irikrflltiaietlftn-. v iorek, četrtek, soboto. three timei aueth Tues dcn^T)? ur* dodtirday. GLASILO IU>V«iPGA KATOLIŠKEGA DELAVSTV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORTA V CHICAGO ŠTEV. (No.) ioo. CHICAGO, ILL., TOREK, 21. AVGUSTA — TUESDAY, AUGUST, 21, 1923. LETO (VOL.) SLOVENCI IN ŠOLSKO VPRAŠANJE. Opozoriti moram, najprej, da Slovenci še niso tako zaostali in nepoznani ljudje. Namreč marsikatero novico iz naše dežele se tudi dobi po angleških časopisih. Ravno danes poroča "Daily American Tribune" o kongresu katoliških Jugoslovanov Zagrebu. Katoliški Slovenci se pripravljajo, da bodo imeli svoj letni kongres v Ljubljani, takoj po končanem evharističnem kongresu v Zagrebu. Na kongresu se bo razpravljalo o problemu, ki se tiče moralne obnovitve ljudstva, za oživ-ljenie krščanskega življenja v družini in glede socijalnega napredka. Najbolj zanimivo vprašanje pa bo šolsko vprašanje. Namreč na kongresu se bodo proglasile pravice cerkve, Id jih ima do šole. Namreč gotovo je že marsikdo bral o svobodomi-selinh učiteljih po Sloveniji, ki Se trudijo, da bi odpravili križ iz šol in da bi ne imeli več pravice duhovniki poučevati po šolah. In ravno na tem progresu bodo svoje pravice potrdili. Druga zelo imenitna točka bo raprava o razmerju med državo in cerkvijo. Teoretično -namreč je bilo vedno določeno, da bodo katoličani imeli vedno iste denarne podpore in proračune, kot pravoslavni. To je tudi vlada potrdila z garancijo, toda do uresničenja ni še nikdar prišlo. Zato bo ta kongres še posebej protestiral proti tem krivicam in odločno zahteval enakost za obe BOJ MED ŠFTNCI IN MUR-CL 170 Špancev ubitih v boju. Madrid. — Poročajo, da je 170 Špancev zgubilo življenje v bitki pri Tifermm. To sporočilo je sicer po privatnih govoricah, toda je vse vrjetno, kajti podtajnik za vojno je izdal uradno sporočilo, da so Španci obkoljeni od obeh strani. Divjaki imajo moderno orožje in prav dobro disciplino. NOVI PREZIDENT ZA ZNIŽANJE DAVKOV. AMERIŠKE VESTI. KITAJCI PROTI NOM. KRISTJA- y Washingtonusosezbra-( Shan&hai> __ Po poroeiliH iz Ji poslanci iz petih držav, da skle-, Pekinga p0ročajo, da so nekate-nejo potrebno, kar se tiče glede ri banditi odpeljaH 2 itaHjanska omejitve oojnih ladij. Na ta na- duhovnika in IOO Kitajskih krist-cin bi se omejilo tekmovanje janov Tudi dnjge rezidence ^ med posameznimi državami. Za- ločnih ^ SQ bi,e vznemirjene. veri. -o- NESPAMETNE ZAHTEVE JUGOSLOVANSKE VLADE OD VATIKANA. Kakor posnemamo iz angleškega lista "The New World" je jugoslovanska vada vstavila prošnjo, ki se tiče nameščenja duhovnikov in škofov. Minister za vere v Jugoslaviji je Dr. Jano-vič. Ta namreč, zahteva, da bi imel prav posebno kontrolo čez administracijo duhovnikov onih krajev, kateri so bili preje v Avstro-Ogrski monarhiji. V tem časopisu pravi namreč, kako nespametne so zahteve tega ministra. Vsa Jugoslavija, da je "Serbian-Orthodox (pravoslavna), kar to sicer ni resnično in da se upajo vstaviti nesmiselno prošnjo, ki se tiče glede upostavitve duhovnikov in škofov in kontrolo duhovnih obredov. Še Avstrija se ni kaj takega upala vprašati. ki je bila vsa katoliška in cesar se je imenoval, apostolski kralj Ogrske. Res še tuje države se zanimajo za našo Jugoslavijo, toda' samo v oziru. -o- SLOVENEC UTONIL. Chicago, 111. — Pretekli petek večer je utonil v kopališču v Douglas Pkrku 21-letni slovenski fantf Jožef Blut. — Ko je prišel z dela odšel je v Park se kopat. Skočil je z višine v vodo. Toda ni pa pomislil, da je bila voda na onem mestu samo 4 čevlje globoka. Zadel je zato s čelom s tako silo ob tla, da si je razbil čelo in zlomil tilnik. Tako se je ubil in še utonil. Potegnil so mrtvega iz vode. Družina Blut se j'e Še-le pred nekoliko meseci naselila v Chi-cagi iz Kewanee, 111., pa jo je že zadela ta nesreča. Pokojni Jožef Elut je bil član društva "Zvon" J- S. K. J. h katerem .društvu je Pa pristopil šele pred kratkem. Pogreb se je vršil iz slov cer-* Štefana v Chicago. Prezident Coolidge vidi veliko stisko ljudi in breme, ki jih i-majo zaradi velikih taks. Pravi, da se morajo na vsak način določiti nižje takse pri bližnjim congresu, ki se f>o sestal v jesen Sedanja določila se morajo spremeniti in opomoči vsem potrebam, ki jih zahtevajo ljudje. Secretarij državne blagajne Mellonn bo po navodilu preziden ta tudi sporočal pri bližnjem kongresu, da se določijo nove postave glede pobiranja davkov in se določijo nižje takse. -o- ANGLEŠKO - FRANCOSKA KRIZA. Mi Amerikanci se moremo bolj interesirati za ta spor med dvema državama, ki sti dve veliki državi in velikega pomena za našo državo. Bili sti prijateljici v vojni, žrtvovali si ena za drugo, in sedaj se bere o sprtiji ki je nastala med Anglijo in Francijo in nemoreti priti v soglasje, da bi se sedaj pomagali ena drugi in potem še drugim civiliziranim državam. Res, Amerika se je spustila tu,di v svetovno vrvenje, napravila si veliko breme, izgubila čez 75.000 mladeničev in vse to je bilo storjeno, da bi Evropa in cel svet mogel rešiti pred grožnjo vedno bolj in bolj razširjajo-čega vojaškega imperializma. Da bi se to preprečilo, smo tudi mi se zganili in šli v vojno. Toda kaj imamo sedaj za to. Nemška moč je strta. Avstrijski imperializem strt — mir pa le še ni. Nove rane vedno večje in večje se odpirajo, namesto, da bi se zacelile. Ni je zadovoljno-sti in poboji so vedno na dnevnem redu. Politika je vedno večja in stranke se potapljajo vedno v večje nesoglesje. Ali je to sad 5-letnega krvoprelitja? Zopet se bližajo črni oblaki nad Evropo, in jako malo je u-panja, da bi se vrnila na pot miru .Amerika v zadnjih 4 letih j se ni dosti vtikala v" svetovno po-{ litiko, toda pripravljena pa je šel vedno pomagati .za željeni pre-1 stroj in mir. Ne bo pa se vtikala Več v prepire samozavestnih narodov, in se ne strinjala z nobeno oboroženo silo. Pripravljena je pa še vedno se žrtvovati, če bo potrebno, namreč doseči to, kar smo iskali zastonj v svetovni