510
Čim bolj so bili tu spomini Jenkovi nejasni, temni, tem težje je določiti, ali in v kakem razmerju je pesnik z dozdevno predlogo. Da se je Jenko spominjal Redwitzove pesmice, o tem ne bomo dvomili, pač pa je mogoče dvomiti o zvezi s Heinejevo pesmijo. Misliti se namreč da, da spominja Jenkova pesmica nanjo samo, ker je očitno Redwitzova osladna rimarija le posnetek po Heineju. R sentimentalno-melanholiški ton Jenkove pesmi bi govoril za ožji stik s Heinejevo pesmijo.
SRBSKI KRALJ PETER I.
Jasnejše je razmerje pri Jenkovih kiticah „Moje
pesmi:
Moja pesem bo nosila Tvojo hvalo križem svet, Z ust mladenčev se glasila Bo še v času poznih let.
Iz solza, ki so vesele Mi rosile moj obraz, Rože bodo razcvetele, Ko spet pride petja čas.
Iz solza, ki so otožne Zalivale mi oko, Pa vijolice pobožne Pomlad obrodila bo.1)
Druga in  tretja  kitica   kažeta  jasno  na  drugo pesem v „Lurisches Intermezzo" kot Jenkov vir:
Aus meinen Thraen sprieBen Viel bliihende Blumen hervor, Und meine Seufzer werden Ein Nachtigallenchor.2)
0 Jenko, Pesmi, 1865, str. 2.
2) Heine, „Lyr. Int.", št. 2.; gl. n. d., I. zv., str. 52. Gl. tudi Ljublj. Zvon, XIX., 97.
Dočim se torej naslanjata tedve kitici na to Heinejevo kitico, ima prva Jenkova kitica za vir neki drug spomin, spomin na pesnika, ki ni nič manj močno vplival na Jenka kot na Heineja, spomin na — Prešerna,  na  Prešernove verze v prvi gazelici:
Pesem moja je posoda — tvojega imena,
V nji bom med slovenske brate sladki glas zanesel Od zahoda do izhoda — tvojega imena.1)
Preden se pa' obrnemo do Prešernovega vpliva na Jenka, je treba, da še kratko omenimo Nemca — Lenaua.
Tudi on je bil — čeprav ne v taki meri ko Heine — učitelj Jenkov. Po svojem mračnem raz-mišljevanju o smrti in o minljivosti vsega človeškega nas Jenko spominja nanj.2) In nekatere take motive je tudi sprejel poleg nekaj drugih od Lenaua; treba pa je opomniti, da Jenko nasproti Lenau nikdar ni tako zatajil svoje osebnosti  kakor proti Heineju.
Poglejmo najprej Lenauovo pesem „An die Wolke":3)
Zieh nicht so schnell voriiber Rn dieser stillen Heide, Zieh nicht so schnell voriiber An meinem stillen Leide, Du Wolke in der Hoh', Sten stili bei meinem Weh'!
O nimm auf deine Schwingen
Und trag zu ihr die Kunde,
Wie Schmerz und Groll noch ringen,
Und bluten aus der VVunde,
Die mir mit ihrem Trug
Die Ungetreue schlug.
Und kommst auf deinen Wegen
Du an vor ihrem Hause,
So stiirze dich als Regen
Herunter mit Gebrause,
DaB sie bei dunkler Nacht
Rus ihrem Traum erwacht. — —
Ta motiv o oblaku-slu, ki ga je našel pri Le-nauu, je porabil Jenko v tretjem „Obrazu":
Siv oblak po nebu Z vetrom dalje plava. Plava v lepe kraje, Kjer se vije Sava.
Tam se med gorami Našim' bo ustavil. V zlato se obleko Zarjino opravil.
I ko njo bo videl, Ko po vrtu hodi, Mi jo bo pozdravil: Draga, zdrava bodi!
:) Gl. Doktorja Franceta Prešerna poezije, uredil skriptor L. Pintar, ljudska izdaja, 1901, str. 97. — Prim. Ljublj. Zvon, XIX., str. 29.
2)  Gl. Ljublj. Zvon, XIX., str. 91.
3)  Nikolaus Lenaus samtliche Werke in zwei Banden, herausgegeben von Eduard Castle, Leipzig, Max Hesses Verlag, I. zv., str. 50.