Štev. 11
Eutered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 18. Marca 1910
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!
Leto IX
SVETOVNI PREGLED.
AVSTRIJSKO-OGRSKA.
Dunaj, 16. im«mn Ameriška kolonij« v tem mestu je zelo znemir-j en a zaradi ambasadorske situacije'. Nov zastopnik Zdr. \držav Mr. Kerens bi moral že ob novem letu nastopiti svojo diplomatično službo. pa ga še 'sediaj ni. Avstrijski diplomati imajo vsled1 tega dimil j ¡šale. Baron Aeibrenthal, minister zunanjih zadev je- pri priliki omenil Mr. Reevesu, ki ima charge .d’ affaires:	“Slišal
sem. da Mr. Kerens nas posesti v spremstvu Hallevevega kometa. Ali res?”
—	Grofje Iv inski, Palladarini, Kolowrat in baron Tbomser gredo na jesen na “velikanski lov” v Združene države. Hčerke miljo-narjev, look out for hunters! s
—	Iz Slov". Naroda povzameirio
sledečo žalostno vest:	Največ ji
dobrotnik družbe sv. Cirila in Metoda, g. Karol Kotnik, tovarnar na Verdu pri Vrhniki, je 28. febr. t. 1. umrl v starosti 34 let. Ranjki je postavil' družbo sv. Cirila in Metoda za svojo glavno dedinjo ter ji volil približno pol mil jo na kron ali $100.000.00.
Z njim je umrl zadnji moški iz Kotnikove rodovine na Verdu ali to ime ne bo nikdar pozabljeno, kajti: Nobena hiša na vsem slovenskim ni za slovenski narod toliko žrtvovala, kakor hiša Kotnikov. Slava spominu Kotnikov* največjim dobrotnikom družbe
sv.	Cirila in Metoda!
—	Občinske volitve, ki so se vršile v Zagrebu 24. m. m. so u-godrnt izpale za Hrvate. Volitve so se začele s prvim razredom v katerem1 odločujejo bogatim m uradniki. V resnem boju bili sle zastopani le dve stranki, namreč Madjaroni in združeno meščanstvo. kVrikalci s svojim krščenim judom Frankom, (od tod Frankovci! «o bili ipreveč slabi in one-'mogli v tem razredu, da se jih bi v misel-jemalo. Madjaroni so zvo-lili 3 kandidate, združeni meščani pa dva. Za druge kandidate pa pride še do novih volitev, ker ni noben dobil potrebne večine. Naravnost sijaje)n pa je uspeh, ki ga je doseglo združeno neodvisno meščanstvo pri volitvah drazega razreda. Izvoljeni so bili vsi njegovi kandidati po številu — 10.
Madjaroni so bili popolnoma poraženi.
Budapest. 17. marca. Ogrski državni zibor je na vse zadnje od-goden. ¡Nove volitve bodejo v začetku meseca junija.
RUSIJA, ,
Petrovgrad,« 17. marca. V Baku. na posestvu Misanagie družbe. so odkrili bogat studenec; kateri daje v ,24'urah 3,600,000 funtov napte.
—	(Nad Rusijo se zbirajo temni oblaki revolucije, je jekel znani revoiticijonist . Vladimir Bourt-/eff na chieaškehi shodu v West Bi le Audi,toriju. “Preteč« revolu-eija bo storila konec dinastiji di-spntičniih Romanoff. Rusija se grozno moti, če misli, da so njeni vohuni zatrli revolueijonarno gibanje. Ne. Riavno obratno, iskra tevolhe:je globoko tie in ne bo dolgo, ko bo vzplamtel za Romanoff rod pogubni ogenj.”
London, 17. marea. Poročila iz Petrovgrada o mobiljizaeiji vojške na daljnem vztoku, se tu uradno potrjujejo. Vojni tajnik Sukbom-li.nof in taljnik 'javnih del, Ruk-blof sta’že odpotovala v Manžuri-jo, da tam nadzorujeta vojaške o-peraciije. Rusija je sklenila, da se prične takoj s gradnjo vsporedne proge na sibirski železnici, katero delo mora. biti dogotovljeno do koncem junija.
V očiglied navidezne pogodbe med Rusijo in Japonsko glede t Mandžur,ske police. Sklenjene vsled Knoxovega pritiska za nev-• trdizaoiijo železnic se sedaj občno misli, da se Rusija pripravlja za vojsko s Kitajsko.
FRANCIJA.
Pariz. 16. marca. Odstavljeni predsednik Zelava, republike Ni-karagua je dospel danes v Pariz.
NEMČIJA.
“Uboiga Nemčija! Pruski kan-celar Bethinann Holhveg bo ,pri-sSljien odstopiti! ”, je odmev iz Nemčije, Preteklo nedeljo so so-cial-demokratj po celem cesarstvu vprizorili velikanske shode in demonstracije. Po mestih kot je Berlin, Breslau, Frankfort in drugod so demonstranti prepevali “marselejzo” in mahali z rdečimi zastavami. V Berolinu je nad
l&O.OOO	oseb broječa demonstracija korakala proti kraljevem dvorcu, toda do istega ni prišla, ker so redarji, orožniki in vojaiki zaseli vse mostove vodeče do gradu. Ljudstvo po vsej Prusiji zahteva občno volilno pravico in ako kan cel ar Holhveg v najkrajšem času, ne pokaže, da je kos ljudsk* za.hfevi oziroma vlada ne privoli v ljudsko zahtevo, bo slaba pela v Nemčiji. Vladajoči krogi ne vidijo preteče nevarnosti m so dovolj trmoglavi, da se z lepa ne u,klonejo ljudski zahtevi.
Pri nedeljskih demonstracijah so se demonstrantje vedli dostojno ter so se izognili vsakemu spopadu od strani policije in vojaštva.
Velik nered se pričakuje radi izgredov današnjega dne (18. marca),"v spomin obletnice revolucije z leta 1848. Socijalisti. tako se poroča, bodejo demonstrirali na ta dan v spomin žrtev, ki so pale v boju za demokracijo" pred 52 leti.
ANGLEŠKA.
London, 17. marca. Ves londonski judaizm se pripravlja za 70 letno slavlje rojstva lorda Rothschilda, katere ca obhaja v novembru, Pravijo, dia stari filantropist se je vedno skazal dobrotljivega proti svojim izraelskim bratom, ki so bili v potrebi.
— Neodvisna delavska stranka, ki neznansko hitro napreduje na političnem polju, bo dne 28. in 29. marea zborovala v Londonu. Na tem zborovanju bo stavljeno mnogo, radikalni'?! predlogov in med 'tem tudi predlog, da se da materam državna podpora, ter d'a se ustanovi narodna skupščina izničenih postrežnic, katere zga-jaijo. učijo in nadzorujejo državne oblasti za administracijo ba-bištva in medicinskega in rano-celniškega postrežnega ljudskega zavoda.
ŠPANSKO. .
Saragossa. 15. marca. Protestni shod tukajšnih katoličanov, rpri-zorjcn proti javnim šolam se je končal s tepežem na ulicah. Policija je bila. prisiljena rabiti orožje. da je razgrajače pomirila. Več oseb je poškodovanih.
—ŠVICA.
,Iz Geneve se poroča, da se je v 'Solen«re formiral “polžev” trust. Šest in trideset farmerjev, ki 'so1 se zadnja leta pečali samo s polžerejo so se združili v trust. Samo en farmar je lansko leto prodal v Parizu za $10,000 te tečne jestvine. Dosedlaj je bila cena polžem ¡po le od kosa. Trust sedaj ¡zahteva loe odNlucata.
KITAJSKO.
Šanghai, 17. marca, Neko .žensko. katero so zasačili v me^ki o-bleki so lokalne oblasti v Knčow obsodile na smrt. češ, da je ponižala javno moralo.
FINSKO.
V novi Finski diet je bilo letos zvoljenih peto a jist^žensk proti 25 lanskega leta im 19 iz leta 1907. Ali so ženske zgubile svojo popularnost ?
Sedem ubitih.
Wilkes-Barre, Pa. — Po tnuda-polnem rešilnem d'elu ®e je posrečilo delavcem priti do sedem mrtvih trupel, katera so bila žrtve vnetja plinov v Lehigh and Wilkesbarre premogovniku v S. W:i'lkes. Barre, Pa. V rovu je delalo devet premogarjev in le par minut pred raztrelbo sta se dva odstranila iz rova in na-'ta način rešila svoje življenje. Šest vdov in 24 sirot žaluje.
POLOŽAJ V PHILADELPHIA.
Delavska zmaga.
Pittsburg. Pa. 17. marca.-Člani Amalgamated Association of ■Street and Electric Railway Employes so glasovali, naj se H v tern mestu vprizori simpatebičen štraijk ali ne. Uradno poročilo javlja, da se je 2476 glasov odda1-lo za štrajk. 19 glasov proti in 7 članov ni volilo.
Ta nastop železničarjev v P;tts-bungu in pa grožnja članov Philadelphia Stock Exchange, da, a-ko ne bo Rapid Transit Družba do srede skušala štrajk poravnati. da ji odtegnejo v.so pomoč in vrednost njenih delnic vničfjo, je toliko vplivala na ravnateljstvo in upravo železniške družbe, da se je začela s železničarji pogajati. Štrajkarji zahtevajo, da djuž-ba vposli vse štrajkar.je in tudi o-nih 500 železničarjev, katere je dva dni pred št.rajkom brez povoda odslovila. Nadalje zahtevajo 25e na uro, to je 3c več 'kot doslej. Seveda do popolnega spoTa-zumljenja še ni prišlo, ker družba se še vedno hrani nazaj viposliti onih pred štrajkom odslovljenih 500 delavcev.
Razna poročila zagotavljajo, da Rapid Transit Družba je v.sa preplašena od zunanjega pritiska za poravnavo štrajka in groženj od strani trgovske zveze. Med stavkokaze! razsajajo kužne bolezni.
Philadelphia štrajk nam jasno kaže. kaj je v stanu doseči združena moč delavstva.
Premogarski štrajk.
Pri skupni konferenci zastopnikov premogarjev in operatorjev, obdržaivani v Cincinnati, O., v svrho sporazu tuljenja bodoče plačilne lestvice se ni prišlo do nobenega sporazuma. Operaterji se nikakor ne podajo in premo-garji tudi ne. Sploh pa so operatorji zavzeli stališče, da ne povišajo plače niti za en odstotek ter so direktno soglasni za štrajk. — Predsednik Haves, illiriojskega distrikta je še pred odhodom v Cincinnati rekel, da nima nobenega upanja, da np bi prišlo do štrajka. Sicer se pa za gotovo ne ve, bo li prišlo do štrajka ali ne. O tem se bo vedelo več in natančnejše prihodnji teden. Če bo .prišlo do štrajka tedaj bo nekaj nad pol miljona premogarjev brez dela. —
Fred zaključkom lista.
—	[Splošna stavka preti v Pu>ll-mianu, kjer; je vposlenih nad 16.-000 delavcev. Selai štrajka 400 mehanikov (steel joiners). Položaj je resen in akj se družba ne poravna s delavci, katere je na nečuvan način ropala, izbruhnila bo splošna stavka, ki bo menda enaka oni iz leta 1894.
—	700 delavcev, neorganiziranih je zaštrajkalo v Buda Foundry & M-f’g. Co. v Harvey, 111. iz simpatije do mašinistov. ki zahtevajo večjo plačo. Uniiski organizatorji iz Chicage so šli v Harvey s namenom ustanovitve unije.
—	Delavstvo zmaguje v Spokane. Wash. Mestni očetje so sklenili. da se smejo govori držati na ulicah. ¡Svoboc’a tiska in govora je zmagala. Boj se je začel 2. novembra in trajal do 14. marca. Boj za prost govor in tisk je vodila organizacija Industrial Workers of The World in socialistična stranka.
10.000	več delavcev
bo vposlenih pri National Tube Družbi v Lorain O. Ko hitro družba zgradi dvajset novih od-prtih topilnih peči (open heart furnace), katere bo začela v najkrajšem času v bližini sed« j ne topilnice graditi.
Za Walshovo prostost.