vojni in v brezuspešni mirovni konferenci, namreč mir in preostro j po celi Evropi. Mi smo prijatelji z vsemi narodi v Evropi in želimo tudi, da bi bili oni sami med seboj v prijateljski zvezi. Za enkrat moramo pa le reči j "Hvala Bogu, da smo tako daleč od dežele nemirov toda vseeno bodimo čuječi, da bomo s pomočjo dobrih državnikov še zanaprej živeli nevznemirjeni, neutralno v blagonosnem miru. Največ je takih prijateljev na svetu, ki svojemu bližnjemu žele nesreče. stopniki so Francoske,. bili iz Japonske, Angleške, Italije. JUGOSLOVANSKE NOVICE Francosko posojilo. Naša država je dobila od Francozov 300 milijonov frankov posojila. Pa ne v denarju, tako od Boga zapuščeni Franco-Vse oblasti so naprošene, da se zi še niso, da bi nam dali 4e 1 odločno zoperstavijo tem nere-'centim v gotovini. Dali so nam Predsednik je državni tainik dom kajti jako SQ ogroženi vsi, blago, razno staro vojaško bla- Hughes. j krščanski misijoni po Kitajskem. £0 in za to blago so nas obre- — Poročajo iz Washingtona, j ___S menili s 300 miljoni. Kakor poroda je Mrs. Harding zapustila be- j 10 hišo Spremili so jo chri.ti-! PREMOGARJI SE MORA an, tajnik prepšnjega predsednic; ka, sedanji predsednik Mr. Coo- JQ ODLOČITI. lidge, njegova gospa in služab— 1 ništvo Mrs. Harding. — Washington. Predsednik Coolidge se je začel bolj zanima-t ti za situacijo, ki je med Cubo in Ameriko. Poslanik in zastopnik je bil odpoklican, da jim raz^ loži situacijo. Gre se zakadi nekega posojila, ki ga baje Cuba noče pripoznati. — Pripoznanje Meksike se bo odložilo. Predsednik Coolidge pravi, da se morajo med obema državama napraviti posebne pogodbe. To bo mogoče določiti, ko se skliče senat. Senat se bo sklical šele v jesen in tako se bo odložilo ^a par mesecev. — Youngstown, Ohio. V železnih tovarnah so delavci začeli stavkati. Zahtevajo 8-urni de- Red v državi se mora vzdržati. Ljudstvo se mora zavarovati. Za slučaj, ako bi se upiradi, bi bilo treba rabiti silo. Washington. D. C. — Prezi- ! ča "Slovenec'*, je od tega blaga dobila tudi vojaška oblast v i Ljubljani 4 vagone in sicer sa-! mih lepih, finih konjskih komatov, ki pa žalibog za naše hribovske kraje niso porabni, ker so prelahki: Finančni minister pred sodiščem. Dr. StojanoviČ je svoj čas ob- , . .... ljubil upravi mesta Novi Sad, da dent premogokopne komisije, se .. ' NOV STRUP. Washington. — Neki plin "hi-drogenični sulfid" imenovan, se razvija povsod okrog industrijskih prostorov, dokazano je sedaj, da je zelo nevaren strup za ljudi in živino. Povzroča srčno napako in včasih takojšno smrt. Nahaja se tudi v premogokopih* tunelah in v podcestnih kanalih. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se opomore nevarnostim. BOLJŠEVIKI ZOPET PRELIVAJO KRI. Mnogo duhovnikov, škofov in patriarhov vrženih v temnice. Ljudstvo je preganjano in več je ubitih. London. — V ljudski zbornici je Fillip Lowden, socialist vprašal na urad za tujezemstvo, če . , 1*1 [Ji v slučaju povoljnega plačeva- je izrazil pri predsedniku C00-1 . , „ •• . 1 «. , .„ . . lidge, da on je brez upanja, da bi!"'3 drza™,h davkov odstop. 10 so resmcne vest,, da se dogSja- ... , t. , odstotkov vplačane svote. Na prišlo do sporazuma med pre- , r r 1 večkratne urgence je gosp. mi- mogarji in delodajalci. - , • i ** inister s častno besedo zatrdil, da Predsednik Hammond, v spremstvu z Dr. George Otis Smith, članom komisije sta prišla iz New Yorka v Washington naravnost k predsedniku Coolidgu in sta sporočala sklepe pogajanja med voditelji delavcev in delodajalci. lavnik ali pa so tudi pripravljeni Hammond se je izrazil> ako bi delati 10 ur, ako se jim place po^, višajo. —New York. Tajnik državne blagajne se je vrnil iz Evrope na ladji Aquitanije. Bil je na Francoskem, ko je zvedel o smrti Hardinga. Pravi, da je po vsej Franciji nastala velika žalost. — Denver. Colo. Neki bandit je prišel v Union State Bank z raztrganim dolarjem, da bi mu ga zamenjali. Blagajnik odpre blagajno, bandit vzame revolver in nameri proti blagajniku. Blagajnik se je ustrašil, bandit pa je pobral denar s kase in odšel neznano kam. — Pittsburgh, Pa. Tudi tukaj so odpravili 12-urni delavnik v železnih tovarnah. 12 tisoč delavcev bo začelo delati po novem redu. Zahvaliti se morajo prejšne-mu predsedniku Hardingu. — Ottawa, 111. — Neil Browne, ki je nekdaj kandidiral v demokratski skupščini v Chica-gi, je izjavil, da je prohibicija največja tragedija v Ameriki. Bilo'je več krasnih govo~ro7 m" ne prišlo do sporazuma, bo treba vse urediti, da se ne ustavi "kopanje premoga. Ljudstvo zahteva kurivo in je največja potreba za življenje. Premogarji ne morejo, kar tako ustaviti, ljudstvo mora imeti to in ravno to je naloga vlade, da gleda za blagor ljudstva, ne glede na boj med delavci in delodajalci. -o- NA SICILIJI POTRES. — Catania, Sicilija. Ljudje v teh krajih so vedno vznemirjeni Xs!ed neprestanih potresov. Danes zjutraj je nastal jako hud potres, bil je momentalen. Škode ni povzročil. Ljudje prestrašeni vsled eksplozij na gori Etni, so se silno prestrašili. -o- KATOLIKI NAPREDUJEJO. Chicago, — Poročajo, da so v nedeljo 18. avgusta postavili dva temeljna kamna, za dve katoliški cerkvi. Bila je velika slavnost bo odstotke izplačal ob pravem času, a doslej tega ni storil, temveč je nedavno izjavil, da ne more biti govora o kakem odstopanju odstotkov. Sedaj poročajo, da bo novosadska mestna uprava proti dr. Stojanoviču vložila tožbo. Pravi, da bi bilo bolje upeljati pivo in lahka vina, kakor pa da zastrupljajo razni "botlegarji" državo. — Ford Du Zac, Wis. Poročajo, da delavec, ki je metal snope v mlatilnico je na vso srečo zadel na pet palic dinamita. Velik strah je nastal, ko so zasačili grozečo nevarnost. Pravijo, da ______ ____________ ______ Poljakov je 319.644, Nemcev ^ je bila zarota proti Mr. Bon- ,285.216, Rusov 230.668, Švedov Po poŠti TioteTa poslati umorjeno dete. Minuli mesec se je dogodil v Sarajevu pretresljiv slučaj. Policija je bila obveščena, da je služkinja Roza Kostanjšek rodila nezakonsko dete, katerega pa je u-morila. Pri umoru ji je pomagala njena sestra, ki je natakarica v neki tamošnji gostilni. Ko je policija prišla v stanovanje služkinje, je našla dete zavito v zavoju, na katerem je bil napisan naslov, kakor da bi ga hotela poslati po pošti. Detomorilka je izjavila, da je hotela mrtvo dete poslati po pošti v Mostar svojemu zapeljancu, da vidi, kaj je napravil iz nje. -o Velikost in vrednost naših gozdov. v V celi naši državi je 30 odstot. zemlje pokrite z gozdovi. Po pokrajinah so gozdi razdeljeni: Severna Srbija 1,517.000 ha, Južna Srbija 570.000 ha, Črna gora 200.000 ha, Hrvatska in Slavonija 1 miljon 493.260 ha, Bosna in Hercegovina 1,552,320 ha, Dalmacija 378,300 ha, Slovenija 710.