ljudski ms = POLITIČNI TEDNIK ZA SLOVENSKO LJUDSTVO. = Izhaja vsak petek in stane za vse leto 12 K, za pol leta 6 K in za četrt leta 3 K. Posamezna številka stane 30 vinarjev. Inserati po dogovoru. Vse dopise in pošiljatve je frankirati in naslavljati na: LJUDSKI GLAS“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, I. nadstr., Učiteljska tiskarna. ETBIN KRISTAN: | Historično pravo.*) j Italijani, ki zagovarjajo aneksijo dežel ob vzhodni obali Jadranskega morja, se sklicujejo na zgodovino in skušajo z njo dokazati, da je njihova zahteva ; opravičena. Da ne bo napačnega razume- | vanja, naj na tem mestu povemo, da nimajo vsi Italijani takih aspiracij; v Italiji ! sami ima imperialistična politika močno opozicijo, ki tudi ni brez vpliva. Govoreči v zvezi s primorskim vprašanjem o Itali- : janih ne mislimo na ves narod, ampak le na aneksionistične struje. Te nam pripo- | vedujejo s knjigo v roki, da ima Italija na i podlagi preteklosti pravico do Istre, do I Krasa, do Dalmacije, do otokov. To se imenuje „zgodovinsko pravo*1. ; Ce se spretno porabi, se z njim res lahko j utemelji vse, kar zahtevajo aneksionisti. [ Toda težko bi si bilo v Evropi sploh iz- i misliti kakšno teritorialno zahtevo, ki se ne bi dala opravičiti na podlagi historičnega prava; če bi vsak narod nastopil s tem argumentom in bi se oglasile še vse vladajoče in odstavljene dinastije s „pra- ; vicami" enake vrste, bi morala hipoma ! izbruhniti nova vojna, v kateri bi vsi stali ' v boju proti vsem in bi se klali za uve- 1 liavljenje kaosa in anarhije. Zgodovinsko pravo je bilo pri diplomaciji stare šole zelo v čislih; v skladišču politike pa je malokateri instrument tako reakcionaren, miru in naprednemu razvoju nevaren, kakor ta. Smisel zgodovinskega prava je v kratkem ta: „Tointo je bilo nekdaj moje: torej zahtevam, da se mi vrne*. „Nekdaj" je zelo raztegljiv pojm; preteklost človeštva je zelo dolga, in to je za pristaše historičnega prava zelo dobro. Lahko si i namreč iz vseh številnih tisočletij zgodovine izbero tisto dobo, ki je za njih zahteve najugodnejša. Obenem pa je v tem njih glavna nesreča: komurkoli pride na 1 misel, da obrne kakšno drugo stran zgo- | dovinske knjige, prekucne z isto zgodovino . njih zahteve in postavi lahko svoje na njih ! mesto. Če bi zgodovinsko pravo res kaj j veljalo in bi se moral svet urediti po njem. | bi se morala zgodovina ustaviti, obrniti ; nazaj, namesto današnjih razmer bi se morale vrniti včerajšnje, te bi se morale j umakniti predvčerajšnjim in tako dalje do ustvarjenja sveta. Italijani posegajo po svoje argumente l v 13. stoletje. Takrat sicer še ni bilo Ita- ! lije — izvzemši kot geografičen pojm. i Zgodovinskih tehnikov ne spravi to v zadrego. V tistih časih je obstojala aristo- *) Ta članek posnemamo iz ameriSke revije, ki io izdaja „Slovensko republikansko združenje,, v Ameriki. Ravno v teh dneh, ko je pariška konferenca tako „pravično,, postavila naše meje proti Italiji, je ta članek važen, ker jasno dokazuje, da so italijanske zahteve na lončenih nogah. kratična Venecija. Italija je nje politična i dedinja, torej ima pravico do tega, kar je nekdaj bilo beneško. Konstrukcija je spretna; toda če gle- i damo tehnikom na prste, opazimo, da se 1 obrača teorija sama proti sebi. Od vsakega političnega principa smemo zahtevati doslednost; če išče svojo opravičenost gredoč nazaj, ne sme naenkrat napraviti skoka naprej. Kaj je merodajno? ; Kar je bilo v 13. stoletju, ali kar se je zgodilo v 19.? Beneška republika je gospodovala v jugoslovanskem Primorju. Ne maramo se torej spuščati v razpravo, kako je gospodovala; bil je srednji vek in njene metode i so bile srednjeveške. Žal, da čuti prebivalstvo še danes posledice gospodarstva, ki je le jemalo, ne vpoštevaje, da je treba j skrbeti za izpolnitev provzročenih praznosti. Beneška republika