljub ugodnemu terminu in izrednemu ambientu, se je prvenstva udeležilo samo devet članov. Tekmovanje je vodil Jazbec- Borbe so bile lepe, polne duhovitih potez in tudi presene- II. kolo Jazbec - Šporer 2:0 (6:2, 6:1) Klinar Kajtner 9:4 Praznik - Sedovnik 4:9 III. kolo Kajtner - Šporer 3:9 Praznik - Smeh 4:9 Zupanc - Sedovnik 9:3 Klinar - Tajnšek 0:2 (4:6, 3:6) čenj ni manjkalo. Posamezni izidi: I. kolo Jazbec - Zupanc 2:0 (6:3, 6:2) Praznik - Šporer 0:2 Klinar - Smeh 2:0 (6:1, 6:1) Sedovnik - Kajtner 0:2 IV. kolo Jazbec - Tajnšek 0:2 (3:6. 1:6) Šporer - Zupanc 9:3 Sedovnik - Smeh 9:8 (pri izidu 8:8 predano zaradi poškodbe) V. kolo Klinar - Jazbec 2:0 (3:6, 3:6) Zupanc - Praznik 9:2 Kajtner - Zupanc 0 : n (brez borbe) Končni vrstni red: 1- Brane Tajnšek, 2. Mladen Jazbec, 3- Bojan Klinar, 4. Anti Šporer, 5. Emil Zupanc, 6. Slavko Kajtner, 7. Borut Sedovnik. 8. Franc Smeh, 9. Avgust Praznik. Ribištvo med tiskarji Tiskarna je organizirala interno ribiško tekmovanje za sezono 1988, v vseh starostnih kategorijah. Zmagali so pionirji, za ribiškega carja je bil proglašen Tomaž Belej, za nesrečno princeso pa nihče drug kot vodja priprave dela tov. Pohole Ivan, kronanje pa je izvršila častna članica tov. Mimica Jagodič. Tiskarnarji so svoje srečanje popestrili z športnimi dejavnostmi. Skozi vratarjevo lino je prijeten razgled na nežno moštvo. Princeska in car - kdo bi verjel Predavanja o alkoholizmu Delavci v skladiščih so z zanimanjem sledili predavanjem dr. Malinarjeve in sestre Biserke Klanjšek o zlu alkoholizma. Ker pri nas še vedno premalo skrbi posvečamo temu področju, alkoholizem v tovarni pa še kar narašča, ne bi bilo slabo, če bi tudi v drugih okoljih pomislili na tako predavanje. Pa še o čem! Nagradna križanka Rešitev križanke pošljite v uredništvo do 15. 8. 1988. Nagrade so običajne: 1. nagradA 20.000 din, 2. nagrada 15.000 din in 3. nagrada 10.000 din. Veliko sreče! 66ETHO/ TQ.trJA strvo*JiiA CE5TU1 OBJEKT POBDElEr IO SMO £A OBLALI TUJE ŽfcvJStčO imE C.ACUVJAL PUCHZ4JAM JEZIK. CINKA0, CE NA Jt ooOGa ►JAS pisatelj (Fran) BOLEČE ZOŽEvJJE ilL OSUOvviA f\EQ.A PREBIVALEC ihirotJEz orott-A RlMSUO P30ZEMUE u go»£,\ U*ADtJl IZVRŠEVAL SMtnJe V-A2.VJI V0.TVJA EaStLKJA ČUT*JO IZliJSTtAD AU6LEAAI PL uaša ivMESTtGJA pOGOvCft ► OMOT ž 3 MOJCA ° HORVAT 4? ATU6.T-, srEZtC Pfl.UE.T0J \JO*JJ b>geZ- 2>fc.Str>4 t>JLEZ. vja&laža POJAV Pfl.1 fcOUfeLUO VJgHŠZA ZJJ412UA ZAI-OZ.BA tUMSdd HlŠVJt B06 EavjO' CEUJtK. 3» P0JMO2 0UA6A POHOŽiJO MeCLU-O o VRSTA klASZOZ| ATA ZA Prostor Z. \JOOO Vj£HŽ>liA, Ut M R.EP PCUTOE uaiuE li.ftR.DELA ETV/AAD 'J ETI O? Ul VtUČivlA V FlZAtl L ‘•t -uš: jo AjStC* P0ft06 A&EvJCuA FC.AvJC05.BA PL Avl OTA .0 T VRSTA APECJTtv/A IČ&ALJEVA 160.A Z ±0*0 16UAC. IME TAvJTAL KAZAtSEA JoftD. M E OTO v > AFQiko PLEME LAUtcA -l N ŠTABA feRČUA TutLELA & -C A Čestitke Tekolu Diplomiral je Tekol Maribor je slavil 40-oblet-nico obstoja. Ob tej priložnosti je Cinkarna dobila priznanje za dolgoletno uspešno sodelovanje. Svečanost je bila v Jeruzalemu, kjer so se naši sodelavci iz Marketinga srečali s predstavniki konkurenčnih DO, trgovskih hiš, projektantskih organizacij in potrošniki naših izdelkov iz vse Jugoslavije. Čestitamo Tekolu za visok jubilej. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega, dobrega moža in očija MARTINA Šoštariča se zahvaljujemo vsem delavcem CINKARNE Celje, posebno TOZD Ti02, IO OOS, ZK, za pozornost, podarjeno cvetje in vso pomoč. Posebno bi se rada zahvalila VI LIJU RAZNOŽN1KU in SLAVKU CANKARJU, socialni delavki MARTINI AHTIK in ŠTEFANU MARCI USU za že večkratno nesebično pomoč pri moževi bolezni. Prav tako hvala govorniku za tople besede. žena Dragica, sin Andrej hčerki Martina in Mateja Dne 30. 6. 1988 je na visoki tehniški šoli Univerze v Mariboru na prvi stopnji VTO strojništvo diplofttiral Vinko Počivalšek. Iskreno čestitamo! Sodelavci TOZDa Vzdrževanje ZAHVALA Ob boleči izgubi mame Cvete se iskreno zahvaljujem tozdu Transport in sklaiišče za denarno pomoč in izrečeno sožalje. hči Jelena Trišič ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega sina DRAGOTA ESIHA se zahvaljujemo tozdu Kemija za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo tov. Farčnikovi. tov. Sušniku in tov. Mrazu za tolažilne besede, ter sodelavkam iz organskega laboratorija in govorniku tov. Horvatiču za izrečene besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi! Žalujoči vsi njegovi GdMMO3 Glasilo delovne organizacije Cinkarna izhaja mesečno. I 'reja ga uredniški odbor, predsednik Maks Pečnik, člani Amadeo Dolenc, Darja Vovk, Lenart Horvatič, (ilatna urednica Mira Corenšek, odgovorni urednik Leopold Slapnik, lektorica Jelka Bombač. Naslov uredništva: (inkarnar, Cinkarna, Kidričeva 19, Celje, tel.: 33112, int. 353. 'liska tiskarna Cinkarna v nakladi 3.000 izvodov. ( inkarnar je brezplačno na razpolago vsem članom kolektiva, upokojencem in štipendistom. Na podlagi izjave sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 z. dne 5.4. 1974 je glasilo oproščeno temeljnega prometnega davka.