Prijatelji v petletno ječo obsojenega John R. Walsba, bivšega bankirja in železniškega magnata, ki je sedaj v Leavenworth državni ječi. so izdelali prošnjo na predsednika Tafta za pomilošee-nje.	1	i. i
KURJAČI ZA ŠTRAJK.
27,000	kurjačev čaka skrivnega znamenja, naznanjajočega štrajk. 49 zapadnih železnic prizadetih.
“Sedem in dvajset tisoč kurjačev in strojevodij na devet in štirideset železnicah bo zaštrajkalo tekom par dni,” se glasi poročilo Bratske unije lokomotivnih kurjačev in vpdij, z dne 16. marea. C as in ura. kedaj se bo ustavil ves promet se ni objavil, vendar pa je organizacija določila skrivno znamenje, ki bo po menjalo štrajk. ako bosi ne privolijo v njih zahteve. Kurjači zahtevajo, 25s ozir. 35« več na dan in pa da železniške družbe ne prezirajo pogodbe, ki določuje promoviranje po starosti službe.
Niti eno kolo se ne bo zasukalo na 1'2>0.000 dolgi progi po vsem zapaduv slučaju stavke. Vse zgleda, da štrajk je neizogibljiv, ker upravitelji železniških družb sc nikakor nočejo sporazumeti s kurjači in strojevodji.
Sledeče železnice 'bodejo prizadete :
Aatchison, Topeka & Santa Fe.
Canadian Northern.
Chicago & Northwestern.
Chicago & Alton.
Ohiicaigo, Burlington & Quincy.
Chicago Great Western.
'Chicago Junction' railroad.
Chicago, Milwaukee & St. Paul.
Chicago, Rock Island & Pacific.
Chicago, St. Paul, Minneapolis & Omaha.
Chicago Terminal Transfer Co.
Chicago & Western Indiana and the Belt Railway of Chicago.
Colorado & Southern.
Davenport. Rock Island and Northwestern.
Duluth. South Shore & Atlantic & Mineral Range.
El Paso & Southwestern.
Eastern Railway of New Mexico and Southern Kansas Railway of Texas.
Fort Worth & Denver City.
Great Northern.
Gulf. Colorado & Santa Fe.
Houston & Texas (Central and Houston, East & West Texas.
Illinois Central.
Indianapolis Southern.
International & Great Nortehm
Kansas City. Mexico & Orient.
Kansas City Southern.
Missouri, Kansas & Texas.
Missouri Pacific, Iron Mountain System.
Minneapolis, St. Paul & Sault Ste. Marie.
Minnesota Transfer Company.
Nortebrn Pacific.
Oregon Short Line.
Oregon Railroad & Navigation company.
Peoria- & Pekin Union.
San Pedro. Los Angeles & Salt Lake.
St. Joseph & Grand Island.
St. -Joseph Terminal railroad.
Quincy. Omaha & Kansas City.
Ste Louis & Francisco.
Spokane, Portland & Seattle.
St. Louis, Brownsville & Mexico.
Southern Pacific (Atlantic system) .
Southern Pacific (Pacific system) .
San Antonio & Arkansas Pass.
Texas & Pacifie.
Trinity & Brazos Valley.
Union Pacific railroad.
Wichita Valley railway.
Kurjači so za štrajk.
Wi S. Carter predsednik Bratske Zveze lokomotivnih kurjačev, je objavil, da je 86 odstotkov delavstva na železnicah! zapadno. severozapadno in severnovzhodno od Oh i čakre, ali 20,000 mož glasovalo za štrajk. ako se jim plača ne poviša.
V četrtek se snidejo zastopniki 50 prizadetih železnic, da o stvari ukrepajo.
*®"Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da se Vam list redno pošilja i
SLOVANSKA DELEGACIJA.
PATTEN NA ANGLEŠKEM.
Pretekli teden je dospela v Washington, D. C. posebna slovanska deputacija, ktero je vodil drž. zastopnik A. 'Sabath iz Chi-eago, 111. Deputacija, v kteri so razni slovanski uredniki, kakor tudi predsedniki raznih društev, je obiskala predsednika Tafta, kterega je naprosila, naj poskrbi za to, da se 'bode pri letošnjem ljudskem štetju v tozadevnih u-radnih podatkih navedlo vsaki .slovanski narod posebej, oziroma ■naj se štejejo ljudje, ki bivajo v Z jed. državah, po njihovi narodnosti. ne pa po državah, iz kterih prihajajo v Zjed. države.
Deputacija je predsednika razložila. da ise je dosedaj običajno avstrijske Slovane, kteri nimajo, politične samostojnosti, označilo jednostavno z besedo “Avstrijci”, kar je pa nesmisel, kajti avstrijske narodnosti sploh nihče ne pozna na svetu, tako, da so tozadevna uradna štatistiena izvest-ja brez vsake vrednosti. Tako se je dosedaj štelo Slovence, Hrvate, Slovake, moravske Cehe, Srbe in druge jednostavno k “Avstrijalice m ' ’ in posledica tega je bila, da se še danes ne ve, koliko ljudi teh narodbosti živi v Zdr. državah.
Predsednik je deputaciji obljubi, da bode storil vse.'kar je v njegovi moči, da ta nedostatek odpravi in da se bode ljudi štelo po njihovi narodnosti.
Delegatje so kasneje obiskali tudi ravnatelja urada za ljudsko štetje. Duranda. kteremu so tudi natančno razložili, kako naj se njegovi uradniki ravnajo povodom ljudskega štetja, ki se prične s 15. aprilom.
Glede ljudskega štetja.
Na drugem mestu smo omenili o slovanski delegaciji, ki jo je vodil kongresman Sabath, katera je šla k predsedniku Taftu, zahtevajoč, da se pri trinajstem ljudskem štetju omeni narodnost in ne samo podložništvo tu bivajočih ljudi. Ta delegacija je dosegla velik uspeh. Senat je v pon-deljek siprejel predlog, da se. pri brili od n j cm štetju narodnost kakor tudi materni jezik ljudi vpo-števa. Rojake toraj opozarjamo, da uradnikom cenzusa povedo kaj je njihov materni jezik. Vsak naj reče:	“Slovenian” (in ne
Austrian, ker ta beseda ne znaei nobene narodnosti, ob enem pa se tudi ne bi dalo konstatirati,1 koliko Slovencev je v Združenih državah.) Toraj zapomnite si: ‘ ‘Slovenian ’ ’!
TU IN TAM.
—	V kuščarjevi rodbini je 1500 specij.
. —- Prva pošta na železničnem tiru je bila ustanovljena v letu IBS'S.
—	Plesi je del otročje vzgoje na Japonskem.
—	iNa Japonskem: se polovica prebivalstva peča s agrikulturo; tam raste 2750 različnih zelen j a v.
—	N« Francoskem obdelujejo dve tretjini cele republike.
—	Kitajsko - cesarstvo meri 4,-300.060 kivadr. milj.
—	Na Grškem pridelajo vsako leto 150.000 ton suhega grozdičja (currants1).
—	V Zdr. državah je okoli 40, OOOXXX) brzojavnih drogov, ki se cenijo na $200.000.000.
—	V Ameriki se pridela največ smole in trpentina. in država Florida je center tega pridelka.
—	Prve steklenice so bile na-
rejene na Angleškem pred 350 leti.	A
—	V Zdkniženeim' kraljevstvu se izdela vsako leto 200,000 tonov mila.
—	Proga Pennsylvania železnice po mestu New York je 16 milj dolga ob kateri je 21 postaj.
Listu v podporo.
L. Groser 50c, J. Geshel 20c, T. C1 ju n 50c. —
Jamesi A. Patten, špekulant s pšenico in bombažem^ ki je pred par leti napravil nekaj nad ,25 milj ono v dolarjaV kar čez noč je bil skoraj linčan v Manchestru, ker je 'mislil na ondotni borzi pokazati svojo .zmožnost. Angleško časopisje se raduje nad tem dogodkom, in pristavlja, da Patten ni imel nobenega business«, tam ter smatra njegovo početje za ‘impudence”. Patten potujei v Zdr. države na Mauretaniji.
Svinina se je zopet podražila.
Koncem1 zadnjega tedna je cena prešičem skočila na $11.00 in vsie ugodno (zgleda, da ista poskoči ta teden na $12.50.
Gornje k v d taci j,e -asno kažejo, ako uspešen je bojkot proti me-
su.	Swiftove besede so se uresničile. ko je rekel : To hell with the people”. Ce nečejo mesa sedaj kupiti, ga, spravimo v ledenice in kadar ,se bo svet n a kujal, bomo prodali isto 'mesto za toliko višjo ceno. Tako je!
Podgane so ogrizle stradajočo zasebnico.
Koroner Squire iz White Plains,
N.	Y., so poklicali, da. preišče smrt Emilije McNamara, katero so našli mrtvo v temni čumnati in katero so podgane tako oglodale. da se jo je le s težka spoznalo. Devica je bila 63 let stara in je živela v zapuščeni hiiši na farmi. Koroner je konstatiral, da je umrla vsled 'gladu.
Trust buster.
William S. Kenyon iz Chicago, generalni pravni zastopnik za Illinois Central železnico je bil imenovan namestnikom Generalnega pravnika v Zdr. državah. — Kenvonova- naloga bo “razdirati” truste in za to bo dobil letno plačo $7000. Kedar se odvetnike velikih korporacij — trustov — imenuje v urade za razdiranje trustov takrat lahko trusti brez skrbi spe. What an humbug!
ZA Cherry sirote.
Ysled pomote, ki je nastala na pošti ¡priobčujemo še-le danes prejem svote,$29.25 katero je nabral naš zastopnik J. Keshmau v Cumberland, Wyo. in katero po-šiljam.o danes na g. Kompa v La Salle v razdelitev. Imena darovalcev za gori omenjeno svoto so bila priobčena v dopisu.
ZA PRIMERO SIROTE.
Socijalistični klub v Yale,
Kansas ...................$ 5.00
Zadnji izkaz................ 24.05
Skup......... $2*9.05
Rojake v Primero, Colo. prosimo. da na« obvestijo, ako je tam odlbor z,a. razdelitev podpore ter da. nam pošljejo naslov, kam naj nabran denar pošljemo.
Listnica uredništva.
Zadnje čase smo prejeli toliko dopisov, da moramo priznati, da so nas c. dopisovatelji spravili v zagato ker ne moremo vsih naenkrat priobčiti. Prosimo potrpljenja. —
Indianapolis, Tnd. Ob zakluoku lista nam poroča somišljenik o “Resnici” Cl. A, Nas jako zani-na. V kratkem pišemo in maznani-no še marsikaj, na naj bo gnjilo-ba tu ali tam. Na svidenje.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $	10.35 ................. 50	kron,
za $	20.50 ................ 100	kron,
za $	41.00 ................ 200	kron,
za $	102.50 ............... 500	kron,
za S	204.50 .............. 1000	kron
za $1020.00 ............ 5000 kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane syote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske "o Domestic Postal Money Order alipa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland Št. New York 6104 St. Clair Ave., N. E.	Cleveland, Ohi®

(Nadaljevanje.)
Šesto poglavje.
“Udati se morava v to, kar veleva potreba. A ni lj.u'bezen, o kateri želim govoriti zdaj, — imam dragih, važnejših stvari, na ka-terS bi rada obrnila Vašo pozornost ...”
“Kaj more »biti za-ine važnejše in zanimivejše nego da izvem, da-li niste pozabili nam*? Da-ii hočete iprivoliti, da najin združi - za vedho neločljiva vež? O Fanika. ! K alko mrzli ste nap ram meni, ki sem imel sleherni trenutek Vašo sliko pred očmi, sleherni trenutek mislil samo na Vas!”
“Ljiulbi Duimvo-od!” je rekla Fanika z mehkim glasom. “Poznate moja čutila: ko je ta vojna končana, potem je ta roka za vedno Vaša, A nikdar ne privolim v zakonsko zveizo z Vami, dokler se bodete bojevali zoper mojega edinega brata. Saj je moj brat celo ta trenutek; odvisen od Vas! Saj čaka samo Vaše odločitve, ali mu vrnete svobodo ali ga povedete — v smrt! ’ ’
Dunwood je ¡prebledel in se •prestrašen opotekel nazaj.