pa ni vladala le 1 v Zadru, temveč je imela posesti tudi v i Egejskem morju; bila je za tedanje čase sploh svetovna država. Ako bi se Italija smatrala za njeno dedinjo in nastopila z | zahtevami po vsej njeni posesti, bi morala ; priti v konflikt ne le z Jugoslovani, temveč s celo vrsto narodov. Zakaj pa naj ima zgodovina 13. sto- i letja za sedanjost večji pomen, zakaj naj se iz nje črpa več pravic kakor iz kakšne | druge dobe! V vseh primorskih krajih je I gospodovala Avstrija; v njeni oblasti so bile tudi Benetke in tudi ona bi se lahko i oglasila kot dedinja republike dožev. Tedaj ne bi smeli Jugoslovani imeti večje skrbi, kakor da skušajo na novo zgraditi državo, I katero so z veseljem pomagali rušiti in posaditi na tron avtokracijo, katere so se komaj rešili. Bila bi vnebovpijoča neumnost, ali s teorijo „zgodovinskega prava" bi se popolnoma vjemala. S to teorijo bi se vje-malo še toliko drugih reči, da bi se iz nje porodila največja zmešnjava. Zgodovinsko pravo je provzročilo v Evropi več gorja kakor katerokoli drugo geslo. V njegovem imenu so se vodile najbolj roparske vojne; z njim so se opravičevale nezaslišane infamije. Narodi so prelivali kri za monarhe, ki so se na eni in na drugi strani bojevali za svoje „zgodovinske pravice" — in so imeli prav, ker je šlo le zato, katera stran zgodovine se čita: Sedanja vojna se je po našem mnenju vodila zato, da se ustvari nov svet. Mir se ima skleniti za jutršnji in pojutršnji dan. Treba je le pogledati Wilsonova načela, pa se ne more priti do drugega sklepa. Za tak mir ne more biti merodajno, da je po raznih primorskih mestih še iz kamna izklesan beneški lev, da je bila Ogrska nekoč pod turško oblastjo, da je na Balkanu enkrat eksistiralo Dušanovo srbsko carstvo, enkrat pa Simeonovo bolgarsko, da so Habsburžani posedovali toliko sveta, da niso videli solnca zahajati v svojem cesarstvu, da je bil Carigrad glavno mesto vzhodno rimske države, ali pa da v Ameriki nekdaj ni bilo ne belih ne črnih ljudi. Stabilen mir se more uravnat le na podlagi resničnosti sedanjih dejstev. Da so Slovenci v 7. stoletju živeli v Pustriški LISTEK. —-c-a o VILJEM PISANSKI: Zemljiška knjiga. Dan za dnem se zglašajo pri sodišču kupci s tožbami za razveljavljenje kupne pogodbe. Zakaj? Marsikdo je kupil hišico ali zemljišče, na katerem je vknjiženih vse polno različnih bremen, na kar pa pri kupu ni mislil. Take pravde so navadno zelo drage in velikokrat za enega ali drugega popolnoma uničujoče. Vzrok teh neprijetnih posledic kupa je, ker si je ogledal kupec zemljišče le na mestu, kjer leži, ne tudi tam, kjer je vpisano — v zemljiški knjigi. Preden torej skleneš kupčijo, oglej si zemljiško knjigo. Ce je tam vse tako zapisano, kakor je trdil prodajalec, potrdi kupčijo. Važno je, da poznamo natančneje zemljiško knjigo. Naše šole nam ne dajejo navadno v tem oziru dovolj pouka, zato ni čudno, če marsikak odrašenec ne pozna bližje te velevažne in javne koristi zastopajoče naprave. Barantavci zemljišč so navadno strokovnjaki v zemljiški knji- gi. Takega ukaniti, ni lahko. Kdor pa pride v življenju le enkrat ali dvakrat v ta i urad, in še takrat z notarjem ali odvetnikom, ta navadno nima pojma, kakšen pomen imajo te velike bukve. V tem tiči I tudi vzrok, da se mora zemljeknjižni vodja, ali odvetnik po cele ure ukvarjati, j preden dobi od stranke potrebna pojasnila. Neobhodno potrebno je tedaj, da pozna vsakdo zemljiško knjigo in nje i namen. Zemljiška knjiga je javna, to se pravi, : da ima vsak človek pravico, da si jo ogle-! da in sicer med uradnimi urami in ob navzočnosti zemljeknjižnega vodje. Ako i hočeš n. pr. izvedeti, kdo je lastnik tega ! ali onega zemljišča, ali kje je vpisana ta | ali ona parcela, greš lahko v zemljiško knjigo in zahtevaš tam tozadevno pojas-! nilo. Po obstoječih predpisih bi take zadeve lahko sam poiskal, a