Št. 58. % V Gorici, v torek dne 23. jnlija 1901. Letnik III. Izhaja vsiik torek in/tfotiofo v todnu üb II. iiri |>rod[Kildi^','za nicslo tor oL H. tiri pnpoldup zji. dcžolo. Ako patio nala dneva praznik izilKvdän proj ob (i. zvočor. Stanc jio post! j1t-o3c111a.it ;iii v Gorici na dorn pošiljan ci\|"o1p|no"8 K., pollflno 4 K. in tVtrllotno ^/Jv. -• IVodaja so v (iorici v iKl^akunuh Schwarz v ftnlskili ulicah in J.) I'iMMlnislvo in iipravnistvo so naliajata v «j\ ;t r o d 11 i t i s k a r n i>, ulica VoLturini li. šl. 9. liopise jc naslovili na. urodnišlvo, of^lase in navočnino pa na upravnisLvo «(jorico». Oglasi so racuiiiju po petit- vrsLah in sicer ako so liskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako so vesikrat tiskajo, racu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. «^TAlL^^r^j Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. MaruSie). G o v o r deželnega poslanca dr. Rojica v zadovi zgradbe deželne norisniee v seji due 16. julija 1901. Stvar je jako važna. Jako važna je slvar iz znanstvenega. jako važna iz hu- nianitarnega in jako važna iz financ.ijal- nega ozira. In ravno zalo, kor je stvar važna iz vseh leh Lreli ozirov, tie morom razvididti, kako more dr. Marani pred- lagati, n a j se t a k a stvar no odd a o d s e k u, ki je jako važna iz z 11 a n - stvenega ozira in za n a š 0 u L> 0 go deželo tudi iz financijalnega o z i r a. Ta stvar je jako važna, in tudi če se je obravnavala v odsekih, se vendar ni mogla t e rn e 1 j i t o razpravljati. Za- kaj pa neV Zato ker manjkajo pred- pogoji! Predpogoji pa manjkajo, ker nimamo statistic nih p o d a t k o v, o katerih govori poročilo. Navedeni po- datki niso avtentični in taki tudi ne morejo biti ; kajli avtentični bodo podatki se-lo tedaj, ko jib boderno iineli iz lastne izkušnje, in te dobimo pa le takrat, ko bo imela dežela svoj za- v o d za s o m a t i (i n e b 0 1 n i k e in z a b I a z n e. Teh zavodov sedaj nimamo in se ne moremo in ne smerno zanašati na podatke, katere se nain ponuja. Fo- datki v poročilu ožjega odseka se nana- šajo na bolnisnico usmiljenih bratov, ki pa n i deželn a, in na inestno bolnis- nico, k i tudi n i d e ž e 1 n a. Qsmiljeni bratje n i m a j o p s i b i j a t r a, ki bi zdravil umobolne in zainogel reei: Toliko in toliko jib je ozdravilo. Tudi mestna bolnišnica nima psihijatra, ki bi zainogel reči: Toliko bolnikov je in toliko zdrav- nikov se potrebuje za nje, loliko jib je pa še v zavodu, ki so sposobni za delo. Ožji odbor navaja date iz tujih provincij, ki se silno razlikujejo od nase po podnebju, silno po stevilu prebivalcov in silno ludi po teni, s eemur se prebi- valci v glavnem pečajo. Znano je, da naša dežela nima in- duslrije, iz katere pribaja najvee bolni- kov, bodisi somatičnih ali dusevnih. Znano je pa tudi, da se naSe ljudstvo posebno odlikuje po teni, da se peča s poljedelstvom in znano je dalje nam vsem, tudi nepsihijatro in, d a ravno ta stan d aj e najmanj bolnikov, toliko somatienih, kakor duševnih. Date o blaznih Lorej, katere nain podaja ožji odbor, ne odgovarjajo. Ravno zato pa, ker nimamo lastnih av- tenličiiih dal. in ker date drugib dežel ne odgovarjajo n a š i in zadevam, moranio si jib se le sami preskrbeti po lastnih zavodib. Prieeli pa rnoramo z malim in pre- skrbiino si najprej to, kar so druge de- žele najprej napravile, namreč male n o r i s n i c e, iz katerih so izločili take umobolne, ki so bili za delo spo- sobni; kadar homo imeli tak zavod za 13 0 blaznih, potem bomo že le črez nekoliko let lahko rekli: Toliko b 1 az- nih je za delo sposobnlh! Za ta govor se sploh nisem pri- pravil, ker bi sicer vse drugače govoril. Ožji odbor priznava sam, da bo treba let in let, predenj pridemo do onega Stevila blaznih, 6e sploh kedaj pridemo, reciino do 30 40 taki li, ki bodo za delo. Jaz tega ne vein, ker ni- marn dät. Če pa pridemo do tega slevila, je vprašanjo, ali bomo pustili te umo- bolne delati za deželo in ali bo to de- želi v korist V Nasi uinobolni prihajajo večinoma iz kmetskega stanu, ki se pečajo s po- ljedelstvom. Kaj pa je to : n o r i 3 n i c a z d r u- ž e 11 a s k o 1 o n i j o, k j e r s e d e 1 a na polju? Ali je to kaj drugega kakor poljedelsivo? Ubstoje pa tudi take no- rišnice, katere oddajajo svoje za delo sposobne umobolne p o 1 j e d e I s k i in (Iružinam, da tarn žive in delajo. Kako bo pa to pri nas, kjer imamo ve- eino umoboliiih poljedelskega stanuVAIi jib bomo imeli v posebnib slano- vanjihV Za našo dežolo, ki je jako rnajhna, koje zemlja ne more prenašati niti 3 odsto obresti, da bi stali umo- bolni 00 ali 80 kr. ali celo morda I gl. na dan, ko jib lahko pošljeino na deželo k svojim z a 3 0 k r. d n e v n o? Meni je to znano in mi je tudi lahko znano, ker sem z dežele; bil sem navzoč ko snio imeli veliko posestvo ; kot zdravnik ob- čujem z ljudstvom cele dežele Ler mi je poznana nje toliko slovenska kakor laška stran. Ce torej dobimo za delo spojobno blazne, ali naj jib rnari držimov z avodu se stroäkom 80 kr. ali celo 1 gl. na dan? Mi jih lahko damo Jružinain nazaj ! Fo- tom ko blazui ni več nevaren in lahko dela, sem prepričan, d;t ga vsak rad vzame na lastni doiu, posebno proti pri- inerni odškodnini. Oe ima kaka kmetska družina brafo, sestre ali druge sorodnike v blazniei, ki labko delajo, jih prav rada vzniiie na doni, in če hoče dežela kori- stiti sebi in Innnaniteti in narediti to, kar zahteva tudi ožji komite in znan- stvo, je pač najbolje, da se preskr.bi ta- kim blaznim tako delo, katero lahko opravljajo doma. Ako reeemo poseslniku, vzemi svojega otroka ali sorodnika do- mov, plačamo ti zanj na dan 30 kr., ga ba jako rad vzel že iz ljubezni do njega in radi koristi in ker tako ukazuje tudi pijeteta. Mi naj bi držali v blaznici 30—40 bolnikov, ki lahko gredö domov in za katere nam bodo njih sorodniki hvalezniV Da je to resnica, vidimo siz tega, ker imamo najdence v deželi. Veckrat pridem kot zdravnik sem in tje in vidim družine, ki imajo 4—7 otrok, zraven teh pa še kakega najdenčka. Kojih vpra^am, ! kako da vzdržijo zraven Lolikega žtevila svojih otrok še najdenčka, mi odgovore: Ker zaslužiino 2 gl. na mesec, da si ku- pinio soli. Ako redijo najdence za tako inalo svoto, zakaj ne bi vzeli sorodnike k sebi in za vecjo odskodnino? To je tern lazje s(Mlaj, ko bomo imeli zdravnike po celi deželi, ako se sprejme predlog deželnega odboraza ureditev zdravstvene službe. Jaz ne bodem danes govoril o tern, ker nisem za to pripravljen, in torej ne morem nažteti vseh potrebnih po- datkov, ki govore proti napravi tako dragega samostojnega zavoda za same umobolne. Ker se pa hoče danes naravnosl s k 1 e p a t i o napravi same u m o b o 1- n i c e, v tern ko smo lani sklenili, da naj se nakupi leren za bolnisnico, n o r i š n i c o in h i r a 1 n i c 0, inoram