“Vaš brat?” je zaječal. “Vaš ■brat? Razjasnite mi . . . kakšen grozen pomen je v teh besedah?”
“Ali Vami stotniki Lawton ni povedal, da je v j el tu Henrika?” je vprašala Fanika s komaj slišnim glasom'.
“Povedal nn(i, je, da je v j el stotnika GO. polka, a ne da bi omenil imena!” je odvrnil major z enako drhtečim glasom. Potem je položil roko na čelo, kakor da hoče pregnati zlo misel.
“O Dunwood, Diumvood!” je zavpila Fanika vsa iz seibe. “Kaj pomeni to? Zakaj ste tako premeti?”
In ko je častnik počasi dvignil glavo, je nadaljevala :
“Ni .mogoče ... ne more biti... Vi ne izcfaste svojega prijatelja — mojega »brata . . . Vašega brata. Ne. Vi ga ne izdaste, ga ne izročite sramotni smrti!”
“Fanika!” je vzkliknil užaljen “Kaj morem storiti?”
“Vi vprašujete?” je rekla in ga pogledala srepo. “Ali bi izročil major Dunwood svojega najboljšega prijatelja sovražniku? Brata svoje zaročenke ? ’ ’
“O. ne govorite tako neprijazno z menoj, preljuba gospica — ljubljena; moja Fanika! Dal bi vsaki 'hip življenje za Vas, za Henrika ... a na svojo dolžnost ne sirnem pozabiti, svoje časti ne smem omadeževati ... Vi bi bili prva. ki. bi me zaničevala, ako bi ■storil to!”
“Dunwood!” je vzkliknila Fanika s slovesnim! glasom in ,smrt-no-bledim obratom. “Rekli ste mi nekoč — prisegli ste mi, da me ljubite!”
“Kakor gotovo živim!” jo je nareki nil častnik ognjevito; a ona ’»■ m zmenila za to in vsa razburjena, s solzami v očeh je nadaljeval»:	,	'	.
“Menite-li, da se morem pustiti objeti od moža. čigar roki sta pokriti s krvjo mojega edinega brata?”
“O Fanika, srce mi raztrgava-te!” je vzkliknil mladi mož in dostavil po kratki pavzi z bolestnim' usmievom:
“.Morda pa se uročiva -po nepotrebnem in je Henrik manjie kriv, nego morem, verjeti zdaj, tako da bom lahko ravnal z njim kakor z navadnim' vojnim jetnikom in ga lahko izpustit proti častni besedi.”
Ni je lahkovernejše strasti od upanja, in v kateri dobi je človek bolj nagnjen ge udajati iluzijam nego v Fanikinih letih?
Veliko mirnejša od preje, je vzkliknila -smehljaje:
“O. imate prav! Kako sem mogla dvomiti na tem! Saj seom vedela . . . da, gotovo. Dunwood, vedeta sem, da nas v trenutku najhujše sile ne morete zapustiti F Njena razburjenost si je dala zdaj duška v potoku solz. Naslonjena na majorjevo ramo je ihtela, on ,pa jo je tolažil z iskrenimi besedami IjuibieiZni.
Ko se: .je Fanika nekoliko pomirila in si posušila vlažne oči, je P o vela zaročenca k svoji rodbini, hiteč jej naznanjat upanje, katero je vzbudila v njenem ¡srcu zadnja njegova izjava,
Le z obotavljanjem ji je sledil
SPISAL J. F. COOPER.
ni se mogel otresti
Dunwood — hudih slutenj . . .
Mlada moža sta se pozdravila prisrčno in prostodušno in od Henrikove strani tako neženirano, kakor da ,se ni zgodilo,nič, kar bi moglo motiti -njegov mir. Majorja Duinwooda pa je bila tako gro-pa, misli, da bo morda prisiljen odgnati svojega prijatelja kakor jetnika; smrtna nevarnost, v Kateri je bil stotnik Hvarton, je njega samega tako begala, tožbe nesrečne sestre in zaročenke, zveneče mu neprestano po ušesih, so napolnjevale njegove pr-si s takim nemirom, da -ga je 'bil komaj v stanu prikrivati.
Major je pomignil zdaj straži, ki jo je bil pustil pri jetniku stotnik Lawton, naj se odstrani. Potem pa se je obrnil k stotniku Ilvartonu in vprašal z mehkim, glasom:
“Povejte mi zdaj vse, Henrik ... in pomislite, pomislite dobro: Vaši odgovori so popolnomá prostovoljni!”
“Major Dunwood,” je odvrnil angleški častnik, ‘ ‘ poslužil sem se te maske, da sem mogel obiskati očeta in sestri, ne da bi prišel v nevarnost, da postanem voj-ni jetnik.”
“A preoblekli ste se tako še-le takrat, ko ste videli bližati se Lawtonove čete?”
“O ne!” ga je prekinila Fanika, poz-abivša na vse prejšnje, ne mislec na drugo nego samo na 'bratovo nevarnost. “Jaz in Sara sva bili, ki sva ga vteknili v to o-bieko, ko sva zagledali dragonce — in najina nerodnost, ravno je zakrivila odkritje!”
Dumvooduve poteze so se .zjasnile, ko je deklica povedala, to.
“Najbrže so bil-a to oblačila, ki so slučajno ležala pri roki in ki ste jih povsem nepripravljena v trenutku nevarnosti porabili v zadevni' namieu?”
“Ne.” se je oglasil Henrik poh nosno. “Ni bilo tako. Imel sem to »obleko že -na sebi, odkar sem zapustil mesto. Priskrbel sem si jo v namen, za katerega mi je služila, in nositi seto jo nameraval tudi na svojem povratku, ki se je imel izvršiti danes!”
Na smrt prestrašena je Fanika omahnila nazaj in vsa otrpla strmela v brata; — resnica se je začela svitati v -njeni -duši . . .
“Toda vojaki.. . . čete tara?” je vprašal Dunwood, istotako prestrašen.
“Tudi raimo njih sem se splazil v tej maski. Tudi sem se po-služil tega-le potnega lista, ki sem- ga plačal, in ker nosi Wash-jngtonovo ime, lahko sklepam, da je ponarejeno.”
Dunwood mu je hlastno iztrgal papir iz roke in je nekaj časa molče strmel na podpis. Med trn n molčanjem pa je bilp» videti, da j-e vojak v njem dobival moč nad človekom.
Zdaj se je oknemil k svojemu jetniku in vprašal s pozornim pogledom:
“Kako ste prišli do tega lista?’ “Mislim, da je to vprašanje, v katero major Dunwood ni opravičen ! ’•’ i
“Oprostite, gospod, izpozabil sem Se.”
Stari ITvarton je bil med tem v toliko zbral svoje moči, da je moga! z navideznim mirom poseči v pogovor. Vstal je in rekel:
“V resnici, major, ta list ne •more biti važen. Taka sredstva se v po rahljajo v vojnih časih dan na dan . . . ”
“Ime ni ponarejeno,” je dejal major, motreč pisavo. “Ali preži morda izdajstvo med nami, o katerem šei nihče -ničesar ne sluti?
Tu je očitno prevaral' nekdo Wa-simgtonovo zaupanje, kajti pisava tu je od druge roke, a svoje ime jé podpisal Wasington lastnoročno. — -Stotnik llvarton, dolžnost mi ne dovoljuje, da bi Vas izpustil proti častni besedi — vidim zdaj, Vi morate z menoj v gone»!”
“Nisem pričakoval drugega od Vas, major Dunwood.’
Dunwood se je obrnil proč in nje-govi pogledi so zadeli zopet na. Faniko — in nezmožen še dalje se premagovati, je šel ven. Fanika pa mu j.e sledila, in ora je ubogal njera miglj-aj in šel z njo ,v sobo, v kateri1 se je vršil njuni prvi razgovor.
Fanika mu je pomignila, naj sede. Njena preje tako bleda lica za.
so gorela zdaj kakor v vročinici, bojevala se je hip sama seboj in pričela, potem z jedva slišnim glasom :
“Major Dunwood, Vi veste, da Vas visoko četnimi,— in celó zdaj, ko mi prizadevate toliko bridkosti, nečem, »ne morem skrivati tega . . . Verujte mi, Henrik ni zagrešil drugega nego neprevidnost !”	t
Umolknila' je in ga gledala proseče ; njena barva se je izpre-minjala, zdaj ji je kri udarjala v obraz, zdaj ji zalivala srce, in s tihim glasioun je dostavila deklica :
“Obljubila sem Vam, Dunwood, kadar bo sklenjen mir. da postanem Vaša žena. Evo, dajte bratu svobodo proti častni besedi, in še danes hočem stopiti z Varni pred altar in slediti Vam v tabor!”
Dunwood je prijel njeno roko, jo pritisnil hip -na srce in bodil nemirno poi sobi gor in dol.
“Fanika, ne govorite več . . . rotim ‘Vas, ako ini nočete raztrgati srca ! ’ ’
“Torej zavračate mojo roko?” je vprašala, vstala in ga pogledala ponosno.
“Vas zavračati? Ali niste Vi cilj vseh mojih pozemskih želj? A skleniti najino zvezo pod takimi -okolraostmi, bi se reklo: onečastiti oba ! Hočeva zaupati na boljše» čase. Henrik bo zopet prost. . . . da. morda ne pride niti do zaslišanja. Vi veste, da se zavzamem zanj z vso vnemo, in verujte mi Fanika, Washington me gleda s prijaznimi očmi1!*’ “Toda oni list, ona zloraba njegovega podpisa, o kateri ste govorili, ga razkači zoper brata. A-ko bi mogle njega omehčati solze in prošnje, ne bi bil André moral nmreti ! ’ ’
Ko je Fanika zaklicala te besede, je obupana zbežala iz sobe.
Dunwood je obstal trenutek kakor omamljen in ji sledil potem. da bi se opravičil in jo potolažil.
Ko' je stopil v vežo. pa je trčil ob majhnega raztrganega fantiča. ki je gledal majorja nekaj časa pazljivo, nato mu stisnil v roko listič in jo takoj zopet ubral iz hiše.
Preveč osupnjen, da bi bil u-tegnil zadržati dečka ali si ga o-gleida-ti natančneje, je strmel major na raztrgani, za valjani košček papirja v svoji roki in razbral šele po daljšem trudu kratke besede :
“Kraljevi so v bližini — in-fant-erija in kavalerija ! ’ ' Dunvvooda je izpreletek.' in. po-zabivši na vse razun na svojo dolžnost, je tebe! iz hiše. Hiteč k svojim vojakom, je zapazil zdaj na enem gričev vedeto.*) bližajočo se v polnem diru. Več strelov iz samokresov si je sledilo naglo drag za drugim, razlegale so se trombe) in klici: k orožju !
Ko je dospel k svoji četi. je bilo tam že vso pokoncu. Lawton je že sede! v sedlu in gledal s svetlimi oem-i v dolino, kličoč hornistom! z glasom, ki je zaostajal le malo za zvokom njihovih rogo v :
“Trobit»?', fantje, trobite! In dajte vedeti Angležem, da stoje virginski jezdeci med njimi in njihovim ciljem!”
Zdaj so vrele oj vseh stranij vedete in patrulje -nazaj in javile hlastno svoja poročila, nakar j»e» komandant hladnokrvno in mirno dal svoja povelja.
Še-le k’ o, j e Dunwood zasulkal konja, se je upal pogledati nazaj na -hišo in burraeje mn je zaplalo srce, ko je videl v enem oknu stati žensko postavo. Bilo je predaleč. da bi bil mogel razločiti njen obraz, a ni mogel dvomiti, da je njegova ljubica.
Njegovo od solnca ožgapoi obličje je žarelo, ko je jezdil zdaj na bojišče, in njegovi dragonci, ki so opazovali obraz svojega poveljnika, so videli zopet ogenj v njegovih -očeh, kakor so ga bili vajeni gledati, v njih pred bitko.
S patruljami, ki so se bile povrnile. je štela konjenica skoro 3'00 mož; vrhu tega je razpolagala s precejšnjim številom kmetov. ki> so služili četam za vodnike in bili istotako oboroženi.