ker marsikdo, kakor že rečeno, morda v življenju še ni bil v zemljiški knjigi, je naravno, da bo prosil uradnika za potrebno pojasnilo. Potrebno je, da vemo, da ima vsak i posestnik zemljišča, če ga je kupil od ; lastnika, kateri je bil v zemljiški knjigi kot lastnik vpisan, in sta sklenila pra-i vilno narejeno kupno pogodbo, na pod- dolini na Tiroiskm in imeli ribiško vas, kjer je danes Dunaj, nam ne daje pravice, da raztegnemo meje jugoslovanske oblasti do Donave. — Narodne pravice gredo Jugoslovanom tam, kjer žive danes, in to velja enako za druge narode. Le na taki podlagi je mogoč mir- proti kateremu ne bo opravičenega ugovora. Tako konstituirani narodi Jahko vstopijo v Ligo narodov brez strahu, da bi bila taka zveza instrument za vzdrževanje krivice. Odtod gre potem razvoj lahko v bodočnost, za relikvije preteklosti pa lahko zgradimo toliko muzejev, kolikor jih bo zahtevala pieteta in potreba znanosti. Zafetek socializacije gospodarstva v Nemški Avstriji. Gotovo je največja pridobitev svetovne vojne, kakor je bila strahotna, ta, da je zmagala vsepovsod ideja o socijalizaciji gospodarstva, ker je vojna kar najbolj očitno dokazala splošno škodljivost privatno kapitalističnega gospodarstva. Cez noč seveda ne bo mogoče uresničiti nikjer tega velikanskega načrta, tudi ne v onih državah, kjer so socijalisti skoraj v večini, kakor n. pr. v Nemški Avstriji. Toda polagoma, stopnjevaje od panoge do panoge produkcijskega sistema, bo izginjalo privatno podjetništvo, ž njim izkoriščanje delovnega ljudstva in ogabnega profitarstva. Pri nas se je svoj čas mnogo govorilo in pisalo o agrarni reformi, ki naj bi tvorila prvi korak k socijalizaciji gospodarstva. Danes je vse precej utihnilo o tem prevažnem vprašanju notranje državne konsolidacije, kako tudi ne, saj smo srečno zopet prišli do vladanja v znamenju militarizma. Toda ravno mi socijalisti ne smemo pozabiti niti trenotek na preustroj vsega našega gospodarskega življenja. Izgovor, da sedaj ril primeren čas za take dalekosežne reforme, ker živimo še v neurejenih gospodarskih in političnih razmerah, je prazen, ker tudi v drugih državah ne žive v že popolnoma urejenih odnošajih, a so kljub temu že pričeli z delom na tem polju kakor n. pr. v Nemški Avstriji. V naslednjih izvajanjih hočemo na kratko raztolmačiti, kako da so pričeli s socijalizacijo gospodarstva v Nemški Avstriji, Na 17. seji, 21. maja t. 1., narodne skupščine Nemške Avstrije je predložil kanclerjev namestnik Fink vladni načrt o socijalizaciji nekaterih produkcijskih pa- nog. Načrt vlade — na katerega so pristale vse politične stranke — gre za tem, da se socijalizira v prvi vrsti pridobivanje najvažnejših sirovin — železa in lesa — in da socijalizirajo najvažnejša sredstva za proizvajanje gonilne sile — premog in elektriciteta. Ako razpolaga država s temi najvažnejšimi produkcijskimi viri, tedaj bo obvladala lehko tudi one industrijske panoge, ki predelavajo socijalizirane sirovine in ki dobivajo proizvajalno moč iz socijaliziranih virov sile. Torej prihajajo po tem načrtu vlade v prvi vrsti v poštev za socijalizacijo premogovniki, rudniki, velika železarska industrija, industrije za proizvajanje električnega toka in gozdarstvo. S socijalizacijo gozdarstva se socijalizira hkratu tudi večina veleposestev. Poleg teh produkcijskih panog hoče vlada Nemške Avstrije tudi dve važni panogi trgovine, namreč trgovino s premogom in trgovino z lesom. To trgovino bo poverila občekoristnim družbam, tako da bo popolnoma izločena vsaka privatno kapitalistična špekulacija. Pri tem celotnem načrtu vidimo torej zaključen sistem: pridobivanje sirovin in njih predelava in izdelava se odvzame kapitalistom in se izroči družbi in državi. To je v glavnih potezah načrt za začetek socijalizacije gospodarstva v Nemški Avstriji. Vsak objektiven presojevalec mora