se temu protiviti. Sedaj pa pride nek ožji odsek do vseh drugačnih sklepov ! Kaki strokovnjaki pa so to sklepali? Ti gospodje (zdravniki), ki so bili v komi- siji, se ne pečajo izključno le s psihija- trijo. Zato je potreba poklicati psihijatra! Zato je, gospoda moja, zbornica sklenila, naj se odsek pomnoži s kakim izveden- cern izven dežele, če ga nimamo med se- boj. Tega pa deželni odbor ni storil! Kar se je govorilo, t o n i o d v e š č a - k 0 v in tudi ni pravih podutkov, ker dežela nima laslnih zdravstvenih zavo- dov. Potrebno je, da pridejo izvedenci v komisijo in to tern več, ker je zahteva ozjega odbora nasprotna sklepu visöke zbornice lanskega let a v tern, da je tisti prostor/katercga smo lani določili, naj bi bil za vse tri zavode, za blaznico, bolnico in hiralnico, zavrgel ter iz- rekel, da ne zadostuje niti za blaznico samo. Jaz pa nisem tega prepričanja, sicer ne bi bil lanskega leta v gorenjem smislu poročal in glasoval; vendar pa se, ako pride psihijater, ki natanjko pozna naže razmere, prav radostno uklo- nein nasvetu, naj se na onem prostoru, ki je bil namenjen za tri zavode, zida le norišuico, ako tak izvedenec p r i p 0 z 11 a to z a uinestno in k o- r i s t n o. Poročilo ožjega odseka tudi ne od- govarja sklepu deželnega zbora lanskega leta, ampak mu je v vsem popolnoma nasprotno, ne odgovarja pa tudi, če de- žela zida samo norižnico, znanstvenim ozirorn, ne ozirom humanitete, ne fi- nančnim in ne temu, kar je visoka vlada meni danes odgovorila, da je potreba dati pomoci tudi tistim, ki so družini in državi, starkem in sorodnikom najbolj potrebni, namreč n a v a d n i in b o I - n i k o rn. (Dalje prih.) Pisacu. |)išočemu s kolom. (Dalje.) Da bi bil napad tern krvoločnejSi — prav po vzgledu divjih hijen, — je pisač pograhil kar dva mrtveca iz gro- bov ter ju povlekel v svojo klevetajočo notico. Mi nismo imeli enega niti v mi- slih, drugega ime pa smo iz pietete do smrti zamolčali. 0 razmerju čit. pevo- vodje do teh dveh mrtvecev je slišal „Sočin" Stalknecht le nekaj zvoniti, a bilo je vse drugačno, česar on seveda ali ne more vedeti, ker je takrat prepir sejal med gorskimi vaščani, alijepaono razmerje gledal skozi naočnike, katere mu je zatemnila na eni strani skrb za žep, na drugi strani pa nikdar v njem mirujoča strastna prepirljivost, ki je že takrat začela riti in pripravljati pot se- danjim prepirom. Želeti bi bilo, da bi bili med vserni tovariši enaki prijateljski LISTEK. Zgodovina tolminske sole, (Dalje.i Ježa pomnijo nekteri še zdaj. Bil je visoke po- stave, resnega pa prikupljivega vedenja. Šolsko obis- kovanje je bil toliko izboljšal, da so mu dali 1. 1831. začasnega pomočnika, Andreja Ilinčiča, Tolminca. S tern je bila sola dvorazredna. Ilinčič pride še enkrat na vrsto, zato ga ne opišeni tü. Ježev prvi poniočnik („Schulgehille") v pravem pornenu je bil od 1. 1832. naprej 1. Frančišek Kovačič, od Sv. Lucije na Mostu. V šolo je hodil v Mari bo ru, kjer so se naši nekdaj radi šolali. Nekdanji župnii- v Podmelcu, Mi ha el Pi rib n. pr. je dovršil ondi gimnazijo in prišel šele v 7. in 8. šolo (niodroslovsko učilišče „Philosophische Lehranstalt") v Gorico. V Mariboru se je šolal tudi raj. Jurij Lapanja, bivši vikar v Kredu. Pravijo, da so tačas na Štajerskem dober kup in pa skoro po gosposko živeli. Kovačič je bil muzikalen. Znal je gosti, piskati na flavto, igrati na klavir, orglati, Irobiti . . . . , z eno besedo: Vedel je glas vsem instrumentom. Toliko pouka v petju kot za Kovačičeve dobe, niso imeli šolski otroci ne prej ne poznej. Tudi društvo godcev je mislil ustanoviti, pa ni šlo. V miiziki je bil sicer izveden, toliko pa ni bil izučen v nji, da bi bil bando ustanovil. Dokler je vsacega posebe podučeval, šlo je dobro. Pri skupnih vajah se jim je pa koj znalo, da niso pravilno izvežbani. Poslušalci so to zapazili in rekli: „Zinanjkalo mu je" (močf, spretnosti). Zd^li so mu vsled tega „Zmanjka", in ker so imeli pri tern tudi Labi besedo: Žmanka. — Ta zdevek se ga je prijel. Mnogi, domačini in tujci, so mislili, da mu je tako ime, kar nam spričuje sledeči dogodek: Neki Tolminec ga je bil povabil ua južino. Bila sta sama in v živem pogovoru, kar potrka nekdo na vrata in vstopi. Zagledavši Kovačiča za mizo, podä mu roko ter reče: „Es freut mich, Herr Žmanka, Sie hier begrüssen zn können. Wie ist das Befinden?" Gospodarja je polila rdečica, KovačiČ ni vedel, kam bi se dejal. Kregati in jeziti se, zhisti v tuji hiši, ni spodobno; molčati pa ni niogel. Vidnu razdražen je rekel: „Ich heisse Franz Kovačič. Diesen Spitznamen haben mir die bosshaften Tolmeiner gegeben". Kovačič ni bil iiapačen, iniel je pa svoje muhe. Še zdaj pripovedujejo niarsikaj smešnega o njeni. Ker ui niogel s svojim principalom izhajati, dali so ga (1. 1843.) kobaridskemu učitelju Jug-u za pornoč- nika. Iz Kobarida je bil premeščen v Sv. Križ pri Nabrežini in kmalu potem iz službe dejau. Nastanil se je v Trstu, kjer se je tudi oženil. Imel je pridno zakonsko tovarišico, Lucijo Fratnik (roj. 30. nov. 1818), Tönceljnovo iz Dolj pri Tolminu. Zaslužek sta imela oba. Ona je delala po hišah, v katerih je prej deklovala. On je pa v tnuziki poučeval in pri sv. Ja- kobu orglal. Okoli 1. 1881. je bil prišel na svoj dorn pogledat. Mudil se je nekoliko ur tudi v Tolminu. Še zdaj imam pred očmi častitljivega belolasega starčeka, v črni snažni obleki in se svitlim cilindrom. Obiskal je znance iz mladih let. Tudi cerkve ni pozabil, v kateri je toli- krat orglal in pel. Pred velikim oltarjem je delj časa kleče inolil, saj je vedel, da kleči tu zadnjikrat. Na tržaškem pokopališči, pri sv. Ani čaka v svojem dolgem življenji (roj. 1. 1802.) mnogokrat prezirani Kovačič- „Žmanka" vstajenja. Blag mu spomin! Jež je bil poročen zElizabeto roj. Muzzi, ki mu je v Tolminu dvoje otrok povila: A no Mari jo 18. aprila 1829 in Jožefa An ton a 6. junija 1832. L. 1834. je bil premeščen na c. k. glavno šolo v Gradiški, kjer je do aprila 1869, torej 34 let služ- boval. Od 1. 1868.— 1869. je bil ravuatelj ondešnje sole. Umrl je 4. oktobra 1876. Njegov sin Jožef je v službi mestiie občine v Pulji, Alojzij (roj. 12. maja 1845 v Gradiški) pa uradnik na železnični postaji v Korminu, (Dalje pride.