Dolina, kjer se je imel razviti boj. je bila položna ravnina, o-krog in,okrog obdana od hribov; skozi njo se je vila rečica, ki je rada poplavljala travnike in pašnike na svojih bregovih in jih delala rodovitne. Edina zapreka,
*) Vedeta — kavalerijska stra-
koder je zabranjievala ta reka prodiranje konjenice, je bila na kraju, kjer je zabračala svoj tek od zahoda proiti vzhodu, kajti' tu sta bi-la bregova ¡¿trma in za jezdeca -nedostopna. Lesen mostič je pač vodil čez reko, a bil precej oddaljen od Kobiljeka.
'Na vzhodni strani dolinice je ustvarjalo tu »bolj stisnjeno hribovje -hiajhno skalnato planjavo, ob katere vnožju so se postavile zadnje straže dragoncev.
Dunwood je ukazal zdaj stotniku Lawtonu, naj si .poišče s svojim oddelkom zaščitja za gozdičem, iztegajočim se tja ob skalah. Le nerad je slušal stotnik; rajši bi bil s svojo navadno burnostjo naravnost udaril na sovražnika.
A Dunwood je poznal svoje ljudi in je izbral ravno stotnika za to nalogo, prvič ker se je bal njegove prenaglehosti na odprtem bojnem polju, potem pa, ker je bil prepričan, da se stotnik ne bo mudil prihiteti na pomoč, kadar pride pravi trenutek.
Na levo terena, kjer je Dunwood nameraval stopiti sovražniku nasproti, se je istotako razprostirala gosta šuma;’ pod njeno varstvo so se Umaknili oboroženi kmetje, a se tako razpostavili na parobku», da so mogli izza. dreves u-spešno streljati na sovražnika.
Lahko si je misliti, da so vse te priprave Hvartonovi z napetostjo ojoazovall gori z oken hiše in najrazličnejši občutki so prešin-jali njih srca, ko so zasledovali razburljivi prizor. Gospod Hvar-ton je bil edini, za katerega je moral biti izid boja v vsakem «lučaju brezupen . . .
Če zmagajo Angleži, tedaj za-dobi njegov sin zopet prostost. A kakšna bo potem njegova lastna usoda? Doslej je bil ohranil svojo nevtralnost pod najtežavnejšimi razmerami. A to. da je služil njegov sin pri kraljevi ali. kakor se ji je reklo, regularni armadi, bi bilo že enkrat Skoro spravilo njegovo irralo posestvo na boben.
V sren je bil vneto kraljevski, in ko mu j-e Fanika pri vrnitvi iz amerikanskeg» tabora razodela svojo ljubezen, je privolil v njen bodoči zakon z rebelom morda samo, ker je bil prisiljera iskati si republikanskega varstva.
Ako se mu sin zdaj reši. tedaj je bil gotov, da bo njega, očeta, javno mnenje ožigosalo kakor zarotnika proti svobodi združenih držav — ost-ane pa vjet. tedaj u tegnejo biti posledice še veliko strašne jše.
Kakor je tudi ljubil gospoet Hvarton svoje bogastvo, vendar je ljubil svojo deco še veliko bolj in z -nemirnim srcem-, v trepetajočem pričakovanju je pazil na dogodke zunaj.
Vse drugačni občutki .pa so preši n j« D njegovega sina. Stotnik Hvarton je bil ostal v hiši pod nadzorstvo™ dveh dragoncev. E-den njiju je bodil pod oknom na dvorišču z umerjenim korakom gor in dol, drugi pa je sedel znotraj v sobi pri svojem jetniku.
Mladi mož. ki je opazoval vsa Durawoodova gibanja, je bil zdaj v velikih skrbeh za svojce: največ nemira mu je povzročala zaseda, ki je pod Lawtonoin prežala za hribi. In oziral se je venomer po kaki priliki, da bi ušel svojima čuvajema, a ta dva sta pazila nanj kakor na punčico svojega o-eesa. Hrepenel je z vsem ognjem mladosti, da bi se mogel vdeležit-boja. pa se videl primoranega i-grati le gledalca.
Teta Ivanka in Sara sta gledali z začudenjem na živahno vrvenje. na nemir in dirindaj tam zunaj .in še-le, ko se je približal trenutek prelivanja krvi. sta- se plaho skrili v notranje prostore hiše.
Ne tako Fanika, ki se je vrnila v sobo. -kjer se je bila pbslaviia od Dumvooda, in z nje okna o-pažovala zdaj vsa njegova gibanja. A bila je slepa za vse, kar se je godilo in pripravljalo tam v dolini, videla je samo ljubega, le njega s-aimega», v občudovanju in v strahu, ki sta ji skoro jemala zavest.
Dalije (prihodnjič.
10.548
to je bila številka bolnika, kateri je bil zadnji-v letu 1909 še sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. j. E. THOMPSONA, glavnega zdravnika in ravnateijaSloVenškega Zdravišča v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje spte-jetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet spričuje da je Dr. J. E. THOMPSONA iskušenost in zmožnost v zdravljenju vseh boleznij
IP^ Najbolša Garancija "fif
za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje'nazaj zadobiti.
ROJAKI IN ROJAKINJE: Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki niso mogli ali Vas ne morejo ozdraviti :—zato torej če se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tako teški in nemarni bolezni, kakor:
reumatizmu,
kašlju,
naduhi,
prehlajenju,
sušici,
j na pljučah, na jetrah, na ledicah, na srcu, na živcih, na dušniku, na vodenici,
na žeiodcu,
na zlati žili, na trakulji, slabosti prebavnih organov,
slabokrvnosti na očeh, v ušesih, na lišaju, na srbecini, na prhutah, na^mazulih,
UR. J. E. THOMPSON.
Kakor tudi tajnih moških in zenskih spolnih
boleznih:
triperju, čankerju, sifilisu, izcurenju moškega soka, nezmožnosti v spolnem občenju;—nadalje na belem toku, nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, nepiodovitesti, — tedaj se z zaupanjem obrnite za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSONA ker ni je ni jedne
AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI
katera bi ne bila n jemu dobro in natanko spoznata in katere bi se on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti.
Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno.
PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. Vaša lastna korist je da ne odlašajte femuč takoj v materinem jeziku pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDRAVI SCE kateremu na čelu stoji slavni zdravnik :
Di
s» »i fisn
342 W. 27th St.
New York, N. Y.
Zimski čas je za učenje
'ANGLEŠČINE^: =brez »čitel|a=
Brez jedi.
po navodilu:
Sloyensko-angleske slovnice. Slovensko-anglesteia tolmača in Angleško-slovenskep sloyarja.
Knjiga r platno vezena stane $1 00 in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St. New York, N. Y.
PIŠITE PO CENIK KNJIG!
lovensko Narodno Samostojno 1 Društvo
V RAVENSDUE.WASH.
Ustanovljeno
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: JOSIP KOŽUH,
Taylor, Wash. /r
Tajnik: CIRIL ERMENC,
B o x 9\ Ravensdale, Wash.
Blagajnik: Mike Dernovšek,
Ravensdale, Wash.
Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtoivn pri Frank Markuš v prvem nadstropju
Rojakom Slovencem naznanjava, da sva odprla
Gostilno “Slovenski Dom"
na
2236 So. Wood ceste
to je med Blue Island ulico in 22.. Mladič & Krampats.
Edward Pauch
----- gostilničar -—-
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
ODVETNIK
PATENTI_
GAGI STROVER
1009-140 Washington St.
Tki.. 3989 MAIN
CHICAGO-
Iav 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik, za mo2ke ali2enske 18k SOLID GOLD filled z lepoOkrasenim dvojnim
»krovom, derži vedno
i. pi
dela vrern na železnicah.
orektni čas. primerne
Gos.pa Frank M. Johnson, soproga ranocelnika Johnsona je dokazala, da ribe 1 alb.k o žive brez vode! Ona jiim' omoči škrge in jim pumpa kisik. Oe pa sedaj kedo iznajdi*, kako bi ljudstvo .živelo ■brez hrane, potom bi bilo še za živeti na. tej žalostni, od kapitalistov lastovani zemlji. —
AMČENA ZA 20 let.
Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot _	se tu reprezetira NE
PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plačaš $35.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro I4k pozlačeno verižico in n^vezek darujemo z v»ako uro. ©
EXCELSIOR WATCH CO
505 ATHEN/EUM B LD G, Chicago
NAJEMNIK & VANA*
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St,	Tel. Canal 1405
Dobra Unijska Gostilna,k£rb*r
mrzel in gorak prigri- |nc Q Qracvnl. zek. : Pod vodstvom	JtdOUljf
650 Blue Island Ave.
delikt Dvorana za društvene in unijske seje. in* Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave .
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in sveže Scboerahofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
937 Blue island Ave. Chicago Ul.
Hoerber pivo. Prost prigrizek
MARTIN NEMANICH
LASTNIK
Phone: Canal 80
22nd St & Lincoln
blizu slovenske cerkve
Pooblastila in prošnje
na vojaške, sodnijske in vse druge oblasti v sta rem kraju izdelujem po	*
EDEN DOLAR
in priskrbim potrebna konzularna potrdila.
FRANK PODGORŠEK.
56 Warren St. New York. N. Y..
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plače.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zdlogo
mm id
||j§-
Slovenska SvobodorniseL Podp.Zveza

}
Chicago,
K ^ M/ ¿4 Vil	
I \u ' 1 M -‘Wife**-	\\
;€■ a—	Ji
Illinois.
Vstanovljena dne 1. septembra 1908.
GLAV'Nil ODBOR:	f
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago. MATH GAH3HEK, podpredlsedni k. Box 227 Nokomis, 111.
JOSIP IVAN&BK, tajnik: 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111.
M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago, 111.
IVAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
-JOSIP BENKO, (predsednik), 11222 Fulton Ave., Pullman, 111. JOS. WEiRŠČAJ Box 271, Grand Works, 111.	,
LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111.
POROTNIKI:	.
JAKOB ZAJ1C, (predsednik) ; Box 44, Winterquarters, Utah. ANTON DULLER, 2012 W. 25th St., Chicago, 111.
-JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
A. II. SKUBIC, 2014 Blue Island Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111.
JOS. FRITZ, 11422 Stevenson A., Pullman, 111.
I
VRHOVNI ZDRAVNIK: ,
Dr. B. J. DVORSKY, 1800 Fisk St., Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila na^j se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, 111. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “GLAS SVOBODE”.
Seja vsak zadnji četrtek v mesecu.
MOJE SANJE.
'Ne nameravam razpravljati o
vsem kar se mi je že sanjalo, za-pisaT bodem le, kar sem pred časom doživel v sanjah tu v Ohi-cagi.
Kot mlad še neiskutšen mož sem začel premišljevati o delu, o vspehiu, kako začeti, kako delati, da postanem ugleden, spoštovan — bogat. Z eno besedo, da dosežem vspeh, brez da bi škodoval ter zapreke delal drugim ljudem, ampak jim še pomagal.
Citat sem življenjepis Bonapar-ta Napoleona, cesarju francoskega, ter premišljeval, kako je korakal do slave po mrtvih truplih tisoče in tisočerih teles, ki so mu služili zvesto, za njega se bojevali, kakor bi se za se nikoli ne -—• življenje so dali zanj brez najmanjše besedice nevolje.
Videl sem okoli sebe polno častihlepnih mož, ki so plazili po lestvi časti ter druge gazili navzdol.
Videl sem jih veliko v boju za ■obstanek, ’ ki so se z drugimi prerivali, jih goljufali, jim. jemali, Jih izrabljali jim izčrpali mozeg in kri. in potem jih nesramno pustili da si pomagajo kakor vedo in znajo. Ne oziraje se na stan, ne na politično mišljenje, ne na versko prepričanje — videl sem humbutg povsod.