odobravati ta načrt, ker tvori temelj za nadaljno socijalizacijo in ker izločuje v najvažnejših panogah produkcije privatni kapital in s tem tudi privatno profitarstvo. Kdaj bomo začeli pri nas 's tem prepotrebnim delom? Kdaj bo prešlo naše narodno predstvaništvo od neplodnih verifikacijskih debat k pozitivnemu delu za splošno korist ljudstva? Dopisi. EKsSS Iz Strnišča pri Ptuju. O pariški „mirovni1* konferenci nam piše sodrug begunec: Precej drugače smo si predstavljali čas po vojni, kakor je pa sedaj. Upali smo, da bodo odnehale cene vsaj za najpotrebnejše življenjske pripomočke, toda prišlo je ravno nasprotno. Vsaka malenkost se je zadnji čas tako podražila, da z razmerami osobito oni, ki je vezan na stalne mesečne prejemke, ne more več tekmovati. Koliko časa bodo trajale te razmere, ne ve nihče. Vsekakor pa v tem oziru tekom leta ni pričakovati izboljšanja; kvečjemu poslabša se lahko še položaj. Vsakdo se je razveselil svobode, a postal je kmalu razočaran, ko je videl, da ni vse zlato, kar se sveti. Namesto, da bi pričeli z resnim delom, da bi se nemudoma vpostavilo red in disciplino, vad-Ijajo v Parizu za narode in tirajo ljudstva v propast in revščino. In posledica? Ta se že kaže. Povsod nered in nepokorščina. Razmere postajajo nevzdržne. Različne fronte so zopet oživele. Bojevali se bomo, a ne proti izstradanim, ampak proti tistim, ki nas hočejo izstradati, ki hočejo, da bi postal položaj še bolj kompliciran, obupen in nevzdržljiv. Uverjeni pa smo, da se bo to nesrečno ljudstvo pri takem izkoriščanju izpametovalo in naperilo orožje proti izkoriščevalcu in se bridko maščevalo. Gospodje v Parizu, Londonu, Rimu, hitite in ne odlašajte. Dajte nam, kar je naše. Naše zahteve so jako skromne: želimo le pošteno in mirno življenje. Rogaška Slatina. Slavna gospoda pri Sv. Križu nas vedno napada v „Slovenskem Gospodar-ju“, češ, da smo nernčurji, krivoverci in pravcati hudiči. Posebno jim želodce obrača praznik prvega majnika, ki se je prvikrat praznoval v Rogaški Slatini. Ubogo delavstvo je tudi tukaj pokazalo, da se je začelo zavedati in se bojevati proti kapitalizmu. Vprašamo vas, gospodje pri Sv. Križu, kje je več nemčur-skega? Ali se niste vi v Ljubljani po kolenih plazili za tukajšnjim ravnateljem Mulijem, ki je trd Nemec? Ali niste vi tega Nemca v „Gospodarju** povzdigovali do nebes? Mi dobro vemo, zakaj ste to storili. O tem bomo drugikrat govorili! Hočemo vas še nekaj drugega vprašati: Ali vam je mogoče znano, da sta bila tukaj internirana dva brata Srba, gg. Popovič in Markovič? Kdo je bil izmed vas postavljen za špijona, da je pazil na ta dva gospoda s takim navdušenjem, . da mu ni bilo potreba k vojakom? Kje je več nemškutarije — pri nas ali pri vas? Rimske Toplice. Prišlo je poletje. Vse je v zelenju. Rože in cvetice vseh barv krase naravo. Najbolj nam je mila rdeča cvetica. Našemu župniku seveda ne, ker on ljubi sivo in črno barvo. Njegov posel obstoja v tem, da hodi okrog zmerjat ljudi. Tako je nedavno prijel na cesti dekle, ki je neslo časopis iz pošte. Vprašal jo je, kakšen da je in se potem razburil nad njo, češ. take časopise pri vas berete, saj boste postali čisto brezverni! Kako pa z va- lagi koje je bil kot lastnik prepisan, po eno ali več zemljeknjižnih vlog. Zemljiška knjiga obstoji »namreč iz samih vlog, katere so označene z zaporedno tekočimi številkami, n. pr.: 1, 2, 3, 4 itd. Vsaka vloga se pa razdeli v tri dele, in sicer : v imovinski, v lastninski in v bremenski. Imovinski list, označen z A, — navadno cela stran, mnogokrat tudi cel list __ se deli zopet v dva dela. V prvem delu so vpisane zemljiške parcele, v drugem so pa vpisani različni prenosi v prvem delu vpisanih, oziroma izbrisanih parcel, delitve teh parcel, kulturne izpre-membe, sploh vse, kar se nanaša na parcele, vpisane v prvem delu. Pri gospodujočem posestvu, t. j. pri