2. številka.	Februar — 1909.	Letnik JQQ(II.
CERKVENI
GLASBENIK.
Organ Cecilijiiiega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 4 krone, za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 3 krone. Uredništvo v Rlojzijevišču, upravniStvo v Marijanišču,
Gregorianski koral,
njegov postanek, razvoj in uporaba.
(Po svojih predavanjih na poučnem tečaju v Ljubljani spisal dr. Jos. Mantuani.)
fDalje.)
JPn a bogoslužno glasbo so imeli Egipčani poseben red tempeljskili~pevcev in glasbenikov; to je bila nekaka kasta, v kateri je podedoval sin od svojega očeta i umetnijo i službo.
Istotako pri Judih, kjer je bila po Davidovi odredbi ta služba samo v rodu Levijevem (I., Kron., 15, 16 nsl.)
Glavna zbirka bogoslužnih pesni, knjige psalmov, so zložene po merilu, razvrstitvi misli in razreditvi posamnih članov gotovo po staroegiptovskili vzorcib. Učeni egiptolog Bmgsch (Hieroglyh. Grammatik, (1873) str. 97 nsl.) je celo dokazal, da se nahajajo v najstarejšem še ohranjenem himnu, maliku Anion -Ra na čast zloženem, nekatere vrste, ki imajo popolnoma isto besedilo, kot nekatere psalmove vrste.
Takih stikov bi mogli navesti še brez števila. A že to kaže, da je bila starojudovska glasba pred in po Davidu, popolnoma odvisna od najglobljega kulturnega vpliva, ki so ga prejeli do časa, ko so si postavili zidan tempelj v Jeruzalemu. Vsaj je bil tudi ta i po slogu i po razredbi svojih delov zasnovan popolnoma po tistem kopitu, kot egiptovska svetišča in stavbenik je bil poganski Feničan, Hiram. (Prim. Wolf P. Odilo, Der Tempel von Jerusalem, str. 21 nsl.).
S tem pa nismo trdili, da je bila egiptovska glasba brez ptujega vpliva. Kar so znali Egipčani, to so znali tudi drugi orientalski narodi, Asirci, Ba-bilonci, Medi, Kaldejci, Kititi, Feničani, i. dr. A ker so Egipčani vse pismeno uredili in na podlagi pisanih knjig učili, smemo reči, da je stari Egipet za nas zastopnik staroorientalske kulture in vede, torej tudi glasbe.
Zal, da o glasbenem sestavu ali sistemu nimamo dovolj jasnih prič, to se pravi, nedostaje nam neposrednih virov. To nas pa ne sme ostra-
šiti. Dandanes se glasbeni zgodovinarji z izgovorom odtegujejo težavnemu preiskavanju, češ, o egiptovski glasbi ne vemo ničesar. To je pač v toliko resnično, da nimamo pred seboj urejenih aktov in teoretičnih knjig; zato pa poznamo kulturne razmere vsaj toliko, da smemo izvajati sklepe o osnovnih podlagah stare orientalske glasbe. In to je delo za vestne zgodovinarje, delo misli in kombinacije, ne prepisavanja iz virov. Ko bi se kdaj našla kaka staroegiptovska glasbeno - teoretična knjiga, bilo bi seve to vprašanje rešeno. Mogoče je pa vsaj po sklepih priti do spoznanja osnovnih razmer.
Zgodovinar Dio Cassius (* 155, f ok. 230 po K.) piše v 18. poglavju 37. knjige svoje rimske zgodovine o Judih in o njihovi razdelitvi tedna v 7 dni. Tu pravi, da so dobili Judje to razdelitev od Egipčanov; ti pa so teden razdelili na muzikalični podlagi. Ta podlaga je pa „tonovska vrsta, ki se imenuje diatessaron", to se pravi, vrsta štirih tonov ali tetrahord.