} odnošaji, kakor so bili med sedanjim čil. pevovodjo na eni in Ilribarjeni in Vo- laričem na drugi strani. Mi bi pisaču lahko posvetili s eelo kopico dokuzov, ali v zasebno življenje nočemo segati. Rečemo mu pa, da je bilo prijateljstvo med M. in II. gotovo tako intimno, kakor merJ II. in njegovimi ožjirni sorodniki. Kar smo o „S'aveu" pisali, to srno sami doživeli, in je do pičice resnično. Usoda „Slavca" se splešno prerokuje tudi Tuniovi „Gl. Matici". ,.Sočin" pisač naj le počaka, da se poleže politična strasl, katera goni zdaj to nervozno pev- sko pehanje in daje za zdaj tudi de- nar, ki je bil seveda za vse drugo na- menjen. — Naravnost iz trte izvita je pisačeva laž, da je čit. pevovod.ja „pre- ganjal in bojkotoval" rajnega Volariea. Ha, ha! Ako bi Volarič iz groba vstal, bi se gotovo na glas zasrncjal tej neumni, a peklensko-zlobni laži. „Sočhr* Stall- knecht se je, to notico pišoč, najbrže zmolil, misleč, da laže za — „Tutti-Frutti1. Itnel je menda v inislih Volaričeve skiad- be, kajti o osebnem mejsebojnem pre- ganjanju dveh učiteljev, ki službujeta daleč narazen, pač ne more biti govora. Zdaj pa si oglejino, kako je „preganjal in bojkotoval" čit. pevovodja Volaričeve skladbe. „Divja rožica" se je pela naj- prej na našem čitalničnem odru. Ta in „Slovenskim mladenkam" sta se nahajali skoraj vsako leto v oil., reperloarju, kar se ni godilo niti z jedno drugo sloven- sko skladbo. „Železna cesta" se ni pela še nikjer kakor v naši Čitalnici. „Dalma- tinskemu „šajkašu" je spisal Volarič za Cilalnico klavirno ulogo, in to se jo v dotičnih sporedih vestno tiskalo, kolikor- krat se je „Dalin. šajkaš" ponavljal. Vo- laritj in čit. pevovodja sta si tudi več- krat prijateljski dopisovala. Čit. pevo- vodja je dal za čit. glasbeni arhiv toliko Volaričevih skladeb prepisati, kakor jih nirna gotovo nobeno drugo pevsko dru- šlvo. G. A. Gabršček — saj ga „Socin'' Stallknecht menda dobro pozna — to dobro ve, ker si je sam te prepise iz Čitalniee izposojeval*). To je torej ono „preganjanje in bojkotovanje"! S takirn podlim lažnikom je seveda dostojna po- lemika nemožna, takeinu hudobnežu bi bilo odgovarjati le še s kolom. In po- tern, ko se je iz cela izlagal, ko je vse skupaj le plod revolversko-žurnalistične domišljije, potein gre v svoji hudobiji še dalje, potem taji še dejslva, kalera je sain v „Soei" že sto in stokrat poročal, katera je njegov set" ponovno in tudi v oni „poslanici" izjavil in katera so znana vsakemu mestnemu Slovencu, ki ni živel v polpreteklem času z glavo v vreči. Hadi bi videli, kdo drugi bi potem, ko bi irnel že drugega pouka po 36 in še več ur na teden (kakor g. M.), sprejemal še tako nehvaležno delo — kot je pev- ski pouk pri diletantih — šest in večur- nega petja na teden v Čitalnici, kdo bi ure in ure prebil pri urejevanji čit. glasb. arhiva, kdo bi cele počitnice žr- tvoval za prepisovanje glask za Čitalnico ? ¦— V vsakem drugem kraju bi bili mužu ¦) Čudno, prečudno, da ae ni Stallknecht pri Gabrščeku prej >informiral«, predno je ono infamno laž zapisal. Hi, hi I — Op. hudomušnega stavca. Dva viteza. On — vitez „debele je glave"; A v glavi je polno možgan, In krepke postave je, pameti prave, To vsak dokazuje nam dan ! Kar zadnja pri nas se rodilo je leta, Njegov je to sad ! Sev6, da ne leta Od cveta do cveta Enako metuljčkom, ko pride pomläd : Njegovo veselje je delo, je räd !*) A vitez ti drugi, ti stisnjene glave, V ujej mnogo ne more pač biti možgan, Ti iščeš med nami cekinov in slave, A že po i in e n u ti urn ni podan. Veš, nekdaj smo tlačili v šoli cvetice, To znana je stvar, In spravljali jih smo v herbar - Če „glavo debelo dobil" je tvoj „Car" ; A stisnjeno tvoje pa lice, Ko nekdaj smo v soli uvele.cvetice, Potisnil bi samov — herbar! ¦) r&d = pridwQ delo. za tako izredno požrtvovalnost hvaležni, pri nas pa „Sočin" Herostrat tega moža še le prav mrcvari, mu podtika zavist, jezo, častihlepnost itd. Radi bi vedeli, komu naj bi bil g. M. zavisten, na koga jezen ? Morda na onega, katerega ni bilo in katerega ni sploh moglo biti, da bi bil tak bedak in brezplačno tlako delal v Čitalnici*)? „Sočin" pisač ve prav dobro, da je v bližnji preteklosti rešil cast slov. petja v našern rnestu le g. M. Tega priznati mu seveda ne pripušča politično strankarstvo, zato se pa zvija s pogojnimi stavki: „ako.... ko bi..... č*e bi.... — Volarič ni prišel na vadnico, ker ni mogel nekdanji učilelj A. Gabr- šček. To verno mi prav pobro. Zato se ni bilo treba nikomur Volaričevega pri- hoda bati niti veseliti. G. M. je prišel na vadnico na voljo svojih predstojnikov kot mesčanski učitelj in ne kot učilelj petja. Za šolsko petje ni nikdar prosil, prevzel ga je na vseh šolah na ukaz predstojnikov. Kaj torej „Sočin" hudob- než krade možu cast in ga obrekuje, hoteč dati med vrstami razumeti, kakor bi bil on (g. M.) Hog ve kako inlrigiral zoper doinisljavi prihod raj. Volariča v Gorico ter bi ga bil le on (g. M.) s teni preprečil. Niti enega djanja ne zna, niti ene bosedice ne ve, s katero bi se dalo vsaj navidezno opravičiti priprosto do- mnevanje; on pa to neosnovano domne- vanje, nastalo le za hip v svrho nizko- .tnega maščevanja, kar raztrobi v javnem lislu, kot golo, dokazano resnico. Ali ni to pristno moralno tolovajstvo ? Pfuj! Čitalničnemu pevovodji predbaciva pisač s kolom brezobrazno n r a v ¦— seveda brez vsakega dokaza. V nj<^- govi notici pa kar mrgoli mest, na ka- terih se da kar otipati najvišja po- le n c a b r e z o b r a z n o s I i. Za primer le eno mesto. Pisač piše: „Novo „Pev- sko in glasbeno druStvo" pa ima danes: svoje prostore (mi: v kater(» noccjo i>evci zahajati, kakor smo 'hi enkrat dokazali, kar je „Soča" niolče pogollnila), veliko vecji reperloar nego Čitalnica*), harmonij (mi: ki sameva v praznih prostorih, ka- kor dokazano), glasovir (:r»i: „Sokolov"), razna druga godala (mi: nekaj tamburic „Sokolovilr*, za katere so prispevali tudi oni, katerim pravi zdaj „Soča", da jih nic ne brigajo), tri učitelje (mi: katerih dva sta že v pokoju), pevo- in zboro- vodje (mi: ti niso še stopili na svitlo; doninevamo pa, da bodo ti-le gospodje: 1. A. GabrsC:ek, 2. „Sočin"' Johann, 3. „Sočin" Stallknecht, 4. „Sočin" pisač s kolom, 5. člankar „Sočinih" „Tutti-frutti) ter dovolj d e n a r n i h s r e d s t e v. — „Gorico" in Mercino ni<5 ne briga, odkod vse to; njim ne bomo dajali računa". — Tako „Sočin" pisa^, zdaj pa mi: Kdo so oni, katere naj nič ne briga? To so naži možje, kaleri so nalagali svoj denar v fond, iz katerega se zdaj ono pevsko društvo redi in pase. Kdo so pa tisti, ki ne bodo dajali rnčun.tV No ta je „Sočin" pisač, kaleri mi iz tega fonda pridno usoja. Ali ni to klasično ? Ali ni to kvintesenca brezobraznosti! ? (Dalje pride.) Goriški deželni zbor. Dvanajsta seja. Nadaljevanje. V soboto 20. t. m. ob 5l/2 uri po- poludne bilo je nadaljevanje dvanajste seje. NavzoČi so bili vsi poslanci. Ko je bil prenlan zapisnik, se oglasi dr. Tuma ter pruvi, da je poslanec conte Panigai eital v poročilu iinančnega, odseka za- devajočem vprašanje, ali je v poročilu linančnega odseka, katero je sestavil po- slanec prof. Berbuč glede pobiranja užitnine v deželni upravi, kaj žaljivega /a osebo dr. Tume, da naj se njemu (dr. Tumi) izreče graja, a da je potem v *) Leta 189G. ji« bil g. M. zarad nesreče v družiiii prisiljmi odložiti pevovodsLvo v Citalnici. /akaj ni Gabräöck. takral dekretiral