takem, kjer ima lastnik vloge pravico, da hodi, vozi, goni živino, nabira drva itd. po zemlji svojega soseda, te pravice pri takem zemljišču so vpisane v drugi del imovm-skega lista. V lastninskem listu najdeš vedno lastnika dotičnega vložka. Će je n. pr. posestnik zaradi zapravljivosti, pijančevanja itd. dejan pod kuratelo, tedaj je tudi ta osebna omejitev zaznamovana v imovinskem listu. Tu naj le mimogrede omenim, da je zelo žalostno, če pride posestnik zaradi pijančevanja ali sicer slabega gospodarstva pod kuratelo. Zemljiške knjige se namreč ne uničujejo kakor drugi manjvredni spisi. Kako neprijetno dirne sina-naslednika, če vidi čez več let to zaznambo. Opozarjam na tem mestu osobito one, ki lahkomiselno raz-trošajo to, kar so jim drugi pridelali in privarčevali. V tem delu zemljiške knjige so tudi še nekatere druge zaznambe, katerih pa ne omenjam z ozirom na to, ker za splošno spoznanje zemljiške knjige nimajo take vrednosti. Pridemo k bremenskemu listu označenemu s C. Danes je, hvala bogu, ta del precej prazen, a videti bi ga bili morali pred vojno! Žal, da nimam na razpolago tozadevne Statistike. Kako hudo je bilo za našega zatiranega kmeta, ki je moral poleg velikih davkov prenašati nebroj bremen, ki so mnogokrat presegala vrednost posestva. Vojna nam je sicer ta del zemljiške knjige znatno razbremenila, vsekakor se pa že vračajo prejšnje ne posebno prijetne razmere. V bremenskem listu najdeš vse terjatve, katere si si nakopal na podlagi kake listine, bo- disi zadolžnice, izročilne pogodbe, ženi-j tovanjskega pisma itd. Ce si n. pr. izpo-i sodiš pri kakem denarnem zavodu večjo vsoto denarja, napravita s tem zavodom zadolžnico, na podlagi koje se po-tem ta za posojilo na tvojem posestvu vknjiži. Kadar ti prepusti oče ali mati posestvo in si pri tem izgovori užitek, se j vknjiži tudi ta v bremenski list. Tu najdeš tedaj vse, kar teži in tlači tvoje posestvo. Vsakdo naj se tedaj izogiblje take vrste vknjižb. Čim manj vpisov v bremenskem listu, tem večji tvoj kredit. Vsaka katastralna občina ima svoje zemljiške knjige. Vse te se pa seveda ! shranijo in vodijo pri dotičnem okrajnem sodišču, kamor spada katastralna občina. K zemljiški knjigi spadajo še zemljiške\ mape in pa zbirka listin, kupnih pogodb,] ! dolžnih in ženitovanjskih pisem, sploh li/ : stin, na podlagi katerih se je napravil tak ! vpis ali izbris v zemljiški knjigi. Če greš v zemljiško knjigo in ho-! češ izvedeti n. pr. kdo je lastnik te ali one parcele, moraš vedeti na vsak način številko dotične parcele. Če tega ne veš, se moraš spoznati v zemljiški mapi. Tam najdeš narisane vse parcele tako, kakor leže v naravi, seveda v zmanjšanem me- mi, g. župnik? Saj ga vi tudi večkrat berete, pa si ga naročite, mesto da ga po cestah iščete in pustite ljudi pri miru! Držite se vaše cerkve! Rdeča barva draži vas, mi jo pa ljubimo; saj je znak ljubezni in srčne krvi in zato smo neizpre-obrljivi. Iz Ribnice. Kot se nam naknadno poroča, smo s svojim dopisom z dne 23. maja t. 1. v našem listu storili gospodu Šuteju iz Jelen-dola ter gospodu Konstantinu iz Glažute krivico, ko smo mu očitali, da je krvoses, da je pijavka, tiran in zatiralec delavca itd. Ker ne maramo delati nikomur krivice, ampak zastopamo le vedno in povsod samo pravico, pa naj bo to tudi milijonarju nasproti, storjeno krivico s tern lojalno popravljamo s pripombo, da, kot se nam sporoča, ta dva gospoda med vojsko sploh producirala nista, ker je vojaška oblast žagi rekvirirala zaeno z vsem materijalom. Kot se nam nadalje od verodostojne strani poroča, ima zlasti gospod Ivan Šutej uslužbence že nad 30 let pri hiši, ki bi sigurno tako dolgo ne ostali, ako bi se jim godila kakšna krivica. Po svetu. Nasilneži v Pariza so si menda postavili nalogo, da razjarijo do besnosti vse „premagane11 narode. Določujejo meje tako, da mora