Stvar je ta. Stari so poznali 7 zvezd premienic in so jih zvrstili po dolgosti njihovega pota. Na prvem mestu stoji „Saturn", ki ima najdaljšo pot, za njim „Jupiter", in tako naprej; na zadnjem mestu je „Luna", ker ima najkrajšo pot. Za vsako zvezdo so imeli posebno znamenje. Vsa vrsta torej je taka:
IV
h i\. d " v 9 v 3
Saturn Jupiter Mars	Sol Venus Merkur Luna
i i
m
Če so to liho številko (7) razredih v tetrahorde, dobili so sodvo število štirih tetrahordov. In ves grški (istotako judovski glasbeni sestav) sloni na tetra-liordih. To se pravi torej: judovska in grška glasba slonita na skupni, t. j. egiptovski podlagi. Da je temu res tako, dokazujejo za stari Egipet starodavne pesmi današnjih Koptov, osobito pa Beduinov v puščavi, kateri še dandanes ravno tako žive, kot pred 3000 leti, ki se ravno tako oblačijo, kot sveto pismo pripoveduje o sv. Janezu Krstniku in se istotako hranijo s koreninami, kobilicami in z medom divjih bučel (Mat. 3, 4. — Mark., 1, 6). Kot so ohranili prosti sinovi arabske puščave svoje stare navade in staro hrano, isto tako so obdržali tudi staro glasbo, nemoteni od tujih vplivov. Ti rodovi so ostali do današnjega dne politično prosti, ker so se vedno znali ubraniti ptujega vpliva. In kakšna je njihova glasba? V prvi vrsti in pred vsem je vokalna, tesno zvezana z besedilom pesni; spremljava glasbil je le postranska, nebistvena stvar. Njihove pesni so bolj recitativne nego melodične in navadno ne obsegajo več kot eno kvarto.
Prof. Alojzij Musil, ki hodi že več let po puščavi kot pobratim beduinov in proučuje ondotne razmere, je priobčil v svojih spisih o Petrejski Arabiji in v svojem velikem delu o zapuščenem gradu ,.Kisejr 'Amra", stoječem sredi pustinje, zanimive stvari, med temi tudi več pesmi, ki jih je slišal sam in si jih je zabeležil na licu mesta. Izmed 12 pesni, ki jih podaja v knjigi „Ktsejr 'Amra", ima ena sama obseg kvinte, druge imajo le kvarto,
malo ter":o ali celo le sekundo. Na pr. Maščevalna ali bojna pesen, ki so jo peli bojevniki 9. junija 1898 se glasi (1. c. str. 43):
I.

-C—t=t=±=l

-bo—-|iig.—:
Ja šej - lie - na rudrt an - ne - ka' rud - du 'a - la šejb al - bu - ju k itd.
In ko so se vračali zmagoviti boritelji 10. junija nazaj v šotorišče, so jih sprejeli starčki, otroci, žene in dekleta, prepevaje tole zmagoslavno pesen (1. c. str. 46): n.

Hej hala Ia la Ha lii ja la la ja rabb 'avv-vved-na 'a-lalfowd'a-de.
Ker so pa prinesli zmagovalci tudi mrtveca s seboj, nadebudnega mladeniča, ki ga je zadela kroglja iz nasprotnikove puške, so zapele žene in dekleta žalostinko (ma 'id), popolnoma recitativno pesen v obsegu ene sekunde (1. c. str. 47): III.

—trr
tab
33=

1)	Tab le 'eb al-liajl jii subjan ran -v
2)	ival-liasa u-ar ranil talit al-liajl rab j. 4) mut-le-kan 'eud id-ni-ha ziirk al
3)	al-\valad Hogr ka'nnu h-al - 'akab )
T
lirab.
Tu smo torej videli tri zglede v obsegu od kvarte do sekiftide nizdol. Pesni, ki obsegajo več kot eno kvarto, so tudi v melodiji živahnejše in mu-zikalno zanimivejše, a stoje brezdvomno pod večjim vplivom grške glasbe, ki je v prvem tisočletju pred Kristom poživljala staroegiptovsko. Občudovati nam je pa strogo uredbo posameznih delov takih melodij, tudi tistih, ki ne presegajo kvarte. Tako sestaje 11. pr. prva beduinska melodija iz dveh odstavkov, ki se nespremenjeno ponovita, druga iz treh sličnih in enega sklepnega motiva, tretja iz dveh motivov. Pri drugi pesnici so bili prvotno brez dvojbe prvi trije motivi do picice enaki:
variante so slučajne, kolikor morem soditi.