rajnoga Vo- lariča ter mu nakazal plačo iz dohodkov svoje tiskarne, ki je bila takrat jako niolzna „narodna" kravica!? Slavec. *) 0 ti predrzni »t'arbar«! — Ko mu je nekdo rekel, da je to vendar preveč „popra", se je pisač odrezal: A, kaj je potreba, da je vse res I Ured.) islem poročilu zapazil, da so bile izbri- sane besede glede graje. Dr. V e r z e- g nas si, conle Panigai in deželni glavar sam so odločno zavrnili dr. Tu- movo trdilev ter izjavili, da. se iz poro- čila izbrisane besede v seji niso čitale. Na to se preberejo neke prožnje, ki so došle deželnomu zboru; potem pa odgovori vladni zastopnik na interpela- cijo, katero je stavil dr. Tuma v jedni prejšnjih sej glede uravnave Birse (Versa). Iz tega odgovora je bilo raz- vidno, da j<4 bilo glede tega vprašanja, posebno kar se tiče načrtov od strani vlade, še pred inlerpelacijo vse v redu. Preide se k dnevnemu redu, k točki namreč zadevajoči zgradbo deželne no- rišnice, o kaleri se je razprava v zaduji seji pretrgala. Prvi govornik je bil poslanec prof. Berbuc. Poslanec dr. Marani. pravi govornik, je v zadnji seji od inene za- hteval, da odte^nem svoj predlog. Nadalje odgovori vladni zastopnik tudi na dr. Venutijevo intorp. tičočo se počasnega dela pri grad hi mosla čez Sočo pri Barki. Interpelant ])iavi, da ga odgovor ni zadovoljil. Na vrsto pride nadaljevanje raz- prave o predlogih ožjega odseka glede grad be deželne norišnice. Posl. prof. Berbuč" ugovarja temu, da bi slov. posl. holeli pokopati to zadevo s teni, da pred- lagajo, nuj se slvar odkaže iinančnemu odseku. V dokaz tega svojega zatrdila po- polnuje svoj predlog s tern, da predlaga, naj se naroči fin. odseku, da se v seda- njiMii zasedanjn poroča glede zgradbe nove norisnicc. Dr. Marani se upira tudi temu dostavku in predlaga: sprejmejo naj se predlogi ožjega odseka tičoči se zgradlx» nove norišnice; spremeni pa naj se predlog deželnega odbora tako, da naj isti še enkrat poroOa dezelnomu zboru o načinu, kako da misli izpcljali naOrte ožjega odseka. Posl. Berlmsi konstatira, da razume dr. Maranijev predlog tako-le: d»;želni zbor skleni že danes, da se zida taka norižnica, kakoršno predltiga ožji od.sek in z istirni strožki kakorsne pred- laga ozji odsek. Ostaja mu pa potem prosto, potrditi predloge deželnega od- bora tičoče se financiranja pri izvršitvi zgradbe. Tega pa ravno slovenski po- slanci nočejo, marvec" oni so sicer za to, da se norišnica zida, a ob jednem so ludi za to, da določi finančni odsek z ozirom na deželne ekonomične raz- niere, koliko se sine potrositi za no- rišnico. Ker je pa dr. Marani v svojem govoru pobijal razne točke dr. Rojčevega govora, govorjenega v zadnji seji, pravi posl. prof. Berbuč, da bode na to svoje- časno dr. Rojic sam odgovarjal. Govori ludi dr. Tuma. On je proti temu, da se zida norišnica kakoršno priporoča ožji odsek; on je pa tudi proti temu, da se zidajo na istem prostoru vsi zdravstveni zavodi, kakor bi to hotel dr. Rojic. On sploh ne veruje nobenemu veščaku ni- česar; govori pa vendarle o nekem cen- tra 1 n e m zavodu za blazne, iz ka- terega bi se potem lahko izcimild kolo- nija, ravno tako, kakor smo to čitali v brošuri, katero je izdal dr. Rojic in v kateri je navajal mnenja raznih veščakov. Poprime besedo tudi deželni glavar; on pravi, da ni hotel kot poslanec go- voriti s sedeža deželnega glavarja ter da je hotel prepusliti predsedanje njegovemu namestniku dr. Gregorčiču, ta pa da je ni hotel sprejeti. Dr. Gregorčič se je v res- nici temu branil in je zapustil dvorano, ko mu je deželni glavar hotel izročiti predsedovanje. Spomnil seje najbrže do- ločil § 30. opravilnega reda. V tern § je namreč doloceno, da deželni glavar, hoteč govoriti kot poslanec, govori z drugega mesta ter odstopi prodsedanje svojemu namestniku, ki pa mora loliko časa pred- sedovati, dokler je razprava o dotičnem predmetu popolnoma dovržena. Pravimo, dr. Gregorčič se je najbr/e spomnil na dolocbe ravnokar omenjenega § ter na posledice, ki hi v tern slučaju nastale, ako bi on prevzel predsedstvo. Vsled tega bi bil namreč deželni zbor sklepčen, ludi če bi drugi slovenski poslanci zapustili dvorano; kajti ostalo bi v dvorani 11 Italijanov in dr. Gregorčič bi bil 12. po- slanec. V očigled lemu mu ni preostajalo drugo nego to, kar je storil. Deželni gla- var je pa vsejedno govoril. Njegov govor je bil naperjen proti, kakor se je sam izrazil, dircktnim napadoin dr. Rojica in indirektnim dr. Tume na člane ožjega odseka, eaš, kakor da bi ti popolnoma nic ne razumeli svoje naloge. Dr. Tuma je, kar se tide njega, dr. Pajerju ugovarjal. Govoril je že kot po- ročevalec zadnji dr. Verzegnassi. Tudi on je očital slovenskim poslancem, da hočejo poko[>ati zgradbo norišnice. Ti so mu seveda odločno ugovarjali, a on je vkljub vs(miiu temu ostal pri svoji trditvi. Trdil ji^ tudi, da ltalijani, ko hočejo, da se takoj pricine z zgradho norišnice, hočejo dobro Slovencem, ki imajo več blaznih nego ltalijani. Hotel je tudi z nekimi računi dokazati, koliko dohodkov da bode imela norisnica od onih, za katere bodo pla- čevale njih družine. Število takih je ra- cunal na 20 in od vsakega leh 20 bi dobila norisnica po G K na dan in je tako naračunal res nekaj tisočakov, ki jih je hotel natveziti kot čisti doho- d e k norižnice, na kar mu je pa nek hudomušnež ugovarjal, češ, da bodo do- tični ludi nekaj pojeilli ter da bode nji- hova oskrba tudi nekaj stala, da torej tu ne more biti govora o cistern dobičku. Konečno je priporočal zboruici, da vsprej- me predloge deželnega odbora s spre- memho, kalero je predlagal dr. Marani. Na to je dal de/.elni glavar naj prej na glasovanje prc^dlog poslanca prof. Berbuča ki j(! meril na to, da se cela zadeva od- kaž(! linančnemu odseku, ki pa naj že v sedanjem zasedanju deželnemu zboru o njej poroča. Ta pr(»dlog je pri glasovanju padel, glasovali so zanj samo slovenski poslanci. Predno je pa pri^el na glasovanje predlog deželnega odbora, zapustili so slovenski poslanci dvorano. Vsled tega je postal deželni zbor nesklepčen in seje je bil tako konec. D o p i s i. 1/ (ioricc. — („S o č i n e m u" k r i- t i k a s t r u v odgovor.) Joj, ali jim teži želodec! Kar raztrgali bi ga — ne le moralno, ampak tudi telesno — ako bi ga rnogli. Odkar ste, g. urednik, začeli v stvarnih člankih razkrivati njih zaku- lisne machiavellisliOne mahinacije na pev- skem polju, jih „hoče kar vrag obsesti" („SoČine" besede) in ker sumijo, da Vas je mogel tako temeljito informirati le g. čitalnični pevovodja, so mu prisegli ma- ščevanje z lažjo, zavijanjem, s psovkami in jednakimi podlimi sredstvi. Kakor po- žre^ni volkovi okoli ovčje staje, tako la- zijo že nekaj časa okoli glasbenih na- stopov cit. pevovodje, ki je tudi učitelj petja na gimnaziji in ženskem uciteljisču. Če tudi jim ni nie lazje nego