njihovo določevanje spraviti iz ravnovesja tudi najbolj mirnega človeka. Pretečeni teden so pristrigli Nemško Avstrijo, kjer so jo le mogli. Kraljevini SHS so določili meje na Koroškem in Štajerskem in so odvzeli pri tem Slovencem Ziljsko dolino, ki je skozi in skozi slovenska ter jo priklopili Nemški Avstriji. Ker so se ti gospodje očividno skregali s pametjo, zato so vzeli Slovencem vso Goriško, Istro, Trst in velik del Kranjske — celo Vipavsko dolino —, glede Reke se pa še vedno niso zedinili, ali naj postane svobodno mesto, ali naj jo tudi še dajo Italijanom za nameček, češ, kjer je krava, naj bo še tele. Tako izgleda v praksi „samoodločevanja“ narodov in tako silijo ti pariški samoodločevalci narode do tega, da si bodo nekega dne sami poiskali pravico. Na Dunaju so bile 4. junija demonstracije, ki so jih priredili komunisti proti rilu.t Istotako moraš vedeti natančen naslov lastnika vloge, za katerega se interesiraš. Tu ne zadostuje, da veš samo za lastnikovo krstno ime in domači priimek, ampak vedeti moraš ime in priimek, kakršen je zapisan v krstnih bukvah. Če so ti take stvari nejasne in se v mapi ne spoznaš, ne hodi v urad. Z iskanjem in poizvedovanjem spraviš uradništvo v veliko zamudo in samega sebe v zadre- K°- Vsak posestnik — vsaj manjši — bi moral vedeti na pamet številko vložka in številke parcel, kojih lastnik je. Omeniti moram namreč še, da ima vsak vložek sv ojo številko, če ima posestnik več par-. . S0 različno obremenjene, tedaj •je lahko mogoče, da ima vsaka parcela svoj vložek, če so pa parcele enega posestnika neobremenjene, tedaj je navadno le en vložek. V vložku torej je lahko vpisana ena sama parcela, lahko ie vpisanih tudi 10, 20, 50 itd. Toliko za enkrat. v eni prihodnjih številk „Ljudskega glasu" opišem dele vložkov in pomen istih podrobneje. Zasledujte in čitajte pridno! Naša dolžnost K-’ da se jz dosedanjega mrtvila dvignejo m postavimo na nekoliko višjo stop- 0 izobrazbe. Pri naročanju časopisov 1 ina?- Vodljiv. Ako si naročen na «nS,,Jlas“’ đai Ra čitati tudi svojemu nega v kmuPUŠČai Ra ležati 1,edotaknje- | razsodbi pariške konference, ki je v svoji j „pravičnosti" šla tako daleč, da je prisodila Nemški Avstriji ves državni dolg bivše avstrijske monarhije. Demonstrantje so klicali pred poslopjem italijanske mi-! sije posebno ogorčeno. Na Bavarskem se duhovi pomirujejo ! in izgleda tako, da bo prišlo zopet do mirnega političnega in gospodarskega i življenja. Koalicijska vlada je obsodila na smrt komunista Levina, katerega so dolžili, da je glavni provzročitelj meščanske vojne. 4. junija so ga ustrelili v ječi. Iz Rusije. Zadnje dni so bile po časopisju objavljene vesti, da so boljševiki poraženi in da so zavzele estonske in finske čete Petrograd. Druge vesti zopet pripovedujejo, da je bil poražen general Kolčak, ki ima od antante nalogo, da uniči boljševiško vlado. Koliko je resnice na teh vesteh, to je seveda težko do-I gnati. Na Francoskem je izbruhnila ogrom-| na stavka, pri kateri je udeleženih skoraj pol milijona delavcev. Zlasti v Parizu je stavka zelo razširjena. Kaj je vzrok tega mogočnega odpora, doslej še ni znano. S Iz naše države. S Nagla sodba je razglašena v Sloveniji za vojne dezerterje. Vsak vojak, ki je ! zbežal od svoje čete in se ne javi zopet I do 7. junija do polnoči, bo izročen nagli sodbi. V Narodnem predstavništvu je bil ; sprejet z glasovi večine proračunski provizorij za tri mesece. Socijalno demokratični poslanci niso glasovali za proračun, ker nimajo zaupanja do sedanje vlade. Na Koroškem so prodrle naše čete I do Celovca in ga zavzele brez boja. Ko so bili še boji na Koroškem, so bila v Kranju pogajanja za premirje med nemškimi in jugoslovanskimi zastopniki. Doseglo se je premirje in nato so se tudi takoj izvršile njegove določbe. Glavne točke premirja so: Jugoslovani zasedejo