-CHICAGO MESTO TUJCEV.j I4o ha,' Vojvodina 260.200 ha, popoldne so se vršile igre in druge zabave. -o- V Chicago je samo 28 odstotkov "Amerikancev," t. j. tu v Ameriki rojenih meščanov drugih 72 odstotkov tvorijo tujci. zelet od prejšnjih delavcev. — Atlanta, Ga. Množica ljuta na dva črnca, je vdrla v ječo, da jih linča zaradi pregreška, ki sta ga naredila proti neki ženski. Linčali so jih in pri tem tudi u-bili. — Sacramento, Cal. Poročajo, da je neki Mehikanski požigalec zanetil ogenj v neki japonski Budhist šoli. Šola je zgorela in obenem je zgorelo 10 otrok. Požigalčevo ime je F. Paddila. Obdolžen je bil že prej več podobnih zločinov. Škode ie napravil do sedaj za 5,000.000 dolarjev. ' — Regina, Sask. 12 hiš in več kmetskih hiš je bilo podrtih vsled velikega viharja. Tudi na tisoče akrov polja je bila uničenega vsled velike toče in hudega naliva. Na več krajih telefonske in telegrafske zveze so bile pretrgane. 154.051, Ircev 154.919, Italijanov 129,815, Čeho-Slovakov 116,115, Nigrov 109.458, Avstrijcev (med katerimi je gotovo vštetih tudi veliko Slovencev in Dalmatin-cev) 72.531, Mažarov 61.847, Lit-vinov 43.174, Jugoslovanov 22.-211. Vseh prebivalcev je 2,701.-705- -o- • -KUKLU KS AR JI HOTELI NAPASTI PROCESIJO. Ko so bili Slovenci v Carey, O. na božji poti, zbrali so se Ku-kluks-klanarji na predvečer praznika Velikega Šmarna in imeli javno sejo nekako tri "bloke" od cerkve. Kakor se je govorilo so nameravali napasti procesijo in motiti mir. Župnik cerkve se je obrnil na policijo za varstvo in celi večer je bilo polno policistov in detektivov, ki so pazili na Klane. Baje so se ustrašili prevelike množice. skupno 6,681,240 ha. Vsi gozdi predstavljajo vrednost 60 milijard dinarjev. -o- Stavkujoči rudarji v Beogradu. Dne 23. m. m. so došli v Beograd odposlanci stavkujočih trboveljskih rudarjev. Oglasili so se pri ministru šum in rud ter posetili ministra socijalne politike, katerima so pojasnjevali vzroke, zakaj je stavka izbruhnila. -o- Smrt na mlinskem kolesu. V Sigmundnausnu v romunskem Banatu so se igrali otroci pri mlinu ob reki Maroš. Nekemu 10-letnemu dečku je prišlo na misel, da bi se prijel za vodno kolo in se dal tako vrteti. Kakor je mislil, tako je storil. Trikrat ga je zavrtelo kolo brez nesreče ; tedaj pa se je dečka lotila omotica in noga mu je omahnila in prišla v kolesno zobovje. Kosti so zaškripale in čez malo hipov je kolesje dečka tako zdrobilo, da so od celega telesa ostali le na vse strani razpršeni drobci. jo smrtne obsodbe in preganjanja ljudstva. Govori se namreč, da so boljševiki strmoglavili demokratično vlado; več duhovnikov, škofov in patriarha vrgli v ječe, ker so branili podpisati fal-sificirano deklaracijo. On vpraša namreč v Genovo, kjer ima liga narodov zborovat nje, če So te vesti resnične ial da naj po posredovanju uplivajo! na vlado v Moskvi, da se prepreči nadaljne nemire. Ronald McNeill, podtajnik za tuje zadeve je odgovoril, da on nima še prav jasnih dokazov, to pa ve, da so vpostavili močno vojaško kontrolo in skušajo deželo Georgio razdeliti v zvezo sovjetskih republik. Potem pa pravi tudi, da angleška vlada lahko ve za brezuspešno pogajanje z sovjetsko vlado. Sila v tem slučaju pa nima pomena. -o- FATHRA VRANJAKA NISC NAŠLI. V Virden, 111. je izginil 5. marca ondotni slovaški župnik. Šel je s svojim avto v St. Louis, od koder se ni več vrnil. Njegov avto so našli blizu postaje na ulici prazen brez sledu za duhovnikom. Družina in župnija je najela posebne detektive, ki so gl iskali. Toda vse iskanje je bilo zastonj. — Te dni je župnija sklenila, da ne bo več iskala in odslovili so detektive. Človek je lahko prav tako prijazen, kakor je včasih siten; biti prijazen se mu splača, siten pa ne. * * * Najlepšo rožo brez trnja si dekleta predstavljajo primernega mladega fanta, ki pa mora biti petičen pa nadvse ponižen. DENARNE POSIUATYE. VCmjiM cene so bile jngoatoras-lUm dinarjem: IOO — Din. .. . .... $ 1-45 t 500 — Din. 1000 — Din..... 2500 — Din ____ 5000 — Din. ____ ---- $39 00 Za italijanske Dre: 50 100 500 1000 Pri večjih trota h, ki presegajo i tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo ie pt sebni popust. Predno pošljete denar črez druge tvrdke se spomnite na naSe podjetje, ki bo Vam poslalo Val denar ▼ stari kraj eeneje in hitrej« kakor kje drugje. Nsše cene s« no najnižje I Vse poftUjatre naslavljajte ntfl BAlfClfl ODDELEK KDINOf i »^^MjjjjwMpwir i,' - .i, „ ,„', mmmmmmmmmmmmmrnrn EDINOST (UNITY.) Uhaja mk torek, četrtek ta soboto. — Issued mry Tmda: sad Saturday. PUBLISHED BT: Edinost Publishing Company 1S49 West a and Stmt, CHICAGO, ILL. __Telephone: Csnsl 0098._ Cene oglasom na xahtero Advertising rates on application. HAROČNINA: Za Združene Države za celo leto..................$3.00 " Zs Združene Države za pol leta................................$i-5o " Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3-50 " Zs Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .... $1-75 IUBSCRIBTION: For United States per year ............................$3-<» w For United States for half year........................