Posebno na industrijelnem p<)-1 ju. na tako, imenovanem velikem kšetftu videl sem vspevajoče ljudi izžemajoč druge, ne všpevajo-če, ne zavedajoče, na mesto da bi jim pomagali — in to videl sem tudi med Slovenci. O, groza! Pri društvih, Jecinotah, kako se peha vse za nadvlado, kako eden drugemu spodrivajo tla, goljufajo, si v obraz pljujejo sie psujejo s pijanci se obrekujejo, eden drugemu imena pačijo, kakor da je ime kaj zakrivilo ne oseba, si ušesa in nos grizejo, eden druzega obsojajo. a sami so največji goljufi, in tako je tudi priložnost vladi dana. da poseže vmes ter semtertje kakega sesalca v hladilnico vtakne. vendar so pa še največji lopovi prosti, potem se bijejo na 'prsi in med javnost upijejo gkj-) te nas, in — primite onega, primite ga, držite ga, tat, tat, goljuf! -
Take kreature potem mažejo še v kak zaplotarski list, se semtertje spravijo na kako nepriljubljeno jima osebo in — lop po njem. Kakor hitro pa tu ali tam kak Kapitalist umre, kako ga pograbijo kot pes kost. da si utešijo žejno dušo. Kadil" ide ali!
Videl sem ljudi, ki še meni jed-nake kvalitete in izobrazbe niso imeli, veliko jih poznam, pa so daleč pred mano, dosegli so to s zvijačo in grožnjami, rogajoč se mi radi poštenosti, ker nisem tu-41i jaz tega storil.
Vse to sem. premišljeval, ter sie konečno vprašal:
Ali najbo človek krvoločen, ne-vsmilien, hladen in nenristranski za dobrobit svojega brata, da vspeva?
# # *
Po daljšem in globokejšem premišljevanju o človeškem življen-
ju sem prišel na to ter si sam na gornje vprašanje odgovoril z: “Ne!”
Vspevajoča, recimo sreča, se pri ljudeh razlikuje, kakor se razlikujejo ljudje eden od druzega; toda nobena sreča — vspeh, ki si jo izsilimo na rovaš drugih, ni častna.
Na najvišji stopni moči in slave si je Napoleon mislil — brez-dvomno mislil, da je dosegel — čudežen vspeh.
Od revnega vaškega dečka po-vspel se je do cesarja. Njegov hlep je bil brez mej kot oni A-leksandra Velikega. Sanjal je o zavzetju cele Evrope. Morda celega sveta, kdo ve. ,
* # *
Premišljujoč -v-, pregnanstvu na sv. Helene otokus o svoji usodi, prišel je do prepričanja, da na mesto največjega vspeha, je dosegel le naj V ec ji poraz v zgodovini.
V svoji nesebičnosti je zavrgel priliko povzdigniti vse človeštvo na ono ¿topno zadovoljstva, katere še do danes ni doseglo nobeno človeško bitje. Na mesto povzdigniti ga, pa je z vsemi močmi delal na to, da ga uniči. Velikanske žrtve storjene zanj od ljudi, katere je uvrstil v svojo službo so doprinesli le smrt in treUenje sebi in grozno bedo drugim, a vse lear so dosegli s svojimi žrtvami, bilo je le to, da so za nekoliko časa povzdignili sebičneža, po-hlepneža, tirana na najvišji vrhunec slave in Časti, odkot pa je bil kmali vržen in fiztiran v pregnanstvo.
Vsa slava, ki jo je Napoleon dosegel ni, bila .vredna duhovitega napora. njegovega, katerega je žrtvoval ža njo: da si je stala mi-lijonkrat več kot je bila vredna v živi j ib in trplenjih njegovih pomočnikov.
* * *
Take so bile moje sanje ko sem prečita! življenjepis Napoleona “ Velikega”. Res je, da ljudje ki nimajo v vsem svojem življenju druzega v mislih kakor kako bi grabjli skupaj nenar,. Dridejo velikokrat do takih zaprek, da morajo naskočiti svojč tekmece, jih potisniti v blato da vzdržijo sebe na površju časti, slave in moči.
Obsojati pa ne smemo vse ljudi celega sveta. INahajajo se tudi ljudje, ki vodijo velike trgovine, se obnašajo vljudno nasproti svojim vslužbencem, jim plačujejo dobro in redno; so ■'ustrežljivi na-pram odjemalcem svojim, ter prepričani, da najlažje dosežejo vspeh, ako so pošteni.
Predno pridemo do zaključka, 'da smo- lažniki, goljufi, nesimpatični. hladokrvneži, — namenoma — da všpevamo, kakor rečeno predno pridemo do tega, čitajmo življenjepisje “velikih” mož kakor so bili Napoleon, Hanibal, Aleksander, Washington, Lincoln in drugih ter -o treznem prevdanbu prišli bomo na pot spoznavanja. V stanu bomo se bojevati za obstoj brez pomislekov, priložnosti do vspetbov bomo imeli velilkoveč od onih, ki si za vzgled jemljejo denarne razbojnike mo-
dernega časa jun slede in jih pozneje tudi posnemajo in to tako dolgo da na vse zadnje pridejo ječo.	Človek.
UNIJSKA ZNAMKA.
V	začetku sedemdesetega je bil štrajk v St. Louis, Mo. Izdelova-telji smodk so štrajkali. rabili so rdečo znamko, ker le tako so razločevali unij - ki od n ('linijskega izdelka, in dobili so stavko.
Ko so se potem Kitajci mnogo-brojno naseljevali v Galifornijo ter pričeli kar na debelo izdelovati smodk e, izdala je in rabila unija belo znamko, ca so zamogli unijski izdelek od neunijskega razločevati.
• Na konvenciji leta 1880 v Chi-eagi, 111. so si stale nasproti dve stranke radi barvne znamke, ki je imela zavzemati vedno prostor v bodoče, ter vspešno zaznamovati njih izdelek pd one"a izdelanega po Kitajcih, jetnikih in privatnih osebah'.
Po daljšem debatiranja stavil je delegat Gill iz Milwaukee predlog, da naj se devlie znamka na zaboj ; sprejeto. Toda "lavna debata je bila o barvi znamke same. Delegacija iz St. Louisa je zahtevala mdečo, a ona iz San Francisée pa be'° ’—vo. Stranke so si bile že tako močno v laseh, da se je bilo 'bati da se konvencija zaključi brez znamke glede nje barve, ko se vzdigne nek delegat iz Massachusetts rekoč : “Zakaj toliko prepira o malenkosti, katero se lahko hitro in vspešno reši; vzemimo tretjo barvo iz Ameriške zastave.” Na to so se stranke zjedinile in tako je bila vstvarjena prva strokovna znamka ki jo od takrat rabi organizirano delavstvo.
Danes imamo nad šestdeset takih strokovnih znamk, znakov in kart označujoč da je proizvod linijsko delo oziroma da je izdelovalnim linijska, in da človek ki nosi tako karto ie linijski delavec, in ko bi konsumenti upotreb-Ijali svojo moč katero bi mogli, koliko- časa bi potom vzelo da bi vsi delavci postali linijsko organizirani?
(Sedaj, ko sodnije izrabljajo s/o .j o moč ter ignorirajo ustavo vlade, imamo mi delavci samo eno orožje in to je znamka (label) in ni ga' sodišča na svetu ki bi mi moglo ukazovati kje in kaj naj kupim ali od koga moram kupiti.
Znamka sama na sebi je organizator. ona izbolišu.P sanitarno stališče, ona je agitator; ako se jo prav rabi pa bo storila več za delavca na podlagi organiziranja kot katerikoli drugi predmet kar jiih imamo.
Ako'je čitatelj naklonjen ekonomični organizaciji delavstva bo zahteval znamko to je blago žnjo. blago izdelano od linijskih delavcev, z eno besedo — vse kar kupi naj bo označeno z linijsko znamko. Zahteva naj unijsko znamko od svojih uslužbencev ter tako izkaže svojo naklonjenost napram stvari kateri misli poma-gati.
V	današnjih dnevih, v dnevih 'ko se je ves kapital zaklel napram organiziranemu delavstvu se prosi‘od strani istih vse prijatelje in somišljenike, da "ledajo pri nakupovanju s osebno pri nakupu klobukov in Vseh drugih stvari za unijsko znamko.
“Boom the label! Boom all labels!” naj bo bojni rek vsih članov in prijateljev delavstva vsepovsod. ako ste zato 'da tudi delavstvo živi in a^o verujete v o-semurni delavnik.
SMEŠNICE.
Osmešen nemčur. Kmet. ki se je 'z 'blaženo .nemščino vedno bahal. jc šel v mesto k mesarju, da bi ¡prodal svoje tele. Ko vstopi v mesnico, hoče mesarja prav lepo pozdraviti .in reče:
Gut’ morgen. Herr Fleiseh-bonk! (Dobro jutro, gospod' mesnica.)
Mesar: Gut’ morgen, Vaterle, no wos war denn guat? .(Dobro jutro. očka. kaj ho dobrega?)
Kmet: Jo, i bin K albi z’haus. (Ja, jaz sem teliček domp..)
Mesar: So. sod Wie teuer denn? (Tako, tako! Kako drag pa?)
Kmet Sieben Wachen! (Sedem tednov.)
Mesar: Und wie olt denn, ha? (In ,kako star?)
Kmet: 38 Kronen.
V listu “Glas Svobode” oglašajo samo dobre tvrdke, zato vam jih priporočamo.
DELAVSKO STALIŠČE.
Možje v delavskem gibanju, soji so stvar panno zasledovali ne dvomijo več, da so se vse indu-■strijcale k «pitali-tične kombinacije v deželi medsebojno združile z namenom uporabljati najradikalnejša sredstva za vgonebitev delavske organizacije. Se nikdar odkar zgodovina pozna to deželo “e ni s tako arogantnostjo in takta j nesramnostmi iproti organiziranemu delavstvu nastopalo kot ravno sedaj.
“Generali industrije” kakor razvidno se zavedajo svoje moči, celo smejejo se v svoji prevzetnosti, kadar delavstvo preti s bojkotom ali stavko. Nihče ne more oiporekati tej resnici, ‘ko se delavstvo ubija in trudi z organiziranjem že leta in leta» so se sovražniki. kar čez noč združili v -kupno falango z namenom nasprotovati vsaki zahtevi delavske m ase.
Ne samo to, da so se delodajalci združili ter s tem zasužnili delavske 'milijone, pač pa so ti generali bili zmožni na industrijelnem polju organizirati trgovske premoči ter da. jiih izrabljajo kot zavezniki kadarkoli nastane kaka 'rabuka med delavci in delodajalci Ne le, da -o te trgovske premoči urejene proti unionizmu, tudi stanovski razred se je oborožil ter stopil na stran deloddajalca. da mu pomaga v boju proti oni stranki, ki se je zavzela, da reši večino naroda izpod absolutističnega sme n st v a kamor se ga namerava potisniti.
Kadarkoli in kjerkoli se pojavi kaka stavka takoj opazimo talko imenovane “business interests” sklicujoč ljudstvo katero njim veruje, na zborovanje — tu formulirajo resolucije, ki ožigosajo stavko in v obče v teh resolucijah navadno blatijo štrajkarje radi revolte, ki je pripravil štrajkarje vsled gladu in neznosnih okolščin do tega. Štrajkarji so podpirali iste trgovce že leta in leta, toda trgovci nimajo srca, čustev do človeških bitij, kakoršni so sami, ne poznajo nikogar, njih srca so zamrla vsled vednega mišljenja po vedno večjem bogastvu in nad-■ vladi nad svojim bližnjem. Njih združen despotizem prisili delavce do revolte. Advokati, zdravniki, tem se je danes pridružil še duhovnik ter .sikupaj z veletrgovci. ti pa roka v roki zopet s kapitalisti delujejo na to, da bi vpropastili izmučeno in iztradano maso, ki se bojuje za pravico. — Jasno kot beli da.n je, da je delavec žrtev vsih in da jedro vzajemnosti interesov med delodajalci in delavci je zdrobljeno od neo-veržljivega fakta — ne potlačlji-vega konflikta kateremu ne bo nikoli poprej konec dokler si svetovni delavci ne pridobe indus-trijelne prostosti. Sedaj še le je delavstvo pričelo odpirati oči in uvidevati. da je takorekoe kon-fisc-iralo svojo politično moč sebi v škodo in v prid sovragu, ki pa je postal tem silovitejši, čimbolj se maso ponižuje, ki mu je dala to moč. da jo izrablja in ponižuje do skrajnosti.