Naj navedem še en primer te izrazite členovitosti in zakonitosti v sestavljanju melodij, katero je Platon tako občudoval. Ta primer je priobčil Anglež E. W. Lane v svoji knjigi: An accouut of the Manners and Costums of the modem Egyptians (5. izdaja, 1871, II. zvez., str. 79): IV.	a	b	c
II.
II.


m—\- —m—«
II.

_m.____iv.	v?
boob ma	'ad wil	fee!
Pesenca obsega le kvarto in ima vkupe 5 motivov. Prvi, rastoči de {a, b, c) sestaje iz dveli motivov (I, II), ki se trikrat natančno ponavljata; drugi, pojemajoči del (d) ima pa tri različne motive, katerih prvi (III) se i po intervalih in po ritnui tesno oslanja ob predhajajočega drugega.
(Daljo prih.)
Poživimo iznova naše Cecilijino društvo!
(Fr. Ferjančič.)' (Konec.)
^^ravi cecilijanec je ob enem dober, veren katoličan, ker to dvoje se ne da ločiti drugo od drugega. Kot tak bo pa visoko cenil tudi duhovne dobrote, ki mu jih naklanja Cecilijino društvo. K tem duhovnim dobrotam moramo pred sem šteti odpustke. Rajni sv. Oče Leon XIII. je /5. maja l. 1886. podelil odpustek 7 let in 7 kvadragen vsem udom Cecilijinega društva, ki na god sv. Cecilije ali nedeljo prej ali pozneje obiščejo cerkev ali javni crratorij.
Nadalje vdobe udje 100 dni odpustkov po enkrat na dan, ako molijo naslednjo antijono z verzikeljnom in oracijo:
Antiph. Cantantibus organis Caecilia Domino decantabat dicens: Fiat cor meum immaculalum, ut non confundar. t. Ora pro nobis, Saucta Caecilia, U'. Ut digni efjiciamur promissionibus Christi.
Oremus. Deus, qui nos proteetione Sanclae Caeciliae Virginis et Mar-tyris laetificas, da, ut quam pie veneramur, etiam fiiae conversationis se-quamur exemplo. Per Christum Dominum nostrum. — I«. Amen.
V slovenskem, od preč. kn. šk. ordinariata v Ljubljani dne q. januarja /909, št. 110 odobrenem prevodu se glasi ta molitev takole:
Ko so donela glasbila, je Cecilija Gospodu pela, rekoč: Bodi moje srce brezmadežno, da ne bom osramočena, t. Prosi za nas, sveta Cecilija. O- Da postanemo vredni obljub Kristusovih.
Molimo. O Bog, ki nas razveseljuješ z varstvom svete device in mučenke Cecilije, daj, da jo bomo, ki jo pobožno častimo, z zgledom pobožnega življenja tudi posnemali. Po Kristusu, Gospodu našem. ■— O. Amen.
Upam, da bodo društveni udje k svojim vsakdanjim molitvam radi pridevali tudi to z odpustki obdarovano molitev ter si tako od društvene zavet niče, sv. Cecilije, izprosili potrebnega blagoslova za svoje delovanje na cerkvenoglasbenem polju.
Pa ne glede na odpustke stori Bogu dopadljivo delo, kdor pristopi k Cecilijinemu društvu, saj s tem podpira društvo, čigar glavna naloga je, poveličevati čast božjo.
Kdo se bo torej še obotavljal pristopiti k našemu društvu, kdor je količkaj vnet za procvit cerkvene glasbe in za čast božjo?
Omenil sem že, s koliko vnemo so se oklenili našega društva ob njega ustanovitvi vsi prijatelji prave cerkvene glasbe. Bodi mi dovoljeno, izmed onih gospodov, ki so pred 32 leti stali ob zibelki našega društva, omenjati zlasti enega gospoda, ki naj bi bil vsem v zgled in posnemanje. V mislih imam namreč velezaslužnega gospoda prelata in vpokojenega bogoslovnega profesorja Josipa Smrekarja. Upam, da mi skromni gospod ne bo štel v zlo, ako ga tu omenjam, saj se godi to iz najboljšega namena
Imenovani gospod prelat je ob novem letu obhajal že šhridesetletnico, . odkar je ud Cecilijinega društva. Toda poreče kdo: kako je to mogoče, saj. je bilo naše društvo ustanovljeno še le pred- 32 leti?