$1-50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3-5<> __Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 r_____________ ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JB iT* j na mora biti PLAČAN LIST. m ~ M * I ttttti [L jjj Tt j.. % H_ ' 1 •"1 * ' " 1 " ~ _- tem izgubila ali trpela kako škodo. Za kakih 75c. na mesec bolniškega asesmenta, kakor ga imajo druge Jednote, bi se dosegel velik vspeh. Odpadli bi pa pikniki in zabave v ta namen. Glede društvene blagajne, da bi bilo društvo potem brez pomena, pa samo to-le: Društvena blagajna mora biti. Toda ako bi ne bilo bolniške blagajne, dve zabavi na leto ali kak mali. asesment, bi prine-nesel društvom popolnoma dovolj, da bi pokrili rent za halo, darove za cerkev, sv. maše za umrle člane itd. Naj delegatje to dobro premislijo, pa bodo videli, da je danes K. S. K. J. na razpotju: ali centralna splošna bolniška blagajna in z njo nova sijajno bodočnost in napredek Jednote. ali pa brez te blagajne — pa da ostanemo tam kjer smo danes* Vprašajte gl. tajnika, koliko članov je štela Jednota pred 9. leti, koliko pred 6. pred 3. in danes. Vprašajte pa nasprotno Jednoto, koliko je pa ona napredovala v tem času. pa vam bo kmalu jasno, in boste prišli samo do enega zaključka: splošna centralna bolniška bla- Zulič je nadzornik KSKJ. Ogledal si je tudi naše podjetje. — Tudi iz Kansas City-a so se ustavili v Chicago pri svojih prijateljih in znancih tamkajšni delegatjd Mr. Joseph. Russ in Mr. J. Veselich in Mrs. Katarina Majerle in Mrs. Josephina Zupan. Neki trgovec je imel napisa^ na vratih : "Sicer je umazana mo" 1 -— 4-„ J „ ...; ___ • - ---— — Iz ostalih krajev so nekateri ja kupčija, toda mi vas napra- se vstavili v Jolietu in So skupno potovali z jolietskimi delegati naprej v Cleveland, kjer se sedaj že vrši konvencija. vimo bele." Nekdo kupi tono premoga in trgovec ga zaračuna $22. Ta mu pošlje ček, toda zraven mu pri- DAL BOG, DA BI TO SPOZNALI!!! --o- Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne. Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chi* cago, 111., under the act of March 3rd 1879. Delegatom K.S.K.J. v prevdarek. Vsem ameriškim katol. Slovencem je prav ozko pri srcu edino naša katol. organizacija, K. S. K. J. Zato pa ničesar bolj ne želimo, kakor to, da bi se pokrepila, da bi procvitala in napredovala, da bi se razširila po vseh slovenskih naselbinah. Toda zadnjih šest ali devet let Jednota ne raste, kakor bi lahko in kakor vsi tako srčno želimo. "Nasprotno Jednota jo je prekosila in pustila zadaj s številom članstva in s številom podružnic. Marsikje se je pa radi tega začelo vpraševati kaj je vzrok temu ? Nekateri dolže glavne uradnike, češ, da niso storili svoje dolžnosti. Drugi dolže "Glasilo." Tretji pravijo, da je uzrok to. ker je katoliška in se spoved zahteva. Zato se je že pred leti čulo, naj bi se dalo proč ime "Katoliška," ali pa naj bi se spoved ne zahtevala. Gotovo je, da je to zadnje res precejšen uzrok, da nimamo tisoče rojakov v naši katol. jednoti danes, katere bi pa imeli. k0 bi ne bilo dolžnosti sppvedi. Vendar, da bi bil to glavni in edini uzrok, pa odločno zanikamo. Imamo po majhnih naselbinah še veliko katoliških mož in žena, lahko rečemo na tisoče jih je. To ve tisti, ki je veliko hodil okrog in sam videl na svoje oči. In vendar teh katoliških tisočev ni v naši kat. Jednoti. Zato so pa po raznih angleških katol. jednotah, po dvorih kat. borštnar-jev, vitezev sv. Janeza, Kolumbovih vitezev, vitezev sv. Jurija i. t. d. Pri nas jis ni, ker v njih naselbini ni katol. društva. Zato je in mora biti nekje drugje uzrok, da teh ni v Jednoti. In ta uzrok je — ker K. S. K. Jednota nima centralne bolniške podpore. To je velika hiba in pa škoda za Jednoto in za katol. prepričanje med nami. Zatorej naj delegatje pomislijo samo na to-le: Proti bolniški centralni blagajni so v pretežni večini samo J _ 1 ' • • , I Aiajiv^Ol puiUl d V V3CUI UUU1 Ul" večja društva, ki imajo bogate bolniške blagajne. Vsa manjša nikom in naročnikom naših lis-drustva po malih naselbinah za njo. To je znamenje, da je cen- 'tov. Leo Mladich, pot. zastopnik. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111. — Obiskal sem našo sosedno naselbino Joliet, ter se nastanil pri družini Mr. Mu-hiča. Kakor ponavadi, sem bil tudi to pot prav prisrčno prijazno sprejet in vsestransko go-'stoljubno postrežen, za kar se Muhičevi družini prav iz srca zahvaljujem. Nadalje sem obiskal tudi družin^ Mr. Bluta našega marljivega [tukajšnega zastopnika, ki pridno, kakor Mr. Muhič razšir-j*lober katoliški tisk. Zato tudi naši listi prav lepo napredujejo v tej naselbini. Tudi z oglasi sem jako dobro opravil. Pozabiti ne smem omeniti tudi prijaznosti in gostoljubnosti dobroznanega joliet-skega uglednega rojaka Mr. Ne-maniča st., ki so mi šli jako na roko tekom mojega bivanja v Jolietu. Kakor tudi prisrčne hvala za postrežbo in gostoljubnost. Zahvaljujem se tudi uradnikom K. S. K. J. kjer so me tudi prijazno sprejeli, kakor tudi lepa hvala Mr. Klepcu za naklonjenost. Dela se v Jolietu, kakor povsod. Dela je dovolj le plače so bolj slabe.- Naselilo se je tukaj tudi veliko mehikancev, ker so jih najeli tovarnarji za opravljanje bolj Itežkih del. Najlepši pozdrav vsem doRrot tralna bolniška podpora potreba manjših naselbin, potreba manj sih društev, da brez nje težko shajajo. Vemo pa tudi in vsi katol. možje po vseh številnih malih naselbinah nam bojo potrdili, da je tam velika konkurenca z nasprotno jednoto, da imajo agitatorji za K. S. K. J. po teh naselbinah popolnoma vezane roke. med tem, ko imajo agitatorji nasprotne jednote lahko polje, da -o- Girard, Kans. Zadnje čase je nas obiskavala en čas nevihta za nevihto. Dne 2Q. julija je dosegla svoj višek. razširjajo jednoto, ji pridobivajo novih članov in ji ustanavljajo fe R° J1"*"*'™ ^ nove podružnice. Deleptje iztnanjših nase,bin. ali ni res taU? ^tZ^lLo^^ Zato vprašamo delegate, kaj je boljše za napredek Jednote, ali da imamo velika društva po večjih naselbinah