utajiti v „Soci" kar zvezde in solnce z neba, ven- dar se bojijo iti v brezobraznosti tako daleč, da bi utegnili „Sočine" robate laži otipati celo oni citatelji, ki imajo krpe na očeh. Le strah pred lastn im podira- njem svoje kramarske polilike jih 3e ne- koliko zadržuje v podlosti; sramežljivosti ne najdemo pri njih itak niti toliko nego pri najbolj propali vlačugi. Na glasbeni preleklosti g. čit. pevovodje ne rnorejo glodati; kajii zaprla jim je pot „SoČa" sama, katera je še pred letom in dnern nakopičila cit. pevovodji vec hvalopisov in slavospevov, nego je imela krame ona zlodejevo jezicna kramarica, katera je nabirala motivov za pornogralične izmiš- jave, laži in zavijaöe, ki nosijo ukraden naslov „Tutü frutti". Ker jim torej pre- teklost ne more služiti, se zalekajo k ye- danjosti, nadejaje se, da jim vsaj ta po- nudi kako navidezno, prohlematično pod- lago, s katero bi mogli prikriti svojo jna- ščevalnost in si vendar ohladiti svojo jezno dusico. V ta namen so menili naj- la/je izkoristiti gimnazijsko sklepno mašo. Do letos se je „Soca" toliko brigala za šolske maze kot za lanski sneg; celo pred leti, ko je stala še na krščanski podlagi, jih je docela ignorirala. Tako bi hiln slo- rila tudi letos, ako bi ne irnel čit. pevo- vodja pri teh rnašah nič opraviti. Zaradi tega je sklenil „izvrševalni odbor napred- njaške stranke" (brez naertov in sklepov ne more Tumov polilični aparal delovati) poslati k vsem šolskitn mašam, katerili petje vodi čit. pevovodja, glasbene pro- fesorje Turnove „Glasbene Maüce" in pri- dodati jim še „Jobanna", „Sočinega" „Stallknechta" z ukazom, naj si izberejo eno leb mas, s katero naj raztržejo tega nevarnega lekmeca, ki tiei v ko/,i čital- nienega pevovodje. Naprednjaška glasbena koinisija je pridno zahajala k doličnim mašarn — kake diete so ji bilt» oiliner- jene iz pevske.ga fonda, ki je za zdaj v „Ljudski posojilniei", ne vemo. To pa veino, da ni nasla pri prvib dveb mašah niii pazderja v oeeh lekmečevih. Še le pri trelji (gimnazijski) ko ji prisle ne- ugodne pevske razmere uied gimnazijsko mladezjo na pomoč. Kakor znano, biva velik del gim- nazijske mladine v malern semenišču in v obeh Alojzijeviščih. Vsi ti ucenci so s tetn odlegneni obiskovanju proslib pred- metov (ročnosti), kotjepetje. Karjedru- gih mestnih (laskih) dijakov, ti se nče glasbe — kdor iina seveda za to veselje — večinoma privatno. Za petje preoslarie torej še oni del slovenske mladine, ki prebiva večinoma v bornih zasebnib sla- novališčih. In ta del naše mladine je žal najnesrečnejši del našega dijaiUva. Hrano- dajalci teh dijakov niso z tnalimi izje- mami toli izobraženi ljudje, da bi si znali pridobili v oeeb svojih hranjencev po- trebno moralno oblast, ki je prvi činitelj v vzgoji mladine. Ko dospe tak učenee do četrte, pete šole — ali tudi s"e prej, če je telesno odrasel — se ne briga več za ukaze svojega hranodajalca, ampak mu prepušča le Se oblasl, dajati mu (ueencu) brano in sfanovališee. Hi-ano dajalec se seveda iz lebko uuu'vnib raz- logov teinu uklone. Mi nočemo s tem dolžiti ni enega ni drugega, dolžimo pa te žalostne razmere, katere morejo naši prihodnosti le škodovati. Tak sann sebi prepuščen dijak je pač vse časti vreden, ako srečno dovrši gimnazijske študije. Prostemu kakor pliču v pi'osti naravi se prostost tako priljubi, da si je ne da kratiti, kjer ni k temu več kot prisiljen. Niti na um mu ne pride, ila bi se oglašal k neobligatnim predmeloni (torej ludi k petju), ki se večinoaia uče ob prostih popoludneh. K temu — recimo — mednarod- nemu nedostatku se pridružuje še drugi specialno slovenski. So namreč ljudje, ki naši mladini prosti čas Se oslajajo ter jo k brezposelnosti še navajajo in zapeljujejo, in to so — naši „naprednjaki!" Marsikdo je že sliSal tožbe iz ust dr. Turne, d a je n a š§ a m 1 a d i n a b r e z i d e a 1 o v, da se resnemu delu izogiblje in da jo najbolj veseli „kroka- nje" po krčm a h. Takogovori dr. Tuma, a kako pa delajo njegovi naprednjaški kolovodje, izvršujoei seveda le njegov program ?! Shode, zborovanja, jour-lixe, izlete in veseli c e prirejajo, in vse to po krčmah pri vinu in pivu ter vabijo in d a j e j o mladini Še 1 e p r i 1 i k o k popivanju in „ k r o k a n j u ". A da bi pustili vsaj srednjoSolsko mladino iz svojih eiljev! 0, ne! Tudi po tej stegujejo svoje politične tipalnice, skušajoe ji vcepiti svoje politične „ideale" ter vabee jo k svojim veselicam, pii katerib se ne le poje, ampak ludi pridno pije. Kje je pri takih razmerah mogoče, da se bo mladina ogrevala za resno delo, kje je mogoče, da se bode oprijemala dela, b kateremu ni prisiljena in kalero ni tako vabljivo kakor posedanje po kre- mah!V Zato pa vidimo, da so neobvezni predmeti na našem gimnaziju po slovenski mladini iz visMh razredov jako pielo obis- kovani. To velja tudi o petju. A ravno pri pelju je ta nedoslatek ninogu bolj občuten, nego pri drugib predmetili. Pri teh je pičlo število učencev še le olaj- šava za učitelja in ugodnost za uspesni pouk. Pri pelju je pa ravno narobe. Pičlo število pevcev oležuje ueitelju pouk ter onemogoeuje skupni esekl. K temu se pri- družuj«^ š(3 nedostalek zastran razvr.stilve glasov. Znano je, da se mutiranje moš- kega glasu dovrši okoli 18. leta. Basov- skill glasov je iskati torej le med dijaki najvisjib razredov. Odkod naj jib pa uei- telj petja vzame, če se k p<;tju mi ogla- šajo V Glasovi v srednji legi (ucencev iz srednjih razredov) so zopet neizdalni, ker najbolj mutirajo. Od otroških glasov, ki so s petjem se le ])rieeli, ni ludi prira- kovali Bog ve kake lepote. To so torej pevske razmere naSih srednjih šol. Vsak razumnik s(i poslavi — sodeč srednješolsko petje — na sla- lišče teb razmer, uvažujoč dejstvo, da je pelje neobvezni predmet, in okolišeino, da se skhmna masa najbolj pripravlja proti koneu žolskega leta, ko je mladina utrujena od pouka in vroeine, ko je zbe- gana od skrbi, käko bode spričevalo Raz- umnik bode vse to uvaževal, vedoč, da niso te neugodne razmere zavisne od ucilelja p(;lja, da ima on proti njim po- polno vezane roke in da bi se prvi pe- vovodja tega sveta zastonj trudil, ako bi hotel iz njih izviti absolutno lep uspeh. „Soeinemu" kritikastru so pa ravno te neugodne pevske razmere dobrodoAle, da je planil po g.u Mercini, kakor izkorii5ča tolovaj neugoduost osamljenosti popol- nika v gozdu. (Konec prih.) Ik DornbcM'^a, 19. julija. — Ze dlje časa sem prinaša „Soea" iz Dorn- berga strupene dopise, s kalerimi maze in blati nuSega 6. g. župnika L. Juvančiča. Kovačniea teh dopisov se nahaja deloma v Dornbergu, deloma jih rai^pii in pili uredniSlvo „Soče". Pač, častno delo to! 1'oslušaj me, dopisnik „Soee": „M o r i I o j e I j u (I s t v o i n s k a m e n j i> m p o- b i j a I o p r o r o k e" — zbog tega je Hog ono hudobno ljudstvo, oziroma