Delavsko — socialistično časopisje in njega voditelji naj le de-n uncirá jo tlačitelje in industri-jc'lne tirane, kakor dela to tudi naš slovenski zapiotar v Ohieagi, ki si domneva, da zastopa koristi delavskega ljudstva, (toda. boga miu, da ga vsakikrat z jezo zalu-čim v kot.) Res je, da. tu pa tam se spravi nad kakega kapitalista, mu našteva njegove grehe, ga ob-meče s nesramnimi psovkami — PO' anarhistu vsko, toda take in jednake d e nuncij e ne bojo zlomile verig sistemu, ki zasužnuje izčrpane milijone ljudstva.
Izjaviti se moram, da se ne strinjam z vsakim tu pa tam vpri-zorjenim štiiajkom. Nekterih zahteve so pretirane, a pomisliti moramo, da temu direktno niso krigi oni, ki štrajkajo marveč indirektno, ker jih je vohun iz njih srede v službi kapitalistov' v to speljal z namenom ugonobiti unijo. —
Gori imenovane resolucije pa. namenjene da se protestira proti po kapitalistih doprinešenim krivicam so brezpomembne .vrednosti. nimajo oziroma bi ne imele nobene moči. ko ibi se delavstvo zavedelo. Nobeno javkanje tu úe pomaga, krivice in izrabljanja se tako dolgo ne bojo odstranile 'dokler se produktivno ljudstvo e-konomično in politično ne združi ter tako postane lastnik vsiih na-ravniv zakladov sveta, kakor tudi strojev s katerimi se vstvarja in vgonablja vse. M. Kočevar,
/
Ueuropin Želodečni G-renčec
je znašel j. B. Scheuer, v nemškem Jas-sniku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja in ga postavil na ameriški trg v letu 1900 Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni greneec v eksistenci! Ta grenčeč je napravljen iz izbra-nik zelišč in koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca.
J. B. SCHEUER CO.,
IZDELOVALEC
158 W. Kinzie St.,	Chicago, Illinois
GARANTIRAMO DA
—__ je ---
SLOVANSKA
KORONA
zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina.
Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo.
Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na
IMZoih-or 3VELADIČ
GENERAL AGENT
158 W. Kinzie St.	Chicago, III.
S^V1SH CR0ty

>	Mplllipmn °^eke P° meri iz čisto volnenih, domačih in im- >
> ,iuclu]t:lllu portiranih tkanin.	*
Prodajamo 8°*ove °Weke za delavnik	s
Imamo ve^^° za^°S° trdih in mehkih klobubov.	«
V ZjIOEfi ^mamo vedno bogat izbor obuče in čevljev močnih zi o delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjema,-cem najokusnejšo zadovolnost. i®“ Največja zaloga vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene.
Pridite, oglejte si i kupite!
prva slovensko-hrvatska trgovina s oblekami
JURIJ MAMEK,
I 581 S. Centre Ave.,	Chicago, 111.
Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE”
£3'
M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
B
1914 Ashland Ave., Chicago, lil. tel. oanal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoiudne 814 Ashland Ave.: ' od I.—3. ure popoiudne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.—3:30 ure večer. - Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma iq to le izjemoma v prav nujnih slučajih.1
DR, WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
3
W. SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
624-628 Blue Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih n a južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.

u
I Pijte najboljše pivo g
i sgfT
g f: £
Peter Sehoenhaffen Brewing
^	PHONE: CANAL 9	CHICAGO ILL.
&
$
n
Go. ^

n
“Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
weekly
Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $2.00 per year.
Advertisements on agreement
----------------------------—}---_
prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.___________________
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
______________in velja------------
ZA AMERIKO:
Za. celo leto...........
za pol leta.............$1.00
ZA EVROPO:
Začelo leto.............5?*S
za pol leta.............$1 *35
Naslov za Dopise in PoSiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
1518 West 20th St., Chicago, III
Pri spremembi bivallišČa- prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
NOVA UNIJA.
Združitev Western Fédération of Miners s United Aline Workers of America se bo kima lu vresnUi-la. Vsak delavski prijatelj se veseli momenta, ko se bo reklo: T; dve veliki skupini1 premo garje v in rudarjev ste se združili v eno, nepremagljivo celoto ....
Ni več kot prav, da se toliko drznemo in vzamemo ure c niški prostor, v katerem naj podamo dobesedno poročilo odbora W. F. of M., ki je bil na skupni konferenci s odborom, pooblaščenim od konvencije U. M. W. of A. v Indianapolisu, Ind., tako bodejo naše naročniki in' čitatelji, ki so večinoma premogarji in rudarji, vedeli, kaj je ukrenila skupna konferenca glede združenja tle'h diveb delavskih organizacij in kaj celotni odbor priporoča.
Poročilo W. F. of Miners odbora se dobesedno glasi v slovenskem prevodu:
“Uradnikom in e la n oni vseh krajevnih Unij Zapadne Prenio-garske Zveze:
“Dragi gospodje in brati: Mi, vaš odlbor, izvoljen na sedemnajstem zborovanju Zapadne Premega tiske-Zvieze za posvetovanje s drugimi delavskimi organizacijami, kojih člani so vposleni v pre-mogarski in rudarski industriji in industrijah) kprelativnih prej-šni, podajamo sledeče poročilo v pretres.
Takoj po sklepu sedem.naj.ste-iga zborovanja, se j-e vaš odbor sestal, ca izdela načrt za akcije, po katerem se bi ravnalo, da se pride do skupnega posvetovanja med vsemi delavskimi organizacijami naše industrije. Po skrbnem prevdarjanjui vprašanja je vaš odbor sklenil, da se piše vsim delavskim organizacijam rudarske industrije povabila za skupni sestanek in posvetovanje zastopnikov njihovih organizacij v Indianapolis, Ind.. ob času letne konvencije United! Mine Workers of America, ki se prične 18. jan. 1910.
, /
'V smislu s akcijo zàpoceto od
vašega odbora' poslala so se pisma na razne organizacije. Odgovorili' sti organizaciji Amalganta-ted Association' of Irom. Steel and Tin Workers in United" Workers of America. Zastopniki prve organizacije so, meneč, da združitev je nemogoča, priporočali bližjo in bolj korrmaktno organizacijo potom zveze, med tern ko so United' Mine Workers of America vaš odbor, povabila nas, da se sestanemo v Indianapolisu ob času ' njihove konvencije, zagotavljajoč nas, da nam. bodejo pomagali pri združitvi' premogarjev in rudarjev v eno celoto. Vaš odbor se je zopet sešel dne 15 januarja 1910, ca se še enkrat dogovore in določijo, naj se li gre v Indianapolis ali ne s namenom, da se tam sestane s U. M. W. of A. Šli smo in odbor sedmih delegatov, izvoljen od delegacije nas je vljudno sprejel in sklenil z nami tozadevno sklepati, pod pogojem, da se sklep predloži njihov! konvenciji. Oba odibora sta se sešla dne 23. Januarja im. po skrbnem pre.misli-ku vseh točk in vprašanj na dnevnem redlu, posebno pa še točko glede združenja vseh rudarjev in ¡premogarjev se’ je .soglasno sprejelo sledleee poročilo, katero se predloži U. M. W. of A. in W. F. of M, :
Indianapolis, Ind., 24. jan. 1910. Zai-itupnikom AU zborovanja U. M. W. of A.
Mi. podpisani skupni odbor, zastopajoč U. M. W. of A. in W. F. of M. predlagamo sledeče poročilo:
Premogarska oziroma rudarska industrija V Ameriki je druga najvažnejša industrija, ki zalaga .skoro večino sveta s takovimi poti ebščinaimi.
V'Si oni, ki razumejo rudarsko industrijo, priznavajo, da premog je najvažnejši faktor v razvoju svetovnega industrijelnega napredka. Premog je najvažnejša potrebščina, ki se jo rabi za ugodnost in veselje civiliziranih narodov. Ma’k|elr> svinec, železo in driuge ruidiniue producira delavstvo — rudlarji. To je res in za to je tudi priznano', da zlato in srebro dragocena kovina, so produkt rovov in sta izmenjevalno sredstvo pri svetovni trgoviji.
Premogarska in rudarska industrija iim^ več nevarnih elementov. kot pa katera druga industrija,, znana človeštvu. Nevarm stan delavcev, ki se mučijo v dra-bju zemlje, da na površje spravljajo potrebščino, ki je tako važna in koristna za ljudi, je znan vsakemu razredu ljudi, ki so le količkaj stvar nrevdarili.
V tej' dobi prizadevanja šo se organizirale korporacije vse povsod, v vsakem okraju in vsaki državi na ameriškem1 kontinentu in so se skup združile s namenom, da neomejeno kontrolirajo rudninski produkt. Potreba bližjega združenja, popolne zveze med premogarji in rudarji je vidljiva vsakemu inteligentnemu, naprednemu, mislečemu članu U. M. Vv. of A. in W. F. of M.
'Če se hočemo obvarovati pr^d sebičnostjo človeštva, katero i-menujemo korporacija, ako mislimo povišati plačo premogarjev in rudarjev v primeri s povišanjem cen živilom1 in potrebščinam; če nameravamo zboUšati delavski! položaj ljudi, ki producirajo oremo-g in rudnine in ohraniti naš standard državljanstva in naše pravd za braniti naše interese pri vsaki priliki in času, mi, člani United Mline Workers of A-mefica in Western Federation of Miners moramo formirati neko ožjo združitev.
Iz teh vzrokov in. mogoče dragih. mi, člani vašega odbora, imenovani za posvetovanje s zastopniki W. F. of M. podamo vam za prevdarek in vam:	priporočamo
sledečo propozicijo:
1 'Priporočamo, da se v kratki bodočnosti organizirane moči pod imeni1 Western Federation of Miners in United Mine Workers of America popolnoma združiti.
2.	Da se izjavimo za to. da se še nadalje ohrani .sedanja pogodba minimalne izmene prestopnih listov.
3.	Strinjamo se s kooperacijo organizatorjev obeli unij pri organiziranju' * neunijskihi premo-garjev in radarjev v vsakem kraju ameriškega kontinente.
4.	Western Federation of Miners priporočamo, da zaprosijo American Federation of Labor za združenje s imenovano organizacijo pod pogojem, da sedanja jn-risdikcija Western Federation of Miners in United Mine Workers pripozna od izvrševalnega zbora American Federation of Miners.
5.	Izjavimo se zadovoljnim za formacijo rudarskega, oziroma premogarsikega oddelka pod ju-riisdikcijo American Federation of Labor za kontrolo premogar-ske itn rudarske industrije v A-rneriki v taki meri kot so zastopane druge organizacije pod ju-risdikciijo American Federation of Labor.
6.	Za slučaj, da je ta načrt ra-
tificiran od zastopnikov United Mine Workers of America in Western Federation of Milners bodisi na zborovanju ali pa po obč-neuf glasovanju, se morajo vsi detajli- za boljšo delavsko zvezo oziroma združenje pridi ožiti Med narodu emu	Iz v rš e v aln e mu
odboru:	Zapadne nremogarske
Zveze in Združenih premogarjev v Ameriki.
7.	Da vtsaktera pogodba sklenjena med tema dvema odboroma je samo tentativna in nezave-zuijoča in je odvisna od akcije o-behXorganizaeij, od katerih vsaka im® pravico isto .sprejeti, zavreči ali pa modificirati. Za' U. M. W. of A. T. Lewis in šest drugih odbornikov: za W. F. o P M. Chas TI. Moyer in šest drugih odbornikov.
Gornja priporočila skupnega odbora je konvencija U. M. W. of A. soglasno sprejela in kot odbor zastopajoč Zapadno premogarsko Zvezo, čutimo za našo dolžnost, predložiti poročilo o dokončanem delu vsemu članstvu organizacije,
katero mi' reprezentiramo, in da
se to uresniči, je vaš odbor sklenil' vložiti to poročilo Izvrševal-nemu odboru Zapadne Premogarske Zvezie si željo, da isti dajo zadevo ua občno glasovanje elanom W. F. 'Of M. v smislu ustave pod odst. ,1 členom X.