in zato manj članov in podružnic, ali pa ako se vpelje nekaj, če prav ne ugaja večjim društvom, ker tega nepotrebujejo. kar bi privabilo stotine slovenskih naselbin, kjer še ni podružnice naše Jednote, da jo bodo ustanovili in da je upanje, da se b s tem članstvo pomnožilo v nekoliko letih z lahkoto za veliko tisoč? Kdor taji. da pomanjkanje splošne centralne bolniške podpore pri K. S. K. Ted-noti ni njena največja cokla, ta je slep, in ta nima skušnje. Naj delegatje pomislijo to-le: — če je splošna centralna bolniška podpora dobra za socijaliste, če je dobra za J. S. K. Jednoto, Če je dobra za veliko drugih enakih podpornih organizacij, da ne bo dobra tudi za nas? Križ je le, ker smo mi prepogosto prepočasni, da pricapljamo s kako dobro stvarjo še-le, ko smo že veliko ali vse zamudili in nas je kdo prehitel. Vsak član velikih društev, ki so nasprotna bol. podpori bo priznal, da je velika škoda, da se ni vpeljala že pred devetimi leti. Če nam . je žal, da se ni kaj vpeljalo pred leti, ker je bilo takrat, ali nam bo žal čez nekaj let, ker se ni vsaj vpeljalo sedaj? Potem pa še to-le! Ker ima nasprotna Jednota bolniško podporo in je lahka agitacija zanjo, se tudi hitro širi. Z nasprotno Jednoto se pa širi tudi njeno glasilo, ki je odločno prot-katoliško. Tako je prišel ta list potom bolniške podpore v tisoče in tisoče slovenskih hiš tudi proti-katoliški časopis. Po časopisju je pa prišlo brezverstvo in sovraštvo, do vsega, kar je katoliškega, to-raj tudi do katoliške Jednote. Tisoče slovenskih hiš imamo po Ameriki, ki so bile še pred leti katoliške. Toda centralna bolniška podpora in z njo "glasilo," jo je zastrupila versko in danes je nasprotna naši Jednoti, veri in cerkvi. Zato naša Jednota ima drugi namen skrbeti tudi za kat. vero slovenskega naroda. Delegatje, kot kat. možje, ali vam je vseeno, ako stotine slovenskih malih naselbin odpade od vere. ali ako ostanejo z vami enega srca in enega duha. Možje in žene, pomislite, ali bi se ne izplačalo tudi nekoliko žrtvovati, da bi se te naselbine pridobile nazaj, aH ohranile, ako še niso'od padle? Ali bi ne bilo veselo za nas, ako po vseh teh stotinah malih slovenskih naselbin, bi se ustanovila naša društva, da bi število podružnic narastlo vsaj za kakih sto? Ali bi se ne splačalo ako bi Jednota za to tudi finančno žrtvovala? Vzemimo, da bi večja društva res imela kako škodo, ako bi se vpeljala centralna bolniška podpora, ali niso ta društva še toliko katol. zavedna da bi to malo škodo sprejela, ako se na drugi strani toliko koristi Jed-noti in veri? J Poleg tega pa je še vprašanje, ako bi večja društva res kaj s polju in vrtovih. Farme so zelo prizadjane, kakor tudi druge stvari. Delavske razmere so bolj slabe kot dobre. Zasluži se malo a draginja velika. Zlasti .družine, kjer je sam oče za delo je treba dobro paziti, da se izhaja s zaslužkom. Veliko naših rojakov je pa tudi po tej okolici pozabilo na Boga. Njih življenje je tjavendan. Te pač žalostno med nami Vas vse skupaj pozdravljam v uredništvu, kakor tudi vse naročnike in čitatelje tega lista. M. D. v -o- Vandling, Pa. Zopet sem se namenil, poslati par vrstic v vaš priljubljeni list Edinost. Naši foresteitičani se vedno postavijo s kakim dopisom v vašem listu od nas se pa le bolj poredkoma čuje, dasi je nas tu tudi nekaj, ki bi bilo vredno poročati v javnost. Predzadnjo soboto se je pripetila družini Mr. in Mrs. John Kamin nesreča. Njih hčerko Christino je povozil avtomobil, katerega je vozil neki Louis Helman iz Carbondale. Deklica je zadobila hude poškodbe in je zelo opraskana po životu. Sedaj se nahaja v bolnišnici. Upati je, da bo deklica v kratkem ozdravela in se vrnila domov k ljubim starišem. V Carbondale maj ni se je potolkel na levi nogi John Bute. Nahaja se v bolnišnici in upati je, da se bo kmalu vrnil ozdravljen domov. Delavske razmere so tu skoro enake kot v Forest City. Če človek dobi v maj ni kak dober prostor zasluži kaj, če dobi pa slabega ima pa slab zaslužek. Upam, da bo dopis dovolj dolg drugače bi se morda urednik razjezil in bi moj dopis vrgel v koš. Pozdrav vsem čitateljem! Vaš naročnik. -o-^- Leadville, Colo. Slovenci po teh krajih smo bolj tihi in sami za sebe. Se ne zanimamo toliko za svetovno vrvenje. kakor p0 drugih velikih industrijalnih mestih. Čudno res je. da smo se tako daleč naselili. Toda Kranjc ž eve, kje je za Kranjca. Zdi se nam, kakor da bi živeli kje na Gorenjskem. Smo na višinah na vrhu gorovja. Imamo lepe "razglede po visokih gorah in drugič je pa tudi zrak. ki je še preoster za naša pljuča. Prav zadovoljni smo v teh krajih. Toda žalibog,-ker sm0 tako-rekoč v skrivališču, so pa te luknje nekateri izrabili. Saj že naprej veste, kaj vam hočem povedati. Pa so prišli tisti preklicani gospodje in so jih odpeljali na počitnice \% neko posebno hišo v Pueblo. T^m so jih držali en čas potem pa zopet izpustili. No. pa da ne boste mislili, bogvekaj, da so naredili naj Vam povem, izdelovali so Jakca, tistega Jakca, ki je hud in pod nos dregne, če se ga pokusi. Ker pa je taka industrija v naši deželi prepovedana in imamo posebne agente, ki pazijo na to, so se te vrste rokodelci vjeli. Kar se pa tiče glede verskega življenja tudi nismo tukaj preveč zanemarjeni. Dobili smo jako dobrega duhovnika, ki se trudi na vse načine, da dvigne naselbino v vseh ozirih, zlasti pa v dušnem. Zadela je resnično to leto našo naselbino nesreča, ko je požar vpepelil naš ljubljeni dom. katoliško cerkev. Hud je bil ta udarec za duhovnika in naselbino, ko smo se čez noč znašli na mestu, kjer je bila preje lepa slovenska cerkev na kupu pepela. Toda preživeli smo to krizo in že se gradi nova cer-ke v in ljudstvo pridno daruje za hram božji, ker ono ve, da kar da za cerkev, da Bogu, ki ga blagoslavlja pri delu in povsod. Če Bog da. bomo kmalu imeli spet v svoji sredi hram božji, kjer bomo pošiljali h stvarniku svoje goreče molitve. Faranom, ki tako pridno pomagajo za hišo božjo pa bodi izrečena najlepša zahvala. Delavske razmere so srednje, dela se le za silo. Obetajo sicer vedno boljše čase, a tistih boljših časov pa le ni od nikoder. Vedno ostane le pri obljubljanju. Vsled tega ne svetujem nobenemu hoditi za delom v te kraje. Kadar se kaj spremeni se bo to ze poročalo. ' Moj dopis se je že zavlekel in treba, da končam. Pozdrav vsem Slovenkam in Slovencem sirom Amerike! Naročnik. -o- Chicago, 111. Te dni se je ustavilo v naši naselbini več slovenskih roja-k';1Cam " 6 kr°fov !