Ali gospod Smrekar v svoji gorečnosti za zboljšanje cerkvene glasbe ni čakal, da bi se šele pri nas ustanovilo Cecilijino društvo; ne, kakor hitro je bilo ustanovljeno splošno Cecilijino društvo na Nemškem, je že tamkaj pristopil kot ud.
Pred seboj imam IVit love „Fliegende Bldtter fiir kath. Kirchen-Musik" iz leta i86q. Tamkaj je tudi zapisnik udov, kakor so se po vrsti pridružili splošnjemu Cecilijinemu društvu. Gospod Smrekar, ki je bil tedaj prefekt v ljubljanskem Alojzijevišču, nosi zaporedno številko 41.g; pristopil je torej k Cecilijinemu društvu še preje, nego na pr. sedanji predsednik splošnjega Cecilijinega društva, Fr. Haberl, ki je bil tedaj kaplan irTorga-nist pri „ S. Maria deW Animau v Rimu, kajti Haberl ima še le številko 603. Gospod Smrekar je v tisti dobi pismeno občeval tudi z dr. Wittom. Med vrlimi možmi, ki so se tedaj trudili za ustanovitev našega Cecilijinega društva, ima nemajhne zazluge tudigosp. Smrekar. Na prvem občnem zboru dne 14. junija L i8~-j. ga najdemo že med odborniki našega društva. Zaradi bolehnosti je sicer pri četrtem občnem zboru, 13. septembra l. 1880. izstopil iz odbora, toda kot ud je ostal društvu zvest do današnjega dve. Velike zasluge si je gospod v tej dobi stekel zlasti na polju ndšega orglar -stva. Znano je, v kako tesni zvezi je bil ž njim rajni orglarski mojster Goršič Da se je ta mojster povzpel do tolike višine, je v prvi vrsti Smrekar jeva zasluga. Mimogrede omenjam, da obhaja letos gospod Smrekar tudi štiridesetletnico, odkar je napravil prvi podrobni načrt in izvršil vsa potrebna izračunan]a za orjaške frančiškanske orgle v Ljubljani.
Tako je gospod prelat. Smrekar eden najstarejših udov Cecilijinega društva ne samo med nami Slovenci, temveč tudi med Nemci.
Naj bi njegov zgled vzbudil tudi med nami mnogo posnemavcev, ki bi z enako gorečnostjo pristopili k našemu\iruštvu<"ter z 'enako stanovitnostjo vztrajali pri društvu. Skupna deviza vseh prijateljev cerkvene glasbe
bodi: Združimo se kar najštevilneje v Ceciliji/tem društvu, da bomo z združenimi močmi delovali v prospeh, tega društva in s tem tudi v prospeh cerkvene glasbe. Na ta' način bojno brez dvoma dosegli še mnogo lepših uspehov na cerkvenoglasbenem polju.
Orgle v Smartnem pri Litiji.
Mojster Josip Brandl, Maribor,, delo G8., cena 13.400 kron.
Dispozicija:
I.	Manual: 1. Principal 16', '2. Principal 8', 3. KoncertflOte 8', 4. Gamba 8', 5. Sa-lieional 8', (i. Gedeckt 8', 7. Trompete 8', 8. Octav 4', 9. Flauto dolce 4', 10. Rohrflote 4', 11. Waldflote 2', A{2_jCornet 4 vrsten, 13. Mixtnr, čveterovrsten.
II.	Manual: 14. Bordim 16', 15..Geig. Princip. 8', 16. \Viencrflote 8', 17. Lieblich Gedeckt 8', 18. Aeoline	Oboe 8', 20. Flauto trav. 4', 21. Geinsliorn 4'.
Pedal: 22. PrincipalbaB 16', 23. GambenbaB 16', 24. SubbaB 16', 25. Posaune 16' 26. QuintbaB 10 2/3, 27, OctavbaB 8', 28. Cello 8'.
Kop ule: Suboktav JI—I, Superoktav II—I, Superoktav I. Manual, Superoktav II. Manual, Pedalkoppel ad I., ad II., Meiodiekoppel, BaBkoppel, Generalkoppel.