Vaš odbor je celo zadevo dobro premislil in našel, da stvar je dobra in ker je mnenja, da je med člani, veliko takih, ki se ne bodejo s tem strinjali in bodejo kritizirali odborova postopanja, se tako daleč počuti, da je storil vse potrebno, kar mu je sedemnajsto zborovanje naročilo za približanje obeh1 organizacij in da je po slušanju nasveta zastopnikov Združenih Premogarjev v Ameriki, 'katere je prosil za posvetovanje, toliko v krenil da so sedaj prepričanja, da je Zapadna. Premogarska Zveza, resna v svoji izraženi želji približati se ameriškemu delavskemu gibanju in zalo priporočamo, da se poročilo skupnega odbora tudi od naše organizaciji© soglasno sprejme.
Zveza s American Federation of Labor, ki je ameriško delavsko gibanje'v tej deželi, pod: pogoji, stavljenimi od skupnega odbora, ne preneha sed a j ne juris-diikeiije Zapadne Premogarske Zveze im Združenih Premogarjev v Ameriki. Ista bi zagotovila pod to pogodbo odstranitev vseh na-sprotno.str glede jurisdikeije in ustanovitev premogar.skega oziroma rudarskega oddelka sestoje-čega iz premogarskih. rudarskih n podobnih organizacij bi pa list varila združeno akcijo, za kar vaš odbor vrjamie. da so delegati 17. zborovanja želeli, da se vres-niei.
Tu so točke katere premislite. Prvič. Ali želite, da se orga:n;zaci-jj Western Federation of Miners in United Mine Workers of Amerika popolnoma združiti ali ne. Vaš komite je vsaj tako razumel, da želja Zapadne Premogarske Zveze je bila popolnoma združiti se s *Z d rešenimi Premogarji v A-meri.ki, ki so del Ameriške Delavske Zveze (A. F. of L.). Kar se tiče nadaljše skupno izmenjave prestopnih listov in skupnega delovanja organizatorjev ni .nobenega vprašanja, ker isto ostane tako kot je bilo do sedaj, če prav se popolnoma ne združimo in zato vprašamo, mi. vaš odbor, če ste zadovoljni stopiti v zvezo s Ameriško Delavsko Zvezo. Redar pridete na to točko, s, naj vsak član vpraša, ako je za našo dobrobit, da stojimo sami. osamljeni sredi' industrijelnega polja. — Drugič. Ali smo enoglasni, da stojimo stran od ameriškega gibanja in da prosimo ravno iste za moralno in finanen-o pomoč, ke-diar smo prisiljeni biti se z našimi delodajalci? Ce so organizirani delavci v Ameriki dosti dobri, da mam pomagajo in mi pričakujemo pomoči za vsak slučaj, potem zakaj bi se branili seči jim v roko in delali z njimi v slogi vselej in povsod?, Ce pomislimo, kar storiti moramo, na našo slabost, ker smo osamljeni in d« se nam da jurlsdikcija. katero zahtevamo po naši ustavi, zakaj bi se branili podati naše bratske roke* Združenim Premogarjeui v Amerik*, ki so mnogokrat številnejši od
n.as, samo zato. ker sp ti slednji zvezani s American Federation of Labor? Z dovoljeno nam juris-dikcf jo. česa se naj tedaj bojimo v ameriškem delavskem gibanju?
Maš odbor je vprašal zborujoče Združene Premogarje za »svet. — Isti so, navdušeno s 1500 glasovi odobrili poročilo skupnega odbora in vata kličejo s jasnim glasom: “Ce. želite storiti to. kar bo k oneepo združilo naše moči. pridružite se gibanju, kojega del tvorimo tudi mi. lito je dobro z« nas, in bi moglo zadovoljiti tudi vas. Pridružite ¡se nam pri storitvi tega zapoeetnega koraka za združenje premogarjev jn rurfar-jev im s časom .bodemo roka. v roki prišli do potrebne solidarnosti.’’
Vaš odbor se K kak or ne opro-ščuje zato. da je podpisal poročilo skupno s Združenimi Premogarji. ker je vse položaje-dobro prevdaril in ker je mnenja, da je storil vse najboljše za delavce v rddarski industriji in sedaj prepušča vam, da razsodite je li so bili delegati 17. zborovanja v resnici izrazili željo za združenje s sotrpini v delavskem gibanju.
Chlas. H. Moyer in drugi podpisani za odbor.”
— Cenjeni rojaki-premogarji in rudarji? Tu smo vam podali
skoro dobesedno poslovenjeno poročilo skupnega odbora, v katerem se razpravlja za združitev Zapadne Premogarske Zveze in Združenih' Premogarjev v Ameriki v eno veliko organizacijo —. po imenu morda, novo Unijo. --Princip ostane nespremenjen in politično vprašanje nedotaknjeno.! Vprašamo vas:	Ali ste za
združitev? Upamo, da ste vsi do enega ZA združitev.
Kakor vidite iz poročila so vsi, to je nad 1500 delegatov U. M. W. of A., navdušeno’in enoglasno sprejeli poročilo -skupnega odbora za združitev. Cela zadeva je .sedaj odvisna od članov Zapadne Premogarske Zveze. Ako so isti za združitev, tedaj se bo uresničila želja večine.
Izvrševalni Odbor Zapadne Premogarske Zveze ‘bo dal poročilo'’ na občno glasovanje in takrat premogarji in rudarji, glasujte za združitev in pokažite se. da mislite napredno. .
“Glas Svobode” Vam kliče, glasujte za združitev! V slogi je moč! Od' boja do zmage!
TEE SEERMAN ANTI-TRUST ACT.
se delavca kazni in zapre če ad1 delodajalca ne kupuje.
Delavci! Ali vam je všeč, da ne smete prosto govoriti in pisati? Ali v>am je všeč, da vam' kedlo -zapoveduje 'kije morate kupovati za vaš, od vas zasltižep denar ?
Menda ne.
To prostost, prostost govora in tiska, pravico bojkota in še kaj druzieiga vam' je odvzel Sherma-nov Anti-Trust Act, zakon, ki je ¡bil baje skovan ¡proti trustu za delavca. Ha ! Taka je naša postavo-daja, taki so zakoni ¡gloriozne republike. koje ustava jamči vsakemu: Svobodo. In tako se bo še nadalje oskrunjevala ustava nekdaj -v resnici svobodne republike, vsaj tako dolgo, dokler se ne ho delavstvo zavedlo in reklo: Do tu in ne naprej!
Sherpianov anti-truist predlog res lepo .zvoni po useših, toda od-unev tega predloga je uničevalen za delavski sloj. Namesto, da bi s\e ta predlog, ki je postal postava uporih’.ia? proti tiustom, namesto. da bi se potom tega zakona lahko pozaprlo velike zločince, namesto da bi ta postava služila za razbit e v zarot, ki ropajo navadno ljudstvo in namesto, da bi se na podlagi tega anti-trust zakona pozaprli trustjani, ki more ljudstvo, se ralbi danes to postavo proti delavstvu, proti unijam.
Videli- smo da je ta anti-trust zakon zelo neefektiven proti tru-stoni. videli simo. da ta meč se je zlomil ob oklepniku (železni opravil trust a, videli smo, da meč se je skrhal im da konica se je zvila.
Krpuearji tega zakona so izrecno izjavili, da pušica tega zakona ni naperjena proti delavstvu. toda tako daleč se je rabilo ta anti-trust zakon samo za o-m a ja nje delavske moči. Pod to postavo je postal bojkot, eno velikih orožij organiziranega delavstva, popolnoma odveč. Na. podlagi te anti-trust postave -se je tožilo klobučarsko unijo za $280,-009 odškodnine. D. Loewe & Co., klobučarji v Danbury, Conn, trde da radi bojkota klobučarske unije so imeli $80.000 škode in Sher-mamov anti-trust zakon pa pravi, dia tvrdka ima v takem slučaju pravico zahtevati trikratno odškodnino. Zato je D. Loewe & Co. tvrdka vložila tožbo proti uniji za $280.000 to je sv o to trikrat toliko kot so ipa baje imeli zgube in $40.000 kot tožbone troske.
¡Na podlagi tega Shermanovefra anti-tmst zakona so bili klobučarji obsojeni na $222.000.
Ta zakon pa ima še nekaj dru-zega. ki-je tuli zelo nevarno za splošno-st. Ta zakon se lahko porabi) kot vspe-šno sredstev za pre-prečenje svobodnega govora in tiska. Gompers. Mitchell in Morrison bodo morda morali iti v ječo. ker so rekli in pisali, da Buck Stove & Range Co ni bila “fair” naprarn organiziranim delavcem.
Ali so »e merda -Gompens, Mitchell in Morrison lagali? Ali so morda ono dirožlbo neopravičeno obrekovali'? Ne. Vse je bila resnica. Povedali so fakt, fakt o katerim; bi moralo vedeti vse delavstvo. In zato ker so govorili in pisali resnico bodejo najbrž morali sedeti v ječi.
To pomeni potem, da ta Sher-’ mano v Anti-Trust Act dajie trgovcem' in tovarnarjem (izdelovalcem) .posestno pravico nad delavstvom ter da ljudstvo na podlagi tega zakona nima pravice in prostosti kupiti	blaga,	za
sv,oj denar kjer samo hoče..
Ge delavci' rečejo, da' ne bodejo kupovali od katerega izdelovalca, se jih lahko toži za odškodnino.
Če Buck Stove & Range Co., ali katerikoli izdelovalec trpi vsled tega, ker nočete odkupovati njihovo blago, ' dotična družba lahko toži- vašo unijo in vas ža odškodnino, katero ji sodišče na podlagi tega zakona prisodi,
Ali je še kako suženstvo bolj popolno kot to?
V «rednem veku so delavce kaz novali in zaprli v ječe, k e dar so se uprli bosom.
Danes, v dvajsetem stoletju, v stoletju napredka in civilizacije
Koliko ljudi se lahko preživi na zemlji. Na celi zemlji se nahaja sedaj približno 1 milijarda in 467 milijonov prebivalcev, tako da pride na kvadratni kilometer približno komaj 15 ljudi. Ako se -deli skupna celota površine 46,350.-000 angleških kvadratnih mil (po 2.59. kvadir. km) v tri dele : rodovitno zemljo, obdelano zemljo, stepe in pustinje, potgm bi bilo od teh 28 milijonov- angleških kvadratnih milj rodovitne zemlje, 14 milijonov .step in 4 mili-
jone pustinj in puščav. Najviše število ljudi, ki jih jgoie prehraniti rodovitna zemlja, bi jih bilo po Raventainu 20 na kvadratno miljo. Na ta inačiar bi bilo 5993 milijonov prebivalcev maksimum ljudi, ki bi jih mogla zemlja v sedanjem stanju prehraniti. Ako se ljudje na enak način pomnožijo, kot v zadnjih deset letih, bi se to število doseglo že v letu 2072 torej; po 162 letih. Gotovo,, da se da še mnogo nerodovitne-zemlje predelati v rodovitno, ali vendar se razvidi iz tega. da vso-obljudenosti zemlje stavljene gotove meja.
No, Matevž, «kako pa se ti je godilo, ko je bila tvoja žena bolna?
Matevž: Oh, oba sva neznansko trpela, kajti ona. se je bala, da bi ne umrla in jaz sem ise pa tudi bal, da bi zopet ne ozdravela.
Vest ga peče.
Da si ohladi sklelečo vest. je Rev. II. E. Tower iz Maryville, Tenu. poslal syrakuski Rapid Transit Railway družbi svoto 80 centov, pripoznavši, da je družbo za toliko svoto, ko je bil v Svra-, euisah, na “carefare” potegnil.
Slava poštenjakoviču. Others, please follow suit,
><I>H>II>II >I'>II>H> H#,!#, I #,!#,	I #,l>,	'
?	1518 West 20th St. Chicago, 111.
i	—
?
i
I
;
i ?
i
OBVESTILO!