<*■ Pote« deset zidanih hiš na 22nd Place. take™ P!aCam za 5, kr,ofov Prekupili so vseh deset hiš. ki " 4 krofe 7C" za krofe ,5C" « t j - j t • t dva pa 7c. in pol. Nato rece-^^ se skupaj drže med Lincoln m ' c- Robey ulico. Če bo šlo tako naprej bo kmalu prava pristna slovenska sosesščina v naši naselbini. kar vsak Slovenec, ki mu je kaj za napredek Slovencev prisrčno želi! * — Prihodnjo nedeljo priredi dr. sv. Jurija štev. 960. Katol Borštnarjev svoji letniizlet v Le-mont. 111. na znani Kochs Grove. "Dajte mi torej samo ene^a." * * * . Morska bolezen ima pri vsem vendar eno dobro stran; namreč, da kadar se prime človeka, pozabi na vse druge križe in težave. * * * Ali je Pe-Terček Zgaga s new-vorškim kameleonom že povozil mont, in. na znani Kochs Grove.1; , ... . * F Na pikniku obeta biti obilne za-!kakesra ,star ~ ne' Pa{ have. Vsem se priporoča, da naj,pa„)e ohjav' te d.nl ■1 Iv obilnem številu ude- Sp,San dopls ,z Co,orado- se izleta leže! * * * Pa je rešena domovina! — — Mr. Andrew Battistig je te ^ ;a.je. ™*ena aomovina: dni prodal svojo trgovino z\ >nJ_e_ pa ? ~ Kdo/ Rm' mehkimi pijačami. Kupil jo je'tetka Prosveta, kt je te dni zo Mr. Anton Tomažin, ki se bo v:?.et °bJaviIf v s™Jem listu slede-kratkem preselili v kupljeni pro- C1 odstavek nekega dopisnika: stor. — Mr. Louis Stritar je te dni pričel novo obrt, namreč razva-žati premog, pohištvo in sploh j vse kar spada v to obrt. — Naši počitničarji so se pričeli vračati iz Will ar da. Wis., nekateri pa še vedno odhajajo gori na počitnice. Te dni je odšel v Willard, Wis. na počitnice Mr. John Petrovčič, ml. — Mrrs. Marg. Petrovčič, ki se je nahajala v bolnišnici se je te dni že vrnila domov ozdravljena. Naši dobri naročnici želi^ mo v naprej trdnega zdravja! — Chicaška društva KSKJ. so šli zastopat Dokler se ljudstvo ne bo otre slo verskega fanatizma, nam ni misliti na osvoboditev iz moderne sužnosti!" Ali ni rekla tetka pred par dnevi, da Prosveta ni proti veri, da je lahko vsak član Narodne Jednote kakršne vere že hoče biti? Da, večkrat je že to rekla! Toda, tetka se stara in včasih pozabi, kar dan preje piše v svojem žur-nalu. Tako je tudi v zadnji petkovi številki ogrnila mesto ovčje suknjiče voljčjo! Ti presneta tetka ti, kako je pozabi j i va postala ! * * * In koliko košev protestov je prišlo ta teden na Lawndale? To srazda na na konvencijo . za moška društva Mr. Martin Kre-i mesec, Mr. Frank Kozjek Mr ^ Samo kllce John Trselič, Mr. J. Žefran in Mr. John Jerič. Cenjenim delegatom želimo obilo vspeha na In kaj počne Molek? — Jezi konvenciji. Za žensko pa s0 odšle Mrs. Mary Blaj, Miss Anna Cellar in Mrs. Mary Gre-goHch. Tudi tem. ki na tej konvenciji prvikrat zastopajo svojo čast in svoje koristi želimo obilo vspeha! — Poleg vašega naslova je zaznamovan datum za vašo naročnino. Ako je tam 8-23 to pomeni, da je vam ta mesec potekla naročnina. Prošeni ste, da poravnate naročnino na list in ostanete še naprej njegov zvesti prijatelj in čitatelj. — Rojaki v naselbini! Na vas se obenem apelira, da podpirate tiste trgovce in obrtnike, ki o-glašajo v vašem delavskem listu Edinosti. Ko greste v trgovino povejte trgovcu, da ste videli njegov oglas v našem listu, in da ste zato prišli. S tem pomagate svojemu delavskemu listu, ki se za vas izdaja! -o- IZ DUHOVSKIH KROGOM — Rev. Jos. Trobec, župnik v Elko River je zbolel na revma-tizmu. Želimo mu, da bi kmalu ozdravel. — Nečakinja Rev. J. Trobca, Miss Mary Trobec je bila sprejeta v red sester Notre Dame pretekli torek, 14. avgusta. Zanimivo je, da so se slavnosti udeležili stric Very Rev. Dr. Seliš-kar, Rev. John Trobec in teta V. Sestra Akvina. Ko bi ne bil Rev. Jos. Trobec bolan, bi se u- društvo!Ra ma^rac- ker iih Je dobil P° i prstih zadnje dni! — On je mislil, da samo on sme in ima pravico zabavljati. To pa, da ga kdo nazaj pokrtači pa magarca ne veseli. Zato se je vjezil in pravi. da več časa ne bo nič govoril! Ali ni to več kot komedija?! deležiH slavnosti trije strici du- _ _ hovniki. Gotovo posebno blago- lah. ki so v njih oskrbi. slovi j ena in od Boga izvoljena družina. Ko bi bilo vsaj še nekoliko takih slovenskih družin, kakor je družina Trobec — Se-liškar! — Novi redovnici tudi mi iz srca častitamo in želimo obilo božjega blagoslova v novem lepem stanu. — V Adrijan, Mich, je 15. avgusta naredila prve redovne obljube v redu Dominikank č. sestra Gonzalva Suhadolnik iz Newburga v Clevelandu, sorod-nica iz znane Zakrajšek — Su-hadolnikove rodovine, iz katere imamo dva duhovnika, našega župnika in Rev. A. Bombača. -Slovesno sv. mašo je imel žuj Rev. T. Oman. — V So. Chicago pri sloi skih sestrah je bila v sredo slavnost, o kateri pričakuj daljšega poročila. — Slovenskim starišem, rih hčere bi hotele iti v sai stan, priporočamo, naj jim tujejo, da vstopijo k našim slovenskim šolskim sestram, k dobro napredujejo. Jako^pa potrebujejo več rojenih deklet, da bodo sj le učne moči po.slovens! / If V NEDELJO POPOLDNE. Pi*e Rev. J. C. Smoley. TEDENSKI KOLEDAR 14 po bink. — O božji previdnosti. Mat. 6. 26 Nedelja — Cefirin I., papež 27 Pondeljek — Josip Kal., .5poz. 28 Torek — Avguštin, š. sp. č. Hermes, m. 29 Sreda — Obglavljen je sv. Janeza Krst. 30 Četrtek — Roza Lim. dev. Feliks, muč. 31 Petek — Rajmund. spoz. i Sobota — Egidij. Verena. -o- Hladnik, Deset postnih pesmi za mešan zbor ................ ,25 Hladnik, Petero prošnjih Marijinih pesmi v vojnem času za mešani zbor..................... Hladnik, Zdrava Marija, pesmi za mešan zbor, solo-spevi in orgije........................ 