Zbiralniki: šest naraščajočih zbiralnikov od PP do Tutti, Principalchor, Streicher-clior, Fliitenchor.
Dve prosti kombinaciji, Pedalumschalter, Registerschweller.
Sistem je pri teh orglah čista pnevmatika brez stožkOv, mesto membran odpirajo, sapi tok mešički; odpirajo se le tisti mešički, za katere se odpro registri, dočim pri stožkih skačejo vedno vsi stožki enega tona. Med stožke rada pride smet, tukaj ni mogoče.
Meh je takoiinenovani „Kastenbalg", ki pa nima na vrhu balanse, marveč ga vzdrže v ravnotežju železne škarje v notranjščini, ki se ne vidijo. Pritisk sape za I. Manual je 95m/m, za drugi 90m/m; iz velikega skladišča prihaja namreč sapa v manjše, ki ima manj uteži. Meh se spravi v tek z vretenom i Kurbel), ki žene pet zajemavcev. Sapa je izdatna in mirna.
Ves material je spravljen v dveh omarah, ki sta spodaj zvezani med seboj, tako, da se vidi po celi cerkvi rozeta fasade. Prospekta sta samo dva. Igralnik spredaj iz hrastovega lesa je jako eleganten. Registri so v podobi deščic nad mauualom vsi v eni vrsti, nad njimi dve prosti kombinaciji v podobi navadnih vlakov. Zbiralniki so na deski med I. in II. manualom, pa se tudi lahko rabijo z nogo.
Klaviaturi sta blizu ena drugi, tipke imajo nekoliko praznega teka, igranje je pa radi tega malo težavno, ker se vdirajo pregloboko. Gorenje tipke pedala so prenizke, v sredi prekratke. Pult stoji odločno previsoko.
Glede dispozicije opomnim: V pedalu je Snbbas pretili, Gambenbas premočan. V I. nul-nualu manjka enega prav nežnega izpremena, s katerim bi se dali spremljati registri II. ma-nuala. V II. manualu bi bil na mestu en 2' ali celo Doublette.
Intonacija je prav dobra, značilna; velika vrlina orgel je, da se je cink prav dobro uporabljal mesto lesa, in da je toliko flavt 8' in 4' v orglah. Učinek celih orgel je velik, bliščeč, skoraj prerezen; vzrok je močna sapa in oktavne zveze v Tutti. Pri obljudeni cerkvi se menda izgubi ta reznost. Naš ideal je dandanes: široki! inenzure in zmeren sapni pritisk. Delo je prav dobro, zanimivo in podučilo, in bilo je prijetno preizkušati delo drugega, pri nas manj znanega mojstra.
Postscriptum. Funkcija na dan kolavdacije ni bila najboljša; ta in oni ton ni odgovarjal in trebalo je urne regulacije. Tudi kombinacije niso docela ustrezale. To je napotilo kolavdatorja k opombi, da bo treba, vsaj začetkoma, večkrat mojstra k orglain, dokler se vse ne poleže in dercgulira. Slutnja ta je bila upravičena, ker poročila se glase, da funkcija orgel ni najboljša. Cerkveno predstojništvo ima petletno garancijo, a za organista so taki ne-dostatki neprijetni.	P. Hug. Sattner.
Nove orgle za Dol	pri Ljubljani.
Orglarski mojster J. Milavec v Ljubljani je	kot svoje 15. delo dovršil orgle za župnijo Dol z dvema mannaloina in sledečo dispozicijo:
I. man u a 1:	II. m a n u a 1:
1.	Principal 8',	0. Ljubki burdon 8',
2.	Cevna flavta 8',	7. Salicional 8',
■S. Gamba 8',	8. Flanto amabile 4'.
4.	Oktava 4',
5.	Dubleta 22/s' 2'.
Pedal: 9. Subbas 16', 9 a. Pianobas 16'.
Zveze: II.—I. man.	superokt. v I. man.
superokt. II.—I. man.	superokt. v II. man.
subokt. II.—I. man.
Zbiralniki: p. mf. f. Tutti, sprožnik. Nogavnica za crescendo vseli registrov (General-Re-gisterereseendo). Avtomatična pedalna izpremena.