Rožek, Celovec in Velikovec, Nemcem ostanejo Šent Vid, Feldkirchen in Beljak z železniško progo v Trbiž. Severno od jugoslovanskega ozemlja je po pogodbi ustanovljena do deset kilometrov široka nevtralna cona, v kateri ne sme biti nem-ško-avstrijsko vojaštvo in mora biti ljudstvo popolnoma razoroženo. Nemška Avstrija se je zavezala plačati vse škode, prizadete vsled vojnih operacij zasebne-j mu i” javnemu imetju. Sovražnosti so | ustavljene. Gonja proti socijalni demokraciji gre i v Sloveniji vedno bolj v klasje. „Jugo-I slavija" in „Narodni Socijalist" na eni j strani, namreč na takozvani „napredni", i na drugi strani pa „Naša Moč" delajo ! Prav složno v boju zoper socijaliste. Silno i moramo biti nevarni tej čedni družbi, ker j nam posvečajo toliko časa in prostora. ; „Slovenec' ‘in „Slovenski Narod" nočeta i tako pogosto nastopati proti nam, zato, da na zunaj varujeta dostojnost v politič-! nem boju; da pa ne zaspi borba proti nam, pa pošiljata v ogenj prej omenjene liste. Mi ostanemo spričo vseh teh napadov povsem ravnodušni, ker vemo, da bomo zmagali, kadar bo prišlo do načelnega boja, kajti dobra stvar, ki jo zastopamo, ne more podleči.p Sedaj se napihujejo ti gospodje kakor žabe, a ni več daleč čas, ko bodo obmolknili, ker jim bo zmanjkalo sape spričo naših jasnih načel. Strokovni kongres. Na binkoštne praznike sc je vršil v Ljubljani velevažen kongres našega strokovno organizirane-ga delavstva. Okolo 80 odposlancev iz vseh delov Slovenije je prišlo na ta kongres, da v resnih razmotrivanjih določijo nadaljno smer svojega dela. Na kongres so prišli tudi delegatje iz Zagreba, Bel- grada, iz češko-slovaške republike, iz Dunaja in Gradca. Delavska internacijonala vstaja zopet! Pokrajinski odbor za zaščito dece za Slovenijo se je ustanovil na binkoštni ponedeljek v Ljubljani. Ta odbor bo odslej vodil one posle, za korist mladine, ki jih je doslej opravljal mladinski oddelek poverjeništva za socijalno skrb. Naloge tega odbora so za dobrobit nagega naroda izredno važne. Odbor si je na prvi seji začrtal obširen program, ki gre v glavnem za tem, da se reši čimveč naših otrok telesne in duševne propasti. Sprejemni pogoji za državno zdravilišče na pljučih obolelih v Topoljščici. Dne 15. junija t. 1. se otvori v Topoljščici pri Šoštanju zdravilišče za inicijalne (pričet-ne) slučaje pljučne tuberkuloze. V to zdravilišče se sprejemajo tuberkulozni otroci od 6. do 15. leta in ženske predvsem matere do 50 leta in to v prvi vrsti bolniki z domovinsko pravico v Sloveniji. O sprejemu odloča kuratorij za upravo zdravilišča s sedežem v Ljubljani (poverjeništvo za socialno skrbstvo) na podlagi prošnje, ki mora biti opremljena z zdravniškim izpričevalom o stanju in natančnem poteku bolezni. (Za revne honorira zdravniška izpričevala kuratorij, posebni formularji za zdravniška izpričevala se bodo razposlala vsem gg. zdravnikom.) Kuratorij odgovarja prosilcu pismeno glede sprejema, natančen datum pa naznanja zdraviliščni zdravnik bolniku. Bolnik ne sme zamuditi predpisanega roka. ker trpi sicer sam nastalo škodo. Zdravljenje v sanatoriju traja torej približno 10—12 tednov, vendar se pacijenta lahko že preje odpusti, in sicer: 1. Če pacijent prej ozdravi. 2. če slučaj sploh ne spada v zdravilišče, 3. ako bolnik zahteva odpustitev, če se disciplinarno pregreši. V zdravilišču obstoja enotna dijeta. Oskrbovalni stroški za plačila zmožne znašajo dnevno 30 K, za posebno sobo in ločeno postrežbo pa 40 K. Spremljevalke otrok, ki se pa sprejemajo le kratek čas in od slučaja do slučaja, to je v omejenem številu, plačajo dnevno oskrbovalnino 2S\ K. Med oskrbovalne stroške spadajo tudi vsi zdravniški pripomočki in zdravila (Rentgen, zdravljenje s tuberkulinom in tako dalje). Polni plačniki naj pošljejo svoje prošnje potom občine, kjer prebivajo in naj dokažejo na podlagi lista o