05 Hribar, p. Angelik, Adventne in božične pesmi za mešani zbor........................ ,40 Hribar, Obhajilne pesmi za me-zbor, partitura 50c. glasovi po .15 Holmar, Slava bogu, cerkvena pesmarica ................... 2.00 Kimovec, Rihar renatus, 21 pesmi za mešani zbor, part...... 40 glasovi.......................if Lehan, Zbirka cerkvenih penili za mešani zbor ............ .30 Pogačnik, Missa st. Joseph! za mešani zbor, partitura ........ .33 glasovi po....................... Premrl, Cerkvena pesmarica za mladino, partitura ............ .43 glasovi po....................... Premrl, Godovnice, 17 Marijinih pesmi za mešani zbor partitura 35c. glasovi po .......... .11 ... • • Premrl, Hvalite Gospoda, pesmi svetnikov za mešani zbor partitura 35c. glasovi po Premrl, Slava sv. Križu, postne pesmi za mešani zbor ........ Sattner, Missa seraphica za mešani zbor in orgije, partitura 35c. glasovi po ... Sattner, p. Hugolin, Postne ami za mešani zbor, partitura 50c. glasovi po................ Sattner, a Božični pesmi za so- lo> zbor in orgije ........... b) svetna glasba: Aljaž, Mešani in moški zbori 3. zvezek Psalm 118: Ti vesel* poj; Na dan; Divna noč_____ 5. zvezek: Job: V mraku; Dn*. fra nam prpelji žar; z vencem tem ovenčam slavo; Triglav.... 6. zvezek: Opomin k veselju} Sveta noč; Stražniki; Hvalita Gospoda, Občutki; Geslo .... 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (moški zb.)- Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčica stoj; Kmetski hiši ............ 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večer* ni zvon; Zdravice I.; Zdravics II.; Oče večni; Tone Solncs .. Laharnar, Gorske cvetlica an mešani zbor .................. Laharnar, Gorski odmevi za moški zbor ................. Laharnar, Planinkr, za mešani zbor, 2 zvezka po ............ Laharnar, Pomladanski odmn* vi za mešani zbor 2 zve. po .. SicherI, Trije moiki zbori .... Orlovska pesmarica, za en glas JI •H Naročila se pošiljajo na: KNJIGARNA EDINOST 1849 West 22nd St., Chicago, IH, "M A LEN KO STI' roman v Štirih delih. Španski »pisal p. L. Coloma is Družbe Jasuaove. Prevedel Paulus. , Ubožec je bil skoraj vedno samemu sebi prepuščen, potikal se je po dvorih in hlevih in je skoraj ves dan prebil med lakaji in hlapci. Slišal je besede in pogovore, ob katerih je v začetku zardel, pozneje pa se smejal . . . Tudi grdi pritlikavec don Joi selito mu je zelo ugajal: k njemu se je zatekal s svojimi dvomi, ki so mu tlačili dušo, in hudobni pokvečenec mu jih je z veseljem razlagal in mu razkrival čudne tajnosti . . . Dečku so se odpirale oči . . . Tiste dni je pripotovala v Madrid: francoska gledališka družba iz Pariza. Currita je najela ložo v kraljevem gledališču, in otroka naj bi vsak večer šla v gledališče . . . Francoski govorita tako slabo in napačno, je pravila; in nujno je potrebno, da slišita pravo, čisto pariško francoščino . . . In to šolo pristne "pariške francoščine" je obiskoval Paquito pridno vsaV večer . . . In še bolj so se mu odpirale oči . . . Jel je umevati, kaj se godi v hiši njegove matere. Čut sramu, jasen in določen, mu je polnil dušo, bilo ga je sram pogledati v oči zadnjemu lakaju. Pa tudi sovraštvo, nespravljivo sovraštvo mu je rastlo v duši. Brusil in pripravljal si je maščevalni meč za čase, ko bo mož, kD bo poveljeval v svoji hiši . . . Očeta je preziral, matere ni mogel ljubiti . .. Le svojo sestrico Lili je oboževal, edinega angela v tej hiši. , Jakob se ga je izogibal, kolikor je le mogel. Več ko enkrat je že opazila Currita, kako so se otroku pri pogledu na Jakoba maščevalno zabliskale oči pod dolgimi trepalnicami, kakor se zablišči meč izza nožnice. Vneto se je bavil Paquito s slikanjem in je presedel cele ure pred slikarskim stojalom. Lili mu je sedela ob strani, kakor njegov angel varih. Tako so ju našli tistega dne Currita in njeni svetovalci, ko so se prišli v njeno umetniško delavnico posvetovat o nošah za maškeradni ples. Tiho in nepremično sta obsedela otroka v svojem kotu. Ce-lestino Reguera je razpostavljal po mizi krasne japonske šaho-ve figure, ki jih je nalašč nabavil kot vzorec za nameravani ples. in Jakob je razlagal, kako se naj kretajo in premikajo osebe, ki bodo predstavljale posamezne figure. In takrat se Lili ni mogla več ustavljati radovednosti; po prstih se je približala družbi in je namigavala bratcu, naj pri-de pogledat: da je tako krasno. Paquito se je dvignil izza stojala, paleto v eni roki in čopič V drugi. Zrastel je že bil, dopolnil je že trinajsto leto, bil je zal dečko, vitkega pa krepkega telesa. Nasmehljal se je sestrici in se je približal družbi. Obstal je poleg matere in ob strani Jakoba ter je stopil na prste, da bi bolje videl. Naenkrat krene Jakob med razlaganjem živahno z roko v Stran, kjer je stal deček, udari ob paleto in mu jo izbije iz roke. Paleta zdrsne na tla ob Jakobovem levem rokavu, ki mu ga vsega pomaže z barvami. Deček skoči korak nazaj in pobledi. Razsrjen se obrne Jakob in grdo zakolne, kakor se često pod olikanim zunanjim človekom skriva robata surovost, ki jo razkrije šele jeza in zadraženost. Deček jezno pogleda mater in Jakoba in grozeče zamahne 2 roko.. Pod slabotno zunanjostjo otrokovo se je pojavila odločnost moža "Kaj delaš tu?" je zakričal Jakob nevoljno. "Nihče te ni klical! Spravi se odtod !" "Nočem"! je vzkliknil. Jakob je hotel planiti na otroka, pa Currita ga je plašna zadržala. S hripavim glasom, v pretrganih besedah, kakor v vro-čnici, je zakričal deček: "Nočem! Spravi se ti odtod! Tukaj nimaš zapovedovati! Tu ni tvoja hiša! ..." Sopel je od razburjenosti. Glasu mu je zmanjkalo. Tiho je bilo v sobi kakor ob hudi uri med dvema bliskoma . . . S tresočimi ustnicami in bled od jeze se je obrnil Jakob k dečku in mu zagrozil s pestmi: ico 7" "Fant . . .! Bi rad zauš Ni končal. Z levo silo in s krvoločnostjo tigra, ki plane na svojo prvo žrtev, tako