Male orglice, pa veliko, vzorno delo. Ihtonacija mehka, voljna, pa vendar' čudovito izrazita, naravnost sijajna. Je nekaj v Milavčevi intonaciji, kar se ne da brez ostanka povedati, nekaj samosvojega, kar malokdaj celo v orglah priznanih, hvaljenih mojstrov najdemo: tisto je, česar se ne naučiš iz nobene knjige, česar ti ne povedo niti najnatančnejše formule, ako ne čutiš v svojem notranjem: tisto je, kar mora mojster iz svojega notranjega vdihniti, da postanejo orgle res umetnina. To je pri nas znal stari Krishmau, znal Goršič, in sedaj — če nas prav vse ne vara — stopa Milavec na plan.
Posebno je treba povdarjati to, da Milavec intonira vsake orgle čisto po svoje, primerno cerkvi, številu registrov z vednim ozirom na praktično uporabo; tako so vsake orgle samostojne ne le po dispoziciji, ampak tudi po značaju istoimenskih registrov. Prav zato se dajo registri tako lepo vezati (kombinirati) in se celota staplja v tako jasno, bliščečo, pa kljub vsej moči nikdar kričečo enoto. — Zanimivo je, kaj se da iz tako malih orgel izvabiti; poleg navadnih kombinacij, ki jili na prvi pogled napraviš, naj omenim samo tehle treh: Gamba in dubleta skupaj dasta Kvintaten; če pritegneš še cevno flavto, ti zahohlja fagot, da si ga vesel; flauto amabile iz II. man. priklopljen s super in suboktavo h gambi 1. man. da tako mehko oboo, da prave oboe ne dobiš lepše.
Glede avtomatične pedalne izpremene si ne morem kaj, da bi ne omenil posebne prednosti Milavčeve iznajdbe. Večina mojstrov dela takole: če preideš s prvega manuala na dru. gega, ti pač pedal poje drugemu manualu primerno tišje; toda ko popustiš tipke II. man., ti pedal takoj zatuli kakor je urejen za I. manual, ne da bi se ti I. manuala le doteknil. To jo kajpada zelo neprilično, če ima na pr. II. manual pavze, pedal bi moral pa dalje primerno tiho igrati. Pri Milavčevem sistemu pa pedal tudi v tem slučaju še vedno II. manualu primerno tiho poje, dokler ne pritisneš vsaj ene tipke na I. manualu.
Dolski župniji pa tudi mojstru prav iz srca čestitamo!	Fr. Klmovec.
Dopisi.
Z Brezij pri Mariji pomagaj. — Poročilo ,o . cerkvenem petju za I. 1908. Na novo se je priučilo sledeče: „Missa de Angelis", tradicionalni koral, priredil Fr. Kimovec. „Missa in honorem B. M. V. de Loretto" V. Goller. „Te Denni Laudamus*1. Modus simplex, gregorianski koral. Prav dobro so došlc „Božične pesmi", drugi pomnoženi natis za mešan zbor, priredila P. Ang. Hribar in P, Hug. Sattner, ki so se proizvajale brez izjeme. Med letom seje pelo brez priprave več pesmic iz Cecilije in druge, ki pred še niso bije na vrsti. Že omenjena „Missa de Loretto" je nekaj posebnega za take, ki znajo ceniti umetno in res pravo, cerkveno glasbo. Tudi preprostemu ljudstvu je ugajala. Zdelo se jim je to nekaj
izvanrednega. Od zbora jih je en par izostalo, na kar se je pa priučilo več novincev, kar povzroča, kakor je pač vsem cecilijanskim sotrudnikom znano, mnogo truda. Sedaj šteje zbor 6 sopranov, 5 altov, 3 tenorje in G basov. Vsi marljivo in redno prihajajo k pevskim vajam. Za igre na orglah na novo je v izvrstno porabo „0rgelstucke moderner Meister" Johannes Diebold in v slučajih tudi Pieces pour Orgue Joseph Callaerto I. in II. zvezek. Toda treba precej spretnosti. Vse drugo je že razvidno iz zadnjega poročila 1 1907 št. 12. C. Glasbenika.
Ivan Bole.
Razne reči.