Vsem društva ”, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih 'Tiskovin
kot:	ZavHtke in papirje z firmo, za zasebnike in urade,
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
društvena pravila in prevode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno, lista
“Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno zna za 2q se naj priloži za odgovor.
Naročnikom
m ko
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111.
tool	PIVO.
PERU BEER COMPANY, Pern, III.
Podpirajte krajevno obrt!

Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue I sl and Ave. & 19. ul.-
VLOGE 82,500,000.00
GLAVNIpA . 8200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva i« edftiB češka državna banka v Chi Jagi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti, imamo tUlJi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo šifkarte iu posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.
Lemu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati svete, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti bi jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi
■v
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
TelefOQ Morgan 433.
1
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobreim glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAQER
I
MAGNET I GRANAT |
U
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
A

▼ T T r ▼ T T-» T T ¥	1
'TTVTTTTVTT Tff ▼ T T T V ▼ ▼ T ▼ T"T 1
Slovensko Delavsko Podporno in ■ ==g=:Peiizijsko Društvo^^™
Ustanov.
K	'».
U/ yW Ul' ♦	^
**» ^
mi it«
21. nov. 1909
DAKRAUH,	\>SY I A AM A
I V	V
GLAVNI ODBOR:
PREDS0ED1NIK: Jos. Hauptman, Darrag>h, Fa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51. TAJNIK f Fran Plazzotta, Madison, Pa. Box 23.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamšburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108.
BLAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 23.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa.
IZ STARE DOMOVINE.
Piše Dr. Slane.
Zima je bila letos lepa do sredi januarja. Brez snega smo bili in ni bilo - imrzlo. Živina se je pasla blizo do božiča. Manj sube klaje se je porabilo; letos mrva ne bode tako draga, kakor lani. dasi •se tudi vlani ni dosti iste pridelalo.* Ali zdaj v februarju imamo dosti snega, dežja, blata. Mrzlo pat tudi ni. Ledu bode malo dobiti. Z delom v vinogradih še ni nič. Živina je draga. Tudi konji na Dolenjskem so ste močno podražili. Goveja živina ima dosti kupca. Svinje gredo dobro v denar. Vse se lahko in dobro pro-
dia. Ako samo Dolenjsko pogledamo, se je v gospodarstvu dosti na boljše spremenilo. Država hoče na Dolenjskem rejo za vojaške namene pripravnih konj povzdigniti in je dala več boljših kobil zastonj dobrim rejačem. Država plačuje konje .po 800—1000 K. ki so za vojaško rabo. In na Dolenjskem jih je že neko število dobiti in jih bo čez 5 let pre-eej. Goveja živina je vedno lep-ša. Prav lepi voli prihajajo na semnje. Kmet sam se je ohrabril in skrbi za dobre plemenske bike in krave.	1
Sviinjereja je na Dolenjskem v najlepšem razvoju. Semni za trgovino z rejnimi svinjami v No-jvem Mestu so postali največji na
Slovenskem. Iz daljnih krajev prihajajo kupci na te semne. la svinje so drage. Mladiči skoraj stauejo kilo 2 K. Kar je bilo pred 10 leti 6 gl. je zdaj 15 gold. Reja svinj je tudi na Spod. Štajerskem velika. Od tam jih pripeljejo pre-kupci na semnie na Dolenjsko. Hrvati ob kranjski meji in v Be-lokrajini kupujejo na slov. Štajerskem prešiče in jih prodajajo v Istri. Spodnja Štajerska in Dolenjska sta po ljudstvu in zemlji podobna okraja; — morpbiti je Spod. Štajerska bolj • radovitna. Večkrat je tu in tam svinjska za-prtija zaradi kužnih bolezni svinj. V okuženih krajih se dobijo svinje ceneje. Švircanje je posebno strast nekaterih Dolenjcev, ali večina kmetov sprevidi, da je treba skrbeti za zdravje živine; jedrno okuženo švireano svinjče okuži lahko svinje več vasi. — Halo se, stori za našega kmeta po državi, tudi po' deželah ne bog ve kaj. ali naš kmet vidi svoje koristi v dobri živimi, v živini svoje bogastvo in tedaj gleda, kako priti’ do boljše rejne živine. Nekaj kmetijske šole v Mariboru, v Grmu pri Novem Mestu in v Gorici storijo izobraževalnega dela; naši mlajši kmeti so že dobri naprednjaki v kmetijstvu!; še več bi se storilo koristnega v tem o-zim. ako bi bilo niše kmetijske šole lože obiskati, ako bi ne bilo šolnjm plačati in bi se hrana dajala fantom tako ceno. da bi oče-kmet lahko plačeval. V tem oziru hi morala dežela, država nekaj prispevat'. K pr* t daje navadno najboljšo glavo v latinske šole. Ali zdajšno kmetovanje zahteva, dobre glave. In bog ve kaj dobrega tudi nimajo duhovniki, u-radniki! Zanj je vse drago; ni lahko živeti ob zaslužkih v mestih. Kmetija je vedno le najtrdnejša podlaga življenja. Naj par
mescev kmeti,ne .pridejo v mesto in meščani bodo bledeli 1 • Ker fma kmetija zdaj toliko več živil j pridelati, kolikor je več ljudi na svetu,, je treba tudi kmetiji boljših glav, umetnejših delavcev, gospodarjev in pomagačev. Za policijsko delo uradni-ka, duhovnika je skoraj vse dobro v zdajšnjem času, v katerem ni toliko več vladati, ko se ljudje že sami vladati vejo. V kmetske in v tehnične stroke dela je treba namestiti najboljše glave. Pri nas na Slovenskem dobivlja duhovništvo in justično uredništvo najboljše glave iz kmetije in to ni prav. — Pa še tudU za učitelje starih jezikov jih daje naša kmetija. — Ako se jemlje v poštev, da so najbolj korajžni naši kmetski ljudje, ki se vozarijo v Ameriko, ako se računi da je med več kakor 100-tisoč Slovenci, — in toliko jih je gotovo vsako leto v Ameriki; — polov ea bolj nadarjenih (neuihpež se ne upa iz vasi ven) in po večjem se iz kmetije izselevajo v Ameriko in drugam, .potem se je čuditi, da naša kmetija vendar lepo napreduje. Ako bi na Slovenskem kmetijske šole za dekleta imeli, bi naša kmetija postala v kratkem jed-na najboljših. Slovenske žene so po večjem dobre glave. Kaj bi ne na kmetijski šoli izgojeno kmetsko dekle kot gospodinja v svojem in v gospodarstvu sosedov, v vsej vasi dobrega ne storilo! — Koliko daje država, dežela za šole meščanov in tudi za obrtne šole istih, za kmetske strokovne šole pa talv> malo! Vse znanje si mora kmet kot samouk pridobiti. Slovanske dežele so po večjem kmetijske dežele. Meščan ka o-brt, industrija pri nas nima še kaj povoljnega temelja.' Tedaj bi bilo skrbeti v prvi vrsti za kmeta. —
Veliki ruski pisatelj, knez Peter Kropotkin je pisal, da je našel na Francoskem v vaških hišah motorje, na katerih so kmetski faufje in dekleta izdelavali sukno. žamet. On piše, da je videl dopoldne istega fanta, ko je gnoj kidal in živino snažil in popolu-dne ga je našel ob stroju, na katerem je izdelava! najfinejši iia-met. V drugi vasi je našel mizarje. ki so izdelovali naeleffee pohištvo. ki-se je prodajalo potem v mestih kot izdelek prvih tovarn. Zda.jšni kranjski: deželni odbor misli na to, da bi moč Save vpregel v industrieluo delo. Ako je kaj pametnega kak dež. odbor u-kanjeval, je to. Ako bi se upre-gle moči naše Save'za pripravo elektrike, bi vsa Gorenjska lahko postala pa kmefiji, kakor je v nekaterih bogatih krajih Francoska iindustrijelna zraven najboljše krnet'j e in bi se že lahko zdaj u-resnieile želje dobrih ljudi, ki želijo, da bi se kmetija in industrija družile, sredi kmetije stale fa-brike in človek bil kmet in indu-strijelni delavec. —
Potem bi se še lahko Krka vpregla v tako službo in kaj bi marljivi Suhokranjčan ne stvar-jal v svojih hribih na stroju! — Tn v Gorenji savinski dolini bi Savina bila dobrotna. Trst postaja za nas Slovence središče vsega narodovega gospodarstva. Zdaj so pristan od 7 kilometrov razširili na 12 kilometrov dolžine. Zdaj bo ta naš pristan za pristanom v Hamburgu ki je dolg 24 kilometrov, precejšen. Proti severu mi 'Slovenci ne bi ore m o trgovati z družim, kakor z živino. V nemške, štajerske kraje še tudi prodaja staj. Slovenec svoje vino. Ali koliko živine, kuretni-ne. koliko izdelkov industrije bi se dalo čez Trst prodati v izhodne
dežele, kamor gre pot trgovine u Trsta!
Dalje prihodnjič.
Bolmk-tat. V bolnišnici Saint Louis v Parizu je bil operiran 27 letni Mamriee Benedite na nosu. Da »e mu bolezen ne razširi, so m/ii djali na rano košček radija, vreden. 6000 frankov. Bolnik je poznal vrednost radija, delal se, kakor da bi .se radij izgubil, zapustil zdrav bolnišnico, toda neki 'tajni detektiv ga je vedno za--ledoval in dobil slednjič radij na stanovanju tatu, katerega .so že zaprli.
Želodčni^ katar.
To je ena najnavadnejšib bolezni in bi se jo moralo zvati vnetje želodčne sluznice. To vnetje se navadno povzroči vsled zavžit-ja preveč hrane ali pijače. M ve-čih slučajih ljudje imenujejo to vnetje za malo slabost in jo skušajo ozdraviti s temada vživajo zelo aromatična in kisla jedila in da pijejo jako alkoholično pijačo. Tako početje stori več 'kvara ‘da bot nemil želodcu kol si morejo predstavljati. Edino pravo zdravilo je Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko 'Vino. ker isto istodobno stimulira in oj-ačuje želodec in ga pripravi sposobnega za sprejem krepčilne brane. Naj povzroči želodčni katar kar hoče. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino -ga hitro ozdravi. Rabite ga ko hitro zapazite spremembo teka ali telesne moči. Poskusite g;!» za želodčne bolezni,, bolezni d rob ja. mišic in krvi.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner. 1333 — 1339 So. A-hland Ave.. Chicago. 111.
Celoletna naročnina na “Glas Svobode’’ je $2.00 (dva tolarja).
The Collins N. Y. Medical Institute
140 WEST 34th STREET = NEW YORK CITY.
Svetovnoznani slavni profesor zdravil, ustanovitelj The Collins New York Medical Institute in pisatelj znamenite knjige Človek, njegovo življenje.in zdravje.
3
%
l-r-Fran k Severietti, Cleveland, Miss. V — treh tednih ozdravljen bolezni želodca, prs in vrat-a.
— Justo Hermandez Hun-tingtdn, Ark. — Ozdravljen, Glavobola in želodčne napake.
—Francis Lawandowski 416 So. Jackson Str., So. Bend, Ind. —Ozdravljena, odprtin, hrast in ispadanja las.
3— Jos. Miculká R. P. D., 1 East Bernard Tex. — Ozdravljen Nervozi tete in onemoglosti (slabosti)
9	— Ansbren Luksič, Tonopac, New. — Ozdravljen sifilisati-čni|i znakov.
10	— Antanio Lo Castro 156 Troop ’Ave. Brooklyn, N. Y. V dveh tednih ozdravljen reumutizma.
It — J. Jakobson , Spermafo-rehoos, Neb. — Ozdravljen generalne slabosti.
15 — J. Jacobson , Spermato-rehoca, Nebraska - Ozdra-ivljen generalne telesne oslabelosti.
1(1 — Ludwik Solek, 174 W. KiunyStr., Newark,N. J.— Ozdravljen,vnetja pljuč želodčnega katarja-in vnetja oči.
17	— Lucija Turi. Box 126, Meadow Lands, Pa.—Ozdravljena Srčne napake.
18	— Don Sime Golan Zadar Dalmacija — Ozdravljen kostnega reumatizma.
24