se je zagnal otrok na Jakoba, mu za-grebel nohte v vrat, ga bil s pestjo po licu, ga tolkel z nogami, kamor je priletelo . . . Nepričakovani napad je Jakoba iznenadil, pa hitro se je zavedel, zagrabil z železno roko dečka in ga vrgel par korakov proč od sebe, kakor bi bil vreča peska . . . Glavica fantkova je priletela ob rob velike japonske vaze, da je zvouko zadonelo . . . Z očmi, široko odprtimi od strahu, se je vrgla Lili na bratca in mu privzdignila bledo glavico. Celestino je vzel dečka v naročje in ga naglo odnesel iz sobe. Lili pa je dvignila k materi svoje okrvavljene ročice in zajec-Ijala v brezmejni grozi: "Kri, mama ... kri!" IV. Pedro Lopez se je cedil hvale, ko je poročal v svojem li^tu o maškeradnem plesu v palači ekscelence Villamelona. Butron pa je tisti dan obhajal svoje zmagoslavje. Pšenica^ mu je šla v klasje. Posrečilo se mu je bilo, zediniti in zbrati krog sebe senore vseh najrazličnejših strank in nasprotujočega mišljenja k dobrodelnemu namenu "za ranjence severne armade." Pomladil se je za dvajset let. Živahno je hitel od ene skupine do druge, povedal tem par prijaznih besed, navduševal druge, vsem je hotel ustreči, povsod biti navzoč, malo da ni izgubil glave. Prvo vlogo je sicer imela Currita. Bila je v sijajni šahovi igri bela krajica. Strica Frasquita je zadela velika čast in sreča, da je bil njen spremljevalec, beli kralj. Oblečen kot veliki mandarin je počasi in veličastno stopal po rdečih in belih štiriicotih, ki so predstavljali šahovo desko. K sklepu mu je Currita naročila, naj povabi za prihodnji dan vse udeležence k njej na obed. Fernandito naj bi jih foto- grafiral v dnevnik . naj nošah in sliko naj bi prinesel ilustrovan madridski Da je bil pripravljen obed prav izboren, se razume. Currita je naročila kuharju, naj ga pripravi po pristno japonskem jedilnem listu, in vsi so sedli k mizi v japonskih nošah, ki so jih nosili med šahovo igro . . . John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ -v. • 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. se priporoča za nakup MOŠKE IN VE. Izdeluje MOŠKE OBLEKT f OPKA--očilu točno in ceno Kri je otroku zalila oči. Udaril je po mizi s čopičem tako močno, da se je razklal v dva kosa. VSO ODPRAVO nn GLAVE DO NOG si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"! J- J. DVORAK & CO. I853-I855 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. DOIAčE PIYOJ1 Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS: ; "HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako svariti dobro domače PIVO! Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno. MAL—TBEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik CHICAGO, ILL. = JE 97 DELAVCEV PITIH V PREMOGOKOPU. 37 rešenih. Velika žalost med otroki in ženami. Kemmerer, Wyo. — Velika žalost je obšla vse mesto, ko so zvečer dobili poročilo, da je 97 ljudi zgubilo življenje zaradi neke eksplozije. Skozi celi dan in celo no^so hodile žene s svojimi otroci okoli premogokopa in čakali nestrpno, kaj povedo o usodi njenih mož in očetov. Tudi na tisoče dmgih ljudi se je zbralo na mestu, da zvejo novice o strašni katastrofi. Po zadnjih poročilih poročajo, da so sedaj dobili vsa trupla iz-vzemši enega. Sedem in tridesetim je bila sreča mila, da so se izognili usodi. Vzrok eksplozije ni znan. Kar se tiče naprav niso dosti pokvarjene in pričakujejo, da kar najprej začnejo z delom. Poglavar, Kemmerer-jeve premogovne družbe je naznanil u-dovam in otrokom, da njihova skrbstvo prevzame kompanija. -o- FARMARJEM V IOWI IN DOMAČIM TRGOVCEM JE NA PRODAJ ŽELEZNICA. Muscatine, Burlington & Southern railroad se mora prodati zaradi velikega dolga. Compani-ja dolguje namreč neki tvrdki v Chicagi $500.000. Ker bi jo farmarji, trgovci in še drugi v tej provinci j i jako potrebovali bi bilo najbolje, da jo kupijo oni sami. -o- Še le po preizkušnji človek spozna, da ne ve vsega. 7,1 NOTARSKA DELA. Za affidavite za dobavo svojih domačih iz starega kraja, ali pooblastila, kupne pogodbe itd. se obrnite na: JOHNA JERICH Javni notar 1849 W. 22nd St. Chicago, 111 J.KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago, III Roiakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Naiboliše delo. najnižie cene. Prevzamem barvanie hiš zunai in znotrai. vokladam stenski oaoir. ZA LISTE. Čim je bila objavljena smrti predsednika naš odpravnik poslov v W-ingtonu, gosp. dr. Dušan novič, brzojavno izrazil Harding sučustvo ob vefi neprežaljeni izgubi, in potem še istega dneva izrazil sožalje di ministru za zunanje za< gosp. Hughesu. V torek je odpravnik poslov položil lep venec s trakovi- dr žavne zastave in napisom "Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev" na krsto predsednika Hardinga. Potem se je udeležil pogreba in cerkvenega obreda, ki se je opravljal v Capitolu. Presbiro Kraljevine, Srbov, Hrvatov in Slovencev Washington, D. C. 8. avg. igg^ 7 X C V * V V A Olh bander a. regaliie in zlate zn*. ke za slovenska društva Lzdeluie najbolje in najceneje EMIL BACHMAN. 2x07 So. Hamlin Avenue. CHICAGO. ILL. SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAJFIST NetiHceK 1439 W. 18th Street IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI, KE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE § 30-LETNO IZKUŠNJO! DOLARSKI CEKI Cenjenim čitateljem naznanjamo, da še vedno izdajamo dolarske čeke, katere se vnovči ? Jugoslaviji po dnevnem kurzu v Jugoslovanske krone. Potnikom za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jih rabijo za na pot. Za dolarske pošiljatve računamo sedaj sledeče pristojbine: Do $15.00 po $1.10. — Od $15.00 do $30.00 po $1.50. — Od $30.00 do $50.00 po $2.00. — od $50.00 do $75.00 po $2.50. — Od $75.00 do $100.00 po $3.50. — Od $100.00 naprej po 3^cen. od dolarja. H tft 1 pristojbinam je se pridjati za vsako posamezno po-šiljatev 15 centov za poštnino. BANČNI ODDELEK EDINOSTI, 1849 West 22nd Street. ^®®0®0®0®0®®®0®®®0®00®®®®®®®