na- slednike islib morilcev in pobijačev se slra^no sinrtjo kaznoval in — „kamen na kamenju ni več ostal" — ker unieena so bi!a vsa njih bivališča s hu- dobnim Ijudstvom vred. l^azi torej do- pisuji strupenih dopisov iz Dornberga; i tebi, oziroma tvojirn naslednikom se kaj slienega labko pripeti, ker — Hog je velik! BoljSe }v za-te, da ostaneš mirno v okrožju svojega stanovanja, delovauja in poklica, kakor da kuješ strupejie do- pise v ,,Soeo" zoper duhovnike, — ker pomisli, kaj bi bilo na svetu, ako bi ne bilo duhovnikov in nobenevere? — Kak- sen mir in red bi bilV Bi bil li gotov ti in elovešlvo sploh mirno ubirati stopinje po tej svetovni krogli ? Ne, nikakor ne! Nastala bi splošna revolucija in — k 1 a I i ter m o r i 1 i b i s e med s e b o j u b o g i e 1 o v e s k i č r v i č k i. Obrnimo se malce in pobavimo se z dornberškim dopisnikom „Sočeil. Praviš, da je v sedanjem starašinstvu sam kle- rikalni cvet, — zakaj si se pa ti poganjal, da bi bil prišel med t a „k 1 e r i k a 1 n i cvet?" No, želja se ti pa ni izpolnila, za to zdaj bruhaš v „Soči" strupene do- pise ter blatiš našega č. g. župnika, ki ti pa ni prav nič kriv, da nisi prišel „med k 1 e r i k a 1 n i cvet" — v starašinstvo, — kriv si vsega jedino sam, ker vedi, „dajednagarjeva oveavso credo pokvari". Čudno se nam zdi, kako je to, da vse veš, kaj č. g. župnik počenja v cerkvi, doma in v soli, — kaj se tu in tarn po- govarja se svojimi „kozli" ter kaj pravi solskim otrokom v šoli. Gotovo mu moraš biti vedno za hrbtom, — pazi pa, — pride dan sobote! Slednjič, odgovori nam ,,blagi" do- pisun „Soče", kje je ilobiti duhovnika, ki bi napake ljudstva odobraval? Ako bi bil kak tak, gorje bi bilo ljudstvu. Vedi l>a — jaz sem že na lo uverjen — da duhovnik je poklican tudi, da biea na- pake ljudstva in ne odobruje. Ako pa tebi ugajajo napaena dela člove^tva — slobodno ti, znarnenje, da nimaš dobrega duha v sebi! Konečno si prav uljudno naprožen, da kreneš na dobro pot človštva, du ne pi- ses več strupenih dopisov v „Sočo" proti duhovščini in ne proti drugim ljudem in minia ti bode duša! Domače in razne novice. Za „ŠoLski Dom" je doslo bla- gajniku : Katarina Doljak na raeun usta- novnine .r)0 K ; dr. Al. Kranko nameslo vstopnine k veselici 10 K. — Našemu upravništvu je došlo: Cruigoj 11., kaplan v Devinu 10 K; po g. S., neimenovan v Gorici 20 K ; o priliki nove mase Ivana Draseeka v Podgori se je nabralo 2270 K (ravno l.oliko za. „Alojzijevišče".) — Srena bvala ! Ka/pis slu/be. — Na tukajšni gi- mnaziji je razpisano mesto zaeasnega gimnazijskega učitelja za klasične jezike. Prednost bodo imeli oni prosiloi. ki so usposobljeni tudi za pouc<»vanje sloven- seine ali pa ilalijansčine. /dru/cMii odsclii kmelijslu! družbe kanalskega, bovslu'ga in sežanskega okraja so si izvolili za svojega zastopnika v osrednji odbor e. kr. kmetijske družbe ees. svetnika g. Kr. V od o p i v c a. Na cesti o»l Š1. I'etra do (ioricci je nekdo nasel ženski liSp zlatiMiino. — Oseba ki jo je izgubila, naj se oglasi pri veleč. g. dekanu v St. Petru. Juvni shod v Bo veil. — 0 tern shodu smo ilobili daljSe poroeilo, katero pa ne moremo priobeiti iz tehnienib ovir. Iz poroella posnamemo saino to-le: Javni shod je bil prepovedan; vršil se je pa zaupni shod in sicer pri Ekseljnu, ne pa pri lluberju, kakor jo bilo s poeetka na- meravano. Tarn so namree ljudje Gabr- šeekovega kalibra mej popoldansko službo božjo zasedli dvorano in niso hoteli iz nje z lepa. Zaupnega shoda pri Ekseljnu se je udfiležilo 170 kmetov, rudarjev itd. večinoma vsi BolOani. Gabrščekovo gardo pa so tvorili „dajčnacijonalci" iz Srpenice, nekaj zapeljancev iz Čez Soee in nekaj drugih tu r b u I en In i h elementov, ka- ter<; je Gabršeek zbobnal skupaj. Pri zaupnem shodu „kat. polit. društva" j(^ govoril javni tornlx»li v St. Petru. — Dobod'kov je bilo 12G320 K, stroškov [>a 112S20 K; čistega ostan«; torej 1 Hr»-— K, kateri znesek se razdeli med imenovane zavode. Ako si hoče kdo racun nalaneiiej<1 ogledati, je na razpo- lago pri odboru. — llzrokov, da se tombola ni tako sijajno obnesla kot druga leta, je več. Veliko je že to ško- dovalo, ker se je bila tombola preložila ; prvo nedeljo se je seSlo rnnogo vee ljud- stva ko drugo ; poleg tega so drugo ne- deljo zopet temni oblaki pretili, da se usuje ploha, kar je gotovo mnoge ostra- silo, da niso prišli. Mnogo škodoval nam je tudi pies, ki je bil v Goriei pri sv. Antonu in v Sovodnjah, dalje tombola v Korminu in menda tudi v Gradišču. „Gorica" pred porotniki. — Poil tem naslovom prinaša zadnja „Soča" no- tico. V tej notiei pripoveduje svojiin či- taleljem, da je došla od najvišega sodišča dotična razsodba ter jim ob jednem pravi, da je iz te razsodbe razvidno, da je naj- više sodišče „i z r e k I o, da t r d i t v e v „Gorici" obsegajo žaljenje ča- sti" in da je le „radi i'ormalnega po- greška" razveljavilo obsodbo. Mi konsta- tujerno za danes samo to, da „Soča" debclo laze. Kajli sodišče ni nikakor izreklo, da je trditev „Goriee" obsegala žaljenje easti in ni tudi razveljavilo raz- sodbe radi formalnib nego razveljavilo ,\*k razsodbo iz stvariiili (inatorijal- nili> razlo^ov. — No, „Soča" obeta, da objavi ta teden razsodbo. Kerje pre- vajanje res sitna stvar, prepustimo lo delo „Soči"' in jej izrekamo že danes zahvalo, da prihrani nam ta trud Se- veda, pravico prevod kontrolirati, da-li bode avtentičen, torej resničen, si še vedno pridržimo. No, in ko bo torej ta prevod prijavljen, potem se bodo pač prepričali čitatelji istega, da mora biti res že patentii-an lažnik oni, ki „v tako. resnib rečeh, ko sledi pisan dokaz od lako visokega ni(^sla, more lagati, eeS moji bebei bodo vendarle vorjeli*' 1 Do- ber tek ! Žc zopet?! — Rekli smo že, da strogo razloeujemo med dr. llonr. Tumo in Andr. (iabrscekom in pa pravimi ro- doljubi, ker njiina so program le njune o s e b n e težnje po — vladi v deželi, ne pa ludi resnična korist naroda v kalerem koli pogledu — nasprotno, kadar bi ona- dva sprevidela, ila jiina vee ne cveto nade po voditeljski slavi, takral bi pahnila vse od sebe rekoč: naj vse hudič vzame, ako nočete naju za generala. Jednako mora- nio tudi na tem mestu ponoviti z ozirom na blebelanja, ki jih objavlja „Soea" od zadnjega Oetrtka na svojem uvodnem mestu. To je zares pravcato zavijanje v tuj kožuh, to je pravcato Jišpanje s pa- vovim jierjem! Mi se le kar eudimo to- liki predrznosti „Sočinega" pisača, ki se hoče ponašati s tem, na eemer on niuia niti najmanjše zasluge, o n, v tem pogledu pravcali duževni revež! Pisač se tu ponaša s članki dr. Peč- nika v ,.Soei" in hoee tega moža kar adoptirati za svojo kliko, katera z na- rodno naprednosl.jo nima prav nič skup- nega, marveč ki se je polastila l.ega na- slova na vrat na nos, dabijej ga kdo ne odnesel. Dr. Pečnik, ko je pisal one te- meljile elanke, jih je pisal za obrtnike, ne pa za Gabrščka ali Tumo, — zakaj pa onadva nista kaj lacega že prej napisala, ako sta tako napredna in vsega- vedna?! In dr. Peenik ni najmanje poznal obisti teh dveh oseb, ko je pisal za ,.Sočo" svoj(^ izborne elanke, sieer bi se ju bil ogibal. Zatorej „Sočin" pisač nima pra- vice šopiriti se z dr. Pecnikovimi spisi, kakor z deli moža, ki bi spadal v ča- robni krog kalamona. TržaSka „Kdinost" je prinesla zares zdaj nekaj člankov o ;,naši veletrgovini" — od kod pajih je dobila? „Sočin" pisač, ki je ssvojimi neslanostmi takoj prikrev- sal na dan, ko so končali članki v ,.Kdinosti", se dela, kakor bi ne znal, da so bili poslani iz — njegove bližine. lsti članki pa niso druzega, nego zvesta ko- pija dr. Peenikovih spisov z nekat.erimi vpletenimi „posebnostmi". — Ali ni to najneslanejšebrisanje preko oči „Sočinih" citateljev ? Neslano pa je tem bolje, ker gleda iz tega oeividen namen zopet udarili po nas in napeljavati vodo na svoj mlin za bližajoče se volitve, v splošnein pa zakr- pati kredit „naprednemu" vojskovodji, ki je baš v teli dneh tako grozovito trpel notri v deželnem zboru. Kdaj pa smo bili mi nasprotniki piavega napredka? Kaj kvasi pisač, da se je delalo od naše strani vse mogoče ovire napredku ter da smo smešili na- predek? Koga hoče pisač s tem nahujskati proti nain ? Kar smo trdili, trdimo še danes, da je bilo strabovito smešno tisto bobna- nje — danes pravi „Soča", da ni bob- nala — s prekrnorsko trgovino itd., kar je Slo vse v dim, s Kristanom vred. Ako se je ustanovila „Mizarska zadruga" in ako siede tej zadrugi še druga douiača industrijska podjetja, kar se zgoditi mora, ako hoeemo, da narn ustanovljene že- leznice kaj koristijo, bodo na tem imeli zaslugo laktično izvežbani obrtniki in i/.kušeni Irgovci, nikdar pa Gabršcek in Tuma, ki delo drugih hočeta le izkoristili za svoje generalstvo. Našim obrtnikom, ako hočejo, da njih stvar uspeva, svetu- jemo le, naj se ne oklepajo „tausend- künstlerjev', katerih obrtno znanjo stoji globoko pod izkušenostjo navadnega mi- zarja. To poslednje zlasti kazejo ti pa- Ironi takrat, ko hoöejo govoriti o na- predku. Tu se vedejo tako okorno in sinešno, kakor — krava v sedlu. Širo- koustnost in gostobesedno časnikarsko l'razarslvo Se dolgo ni obrtno z n a n j e. Obrtniki naj ostanejo ined obrtniki in naj ondi napredujejo. Ako se hočejo raz- tegniti na Prekmorje, kar pa je jako kocljiva stvar — obrnejo naj se za svet v prvi vrsti direktno na dr. Pečnika v Aleksandriji, ki jim je z dobrim sovetom rad na razpolago, ker on je zares prak- tičen rnož, a nikak srazer. Odločno pa jim odsvetujemo pečati se z ljudmi, ki vidijo pri vsem le sehe, obrtniki pa so jim le dobrodošlo orodje. Toliko na uva- ževanje, da ne bo kesanja. „Soča" pa — „Information11. — Podrepna muha v „Soči", z namenom da prodre z nesnago in slrupom laži in predrznosti, izn ajde vedno nekaj novega s čemer se zaganja v nas. Zdaj jej je že dohrodošla „Information", katero po njenem rnnenju hero „vsi ministri". Že parkrat je bilo v tem dunajskem listu dopisov z Goriškega, katerim se je takoj videlo, od kod so in kaj nameravajo. V jednem teh dopisov pravi goriški „na- prednjak", ki se tolikanj rad prepira, češ, da zdaj vlada mir v deželnem zboru goriskem, ki pa preueha, ako bi bili pri- hodnjič izvoljeni sami naprednjaki, ka- teri bodo nasproti Italijanom poudarjali bolj odločno narodno stali.^če. V drugem dopisu istemu lislu pa isti zvitarski „na- pretlnjak" že pravi, da slovenskim libe- ralcem nasproti Italijanom v prihodnjeui deželnem zboru ne bode treba po- nd arjati narodne^a niomenta, marveč da s(» bodo lahko združili z Labi za „skupno delo". „Soca" pa je šla in pod- taknila prvi dopis nam z bratoljubniin namenom, prepirati se z naini. Smo pact v dobi mrčesov in strupenih muh, ki ti ne dajo mini ne v send ne na solncu. „Soča" here, se ^rize in — šteje. — Naši članki, katere je provzrocil Tu- mov „pevski" razkol, so „pevskenr.;" ge- n(Malu in vsemu ,,napr(;dnjaskotem pa vzame „Sočin" poročevalec lonec „na- predujaAke" barve v roke in pobarva ž njo vse ucloležnike, vskliknivsi : Na5i so še vedno lako malo modri, da zahajajo h „klerikalnim veselicain". — Tako ne pride .,Soča"' nikdar v zadrego. Ona „lat'ba"' za „svoje" udeležnike celo take, katere nazivlje navadno v „SoČi-t „k 1 e r i k a 1 n o z d r a ž b a r j e". Tako je delala pozimi z našiini koncerti, tako „Jarba" sedaj Sempetersko tombolo. Ka- ko so bili šempeler.ski udeležniki ,.njeni', kaže najbolje dejstvo, da je komandirala Tumove „pevee" v Solkan. Kakor smo citali v „Prim. Listu", je malo manjkalo, da se niso stepli, ko je prišlo do raeuna. Oudno, kaj so „Regimentsunkosten" /e pošle? Čudno tudi, da so bile govorance „kantusministra" Steleta tako „sreno- mile", ko je v Kamniku tako rohnel pro I i „t em p r o k I e t i in f a r j e in" ! Kdo živi državiie urudiiikc ? — I kdo drugi nego A. Gabršček ! Če nočete verjeti, berite , Sočo" ! Tarn stoji črno na belem. In ti presneti uradniki so še tako nehvaležni, da naročujejo zdaj „Go- rico", o kateri se Gabrtsčeku niti sanjalo ni, ko je uprizoril s svojim pobratimom razkol. Nekdaj so bili ti uradniki dobri in pametni, ko so namreč naročevali „Sočo" in podpirali vse, kar je izhajalo iz Gabrščekove tiskarne; ko so pripo- magali, da se je GabrSčeku stanovanjee mizernega vaškega. učitelja izpremenilo v mestno opravljene sobe „bogatega" obrt- nika ; ko so nalagali svoje težko zaslu- žene krajuarje v „Ljudski posojilnicr' in „Trgovsko - obrtni zadrugi" ter skrbeli Gabr.ščeku in še komu drugemu za pri- rocria posojila. 0 takrat ni bil A. Gabr- Sček prav nič radoveden, kdo živi te uradnike ; takrat so si najbrže ti urad- niki kovali sami denar. Zdaj pa, ko so ti uradniki izpodmaknili svoja ramena izpod jasli, iz kalerih zoblje kolovodni zbor „naprednjaški", zdaj živi te urad- nike A. GabrSeek. I la, Ua! Ali ne manjka temu človeku puščati vrh glave?! — Ker ga pa to vpraSanje tako tišči, naj je nekoliko razširi in povč, kdo pa živi „primo dono" Pohlina, „primo balerino" Veruika, „kantušministra" Steleta in vse oslalo uradnike ali pisarje pri „Ljudski posojilniei", „Trg.