imovinskih razmerah, da ne morejo plačevati plonih ali celo nobenih oskrbovalnih stroškov. Vsak bolnik mora prinesti s seboj obleko in vsaj dvojno telesno perilo in vse toaletne potrebščine. Vožnjo po železnici do postaje Šoštanj in nazaj plača bolnik sam. Za prevoz od postaje Šoštanj do 3 km oddaljene Topoljščice in nazaj preskrbi upraviteljstvo zdravilišča. Ono daje tudj vsa nadaljna podrobnejša pojasnila. rudarjev za moderno urejen premogovnik v Vojvodini se takoj sprejme v delo pod zelo ugodnimi pogoji. Javiti se je samo osebno vsak ponedeljek popoldne v našem uradu v Ljubljani. Za dobro plačo, hrano in stanovanje je poskrbljeno, potni stroški se pa povrnejo. Odhod vsak torek zjutraj v skupnih transportih. =-======- Ljubljana, Gradišče. Za zvišanje penzij pri bratovskih skladnicah je nastopil v narodnem predstavništvu sodrug Čobal in stvarno nujno potrebo, da se zvišajo penzije. Tudi posledice vojne. V Belgradu čaka rešitve 1000 prošenj za ločitev zakona. Nasprotniki nam kaj radi očitajo, da je delovanje socijalne demokracije naperjeno proti družinskemu življenju. V Srbiji ni mogla socijalna demokracija delovati ves čas vojne in vendar to visoko število prošenj za ločitev zakona. Današnje družabne razmere so glavni vzrok, da je tako malo srečnega družinskega živ-Ijenja._________________________ Obiskujte naše shode! MALI OGLASI. Za vsako vrsto je plačati 1 K naprej. Pri več kot petkratnem oglaševanju velja vrsta le 80 vinarjev. Živčne bolečine odpravi enkratno vdrgnjenje s Fellerjevim bolečine tolažečim, živce pomirljivim „Elsafluidom". Izvrstno domače sredstvo. 6 dvojnih ali 2 specialni steklenici 19 kron. Lekarna E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 385 (Hrvaško). Več nego stotisoč zahvalnih pisem in zdravniških ocen. Ovoj in pošt-j nina se zaračunajo posebno, ali najce-! neje, čim več se naenkrat naroči, tem ! več se prištedi. 13 Lil]« 1 vpisana zadruga z omejeno zavezo. Društvo je ustanovljeno leta 1908 ter ima sedaj 3330 članov. Iz računskega zaključka za leto 1917/1918 je razvidno, da znaša: rezervni sklad............................K 30.893'— dispozicijski sklad..................... • » 20.000*— bolniški sklad............................* 21.000'— pogrebni sklad........................ . . „ 10.000'— deležni sklad.........................•• • „ 100.901'14 Zaostali po umrlih članih dobe posmrtno podporo. Člani, ki so bolni dobe bolniško podporo. Društvene prodajalne so v Ljubljani in okolici, na Jesenicah, Savi, Koroški Beli in Tržiču. Kot član pristopi lahko vsakdo. Pristopnina znaša K 1, delež K 50. Pisarna in centrala: Ljubljana-Spodnja Šiška, Kolodvorska ulica štev. 56. ■■■■■■■■■■■■■■■ = Nervozne boli, navale krvi, slabosti, migreno, preteg-njenost, tresenje pred očmi, slabost očij, šumenje v ušesih odpravlja Fellerjev = ELSA FLUID = 6 dvojnih steklenic ali 2 specialni steklenici 24 kron. Staro preizkušeno odvajajoče napetost in zapeko odstranjujoče sredstvo so Fellerjeve rabarbarni Elsa krogi.jice 6 škatljic K 12. — Edino prave pri lekarnarju Evgen V. Feller, Stubica, Elza trg Jtev. 252 (Hrv. Zagorje). — Ovoj in poštnina se posebej zaračunava, toda najceneje, čim več se torej obenem naroči, tem več se prištedi. Miši-poc&eane sferske-ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 5‘—, za podgane i« miši K 5'—; osobito ostra pasta za podgane K 6‘— ; za ščurke K 5'—; posebno močna tinktura za stenice K 5'—; uničevalec moljev, prašek za uši v obleki in perilu, proti mravljam, proti nšem pri perutnini K ; prašek proti mrčesom 2‘50 in 5 K; tinktura proti ušem pri ljudeh 3 K; mazilo za uši pri živini 2 K; tinktura za bolhe pri pseh K 1'50; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 3'- . — Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Jiinker, Zagreb 45., Petrinjska ulica S. Ml 0. KELLER: DON CORREA. •