—	Perosijev oratorij: Rojstvo Zveličarjevo (II natale del Redentore) je „Glas-bena Matica" dvakrat izvajala dne 3. in 4. februarija v popolnoma razprodani veliki dvorani hotela Uuiona. Delo samo stoji na višku moderne glasbene dovršenosti: ni je vrline v moderni glasbeni tehniki niti kar se tiče orkestra, niti kar se tiče zbora ali solistov, ki bi je mojster Perosi ne obvladal. Vendar pa moramo reči, da so ona mesta najlepša, kjer je mojster pustil takoreč vso moderno tehniko, ves rafinirani moderni glasbeni aparat, mesta, ki stoje pred nami v neki neiskani, skoro bi dejal spontanni, naivni, naravni glasbeni krasoti, mesta, ki s svojo nedolžno preprostostjo čudovito mogočno, veličastno učinkujejo. Sploh pa moramo reči, da Perosi obvladuje vse sloge od starega sloga „a capella", do preobčutne kulturne umetnosti najnovejšega modernega okusa. — „Glasbena Matica" si je zlasti v svojem neutrudnem vodju Hubadu stekla s tem trudapolnim delom novih zaslug za slov. glasbeno izobrazbo. Zlasti zbor je zopet stopil na nekdanjo višino. Škoda, da s?; oratorij ni še v tretje ponavljal; še enkrat bi bila dvorana polna. '
—	Za nove velike orgle v ljubljanski stolnici je naročil kn. šk. ordinariat mil. g. prelatu, prof. Smrekarju pripravljavna dela. Gospod prelat, prvi strokovnjak na Slovenskem, bržkone tudi v celi Avstriji, je sklical enketo veščakov, ki so soglasno izjavili, naj se delo poveri domačemu mojstru Iv. Milavcu v Ljubljani, kije po naročilu kn. šk. ordi-nariata tudi že začel s pripravljavnimi deli. Naj bi čuvala sv. Cecilija nad važnim delom, da bi se z božjo pomočjo srečno izvršilo!
—	Sicherl: Velikonočne pesmi. (Riharjevi in drogi napevi.) Naj se nam ne zameri, a izzvani zapišemo par besedi dobri stvari v obrambo. »Slovenec" v reklamnem delu „Kat. bukvarne" venomer ponavlja, da so ti napevi »cerkveno dostojna skladba". Ni treba drugega, kakor pogledati partituro samo po vrhu, da se prepričamo, da so te besede le neotesana ironija, porogljiv posmeh dostojnosti cerkv. skladeb. Izjavljamo tudi, da naš list, umetnost in cerkv. glasba nima nobenega stika z reklamnimi noticami v kateremkoli listu. Med vsemi skladbami je komaj mogoče katero dobiti, da bi jo kazalo peti v cerkvi. Pa tudi v tem slučaju bi se morala harmonizacija marsikje izboljšati.	Fr. Kimovec.
Oglasnik.
Šest zvezkov izbornih skladeb za orgle (Auswahl kirchlicher Orgelkompositionen) je izdal Adolf Gessner, cesarski glasbeni ravnatelj in profesor na konservatoriju v Strass-burgu. Cena 12 mark za celo delo (208 komadov na 213 straneh velikega kvartfor-mata), tudi v 6 zvezkih po 2 m. 40 v. Langensalza, založil Herman Beyer in sinovi. V krasni izdaji obsega ta zbirka razne pred- in poigre 80 komponistov od 16. stoletja do današnjih časov, in siccr začenja zbirka z lahkimi in konča s težjimi za poljubno izbero. Pri tej izdaji se je oziral izdajatelj posebno na obligatni pedal, ki se pri prvih zvezkih igra prav lahko, ker je njegova uporaba na posebni vrsti jako skrbno označena. Zbirka^ cela je prvič jako praktična za cerkev, drugič pa tudi zelo instruktivna za teoretičen poduk, ker obsega mnogo vzornih starejših fug, fuget, koralnih prediger poleg modernih prostih in imitatoričnih pred- in poiger. Nekaj pojasnil podaje izdajatelj sam v predgovoru, ki ga konča z izrekom: Ut in omnibus gloriticetur Deus!
Listnica uredništva.
Naj razni gospodje dopisniki nekoliko potrpe, pride polagoma vse na vrsto, četudi včasih nekoliko ostriženo. Brez škarij se ne more urejevati.
Današnjemu listu je pridejana 3. štev. prilog.