-obrtni zadrugi" itd. V Prosimo odgovora. Kdo se poslu/uje (leiiiincijniit- stva? — Danes teden smo ponatisnili v „Gorici" le to, kar je Gabršček pred 2 lefoma v „Soči" objavil, narnrec odlok justienega ministerstva, kateri prepove- duje sodnijskim uradnikom očitno vine- šavanje v strankarske borbe. Dostavili smo, da se vede ogromna večina sodnij- skih uradnikov tudi v tern oziru popol- noiria pravilno in da smo to vest pona- tisnili le radi par jako mladih gospodov, kateri menda še ne poznajo dotične prepovedi. Imenovali nismo nikogar, če prav so nam znane osebe, ki se res vme- šavajo v strankarske borbe, ki preganjajo naš list itd. Tega pa nismo storili, ker trdno upamo, da spoznajo dotični mladi gospodje s časom sami duševno in ino- ralno vrednost one klike, ki hoče pri nas na Goriškem pod liberalno krinko v motni vodi ribariti, ter da obrnejo hrbet tern ljudem. Kadi te naše notice nas je „Soča" obsula z raznimi psovkami ter nam je očilaladenuncijantstvo ! To se drzne nam očitati list, ki tako rekoč živi v denun- cijantstvu in ovaduštvu. Üdkar je postala „öoöa" Tumovo glasilo, denuncirala je že ogromno stevilo oseb, ki «o v kat(;- remkoli oziru lo količkaj odvisni, denun- cirala jib je z brumno željo, da hi jim škodovala ter jib tako terorizovala. LJpri- zorila je ostudno rovarstro proti vsem onim, ki ne verujejo brezpogojno njeni politični nezmotljivosti, ki ne priaegajo na Tumov evangelij. Denuneijacija in ostudni osebni napadi so glavno sred- stvo, s katerim hočejo ti politični otroci terorizovati goriško razumnišUo. Učitelji, profesorji, uradniki in duhovniki, skratka i odvisni slovenski rodoljnbi so priljub- ! Ijena tarca, v katero zagauja „Soča" 1 naji-aj^i svoj(> sl.rupene pušči(^e. Leta 1H99. i je ovajala mlade učitelje, češ, da so so- \ cijalni demokratje. Nekatere je naravnost j imenovala. Lansko leto je posebno rada denuncirala razne goriške profesorje. Kolikokrat jih jo imenoma napadala tor si>ravljala v zvezo s politiskimi homati- jami ! Skoro v vsaki stevilki je hujskala i proti „c. kr. politikujočim^. Koliko du- liovnov je v zadnjih dveh letih navzgor denuncirala ter jih hotela terorizovati! Tudi „Sočini1' „Tutti frutti" so le neka oblika denuncijacije, in sicer denunci.va- cijenajinlamnejše vrste, kerv tern najuma- zanejšem oddelku „Soče" se ovajajo osebe večinoma le na podlagi lažnjivega surn- ničenja in nesrarnnega namigovanja. Taka, vidife, je ,.So(v:alC ! Kak mož jo pa nje lastnik in glavni urednik A. Gabršcek, je tudi vsem dobro znano! Kolikokrat. je že izdal urodnisko lajnost! To mu so ni zadostovalo ! Lani je ova- dil poštenjaka in vrloga rodoljuba dr. Kosa pri državnom pravdništvu radi kri- vega pričanja pred sodnijo ! Kazenska preiskava se je uslavila, ker ovadba ni imola nikake podlage ! Iz toga razvidijo nasi čitatelji, v katercm „krogir' se poslužujejo denun- cijantsLva, kje je Lskati „lalotskih donun- cijantov'" ! Listnica tir<»«lnišiva. — Drugim gg. dopisnikom i>rihodnjic. Hlii^inja oti'ok jo najvočja skrb vsem loditelji-ui in oiJjrojileljtMn. Jako proprosta sta pouiočka, s kati'riiua ae pospesujc in ^agotavlja I.a blaginja: kolikor niogoče voliko gibanja v prostei» xraku in prirodi ustrozujoča hranilev. 1'ri tej pa oilloöiijcjo vsakdaujo poln'bc in na- vadc. /julraj in popolwdne je nileko pač naj- bulj^a pijača, toda ne nialokdaj sc up re oSroku in tudi iia iio more vscloj uživati dalji1 «".asa. liuaiiu) pa naravnost izbornu primes: Katbrciiier- jevo Kncippovo sladno kavo, ki je niočiiu pri- pravljcna in dodana inleku, vzorna vsakdanja pija<^a glede prijetuega, öimdalje bolj prijaju^ega ukusa, zdravstvenega usiinka in kropilve. To pa ne saino ah otroke, ampak /a vsako^ar, zlasti tiitli za žfiiskc, za ljudi, ki bolehajo na živcili in zi'lodcu i. t. d.; za vso to je treba poinirjajotli^, db oiioni rodilno pijače. To prednosti Kathreiiior- jevo Ivnoippove sladue kavo jioziki dauos vos sv(vt. Sedaj jo žo rabijo v najvoö diužinah kol jirimos zrnati kavi; saj unii^ujo kvarno poslcdico to kave tor joj dajo inilojši in prijotnojši okus. Zafogadelj je no hi smela pogrošati voč liobona (liužinska iiii/.a; zakaj v sobi združujo na uepro- sožon naiiin priljubljoni vonj zrnato kavo s sla- dovninii svojslvi, tako dobrodejuinii r/a zdravjo. (')osar si more skrbna gospndinja lo žoloti pri vsak dan rabljonoin živilu: zdravjo, do bor okus in prihranfik, vso lo doso/.a, ako rabi Kathroinor- jovo KiM'ippovo sladno kavo. Ori|Q|/n| SpoininJMJtc se o vsaki nUJalVL priijki „iolskei;ji(loma". Loterijske številke. 20. julija. Grac.......33 11 22 32 51 Dunaj......81 89 21 8 73 Naznanilo. V Gorici v kapucinski ulici St. 1. odda se H 1. avgiistom hM)l v najK1( A Via Giardino 8 uriporoča priBtna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih. briskih, dal- tnatinskih in isterskih w i - nuaradov. Uostavlja na dom in razposilja po Zolez- nici na vsc» kraje avslro-ogorske monarhije v sodih od i)6 litrov naprej. Na zahtovo pošilja tudi uzorco. Cenc zmerne. Postrežba poštena. I Ravnokar je izšla v „Narodni j] ! Tiskarni" knjižica: * \ VRIIfiRBi ! za žensko mladino. j t Prosto poslovenil t i E. Klnv/nr. $ t Knjižica se dobiva v „Narodni \ \ Tiskarni" v Gorici, ulica Vetturini ^ | 9, in pri knjigotržcu F'allichu v j t Gorici na Travniku mohko vezana ^ \ po 40 vin. po pošti 3 vin več. | Poziv! Pozivljiijo so dol/niki posojil na vrcdnostnc papirjc i»<» zdolrj popisaiioin ra/ka/n, da priskrhr v ti'kn liicscrji av^uslji IOO1 plačilo glavnice in ohrcsli v izo^ib l'oalizacije lerjalve po poslavnib pred- pisilu Ravnateljstvo zastavljavnice in ž njo ztli užene hranilnice. \r G o r i c i, tine 17. julija 1901. llavnalclj : FABRIS. BAZKAZ, . x ..,,..., l)oly.n;i > Stev. 1) A T LJ M . . Z ^laviiM"i iryj__________________________________________________ _________-....- - (^ posojilne pole K v 1 361 It. februvarja 1875 24 — 2 944 4. marca 1879 30 — 3 I 1761 21. decombra 1880 20 — 4 1191 | 14 februvarja 18SI 320 — !> 1240 20. avgusta 1881 300 — 6 1261 ! 2. novembra 1881 120 — 7 1278 10. decembra 1881 120 | — 8 1348 12. junija 1882 40 : — 9 1460 12. maja. 1883 280 !-¦ 10 If) 12 24. novombia 1883 50 | — 11 1571 i 24. junija 1884 160 — 12 1613 ' 30. maja 1885 240 ; — 13 1738; 15. a pri la 1886 40 — 14 1863 22. avgnsta 1887 80 — 15 1895 10. decombra 1887 30 — 16 1958 11. junija 1888 540 — 17 2206 9. oktobra 1888 60 - 18 2060! 5. aprila 1889 240 — 19 2297 ! 24. aprila 1891 250 — 20 2309 | 27. maja 1801 120 — 21 2326 18. junija 1891 400 — 22 2327 22. julija 1891 16 j — 23 2381 4. decombra 1891 70 ; 24 2397 28. januvarja 1892 300 |- 25 2433: 9. maja 1892 330 j — 26 2442 17. junija 1892 24 — 27 24781 16. novembra 1892 230 — 28 2500; 20. februvarja 1893 8 — 29 2512! 21. septrmhra 1893 280 — 30 2553 9. iio\(>mbra 1893 330 ¦- 31 2563 9. dceembra 1893 60 32 2572! 12. januvarja 1894 20 — 33 2603 i 18. junija 1894 410 — 34 26W 22. februvarja 1895 300 — 35 2712 28. oktobra 1895 410 — 36 2716 i 15. novembra 1895 500 : — 37 27171 7. decembra 1895 10 ;- - 1 „JMarodna Jiskarna" v (Jorici j ulica Vetturini 9. I flijada. Povest slov. miadini. i Proslo po lloiiieiju j piipoveilujc ANDRfiJ KRAGELJ. ] S tolmaceni važnejših osebnih i in on ter obsega 273 stranij. CRN A: i 1 K 40 vin., po pošti 20vin. več. J Vezana v plat no 2 kroni, ozi- ] roma 2 kroni 20 vin. i Dnhiv.i so v ,,N;irod:ii Tiskaini" v Cuirici, i pii knjigotržcili P;iiliclui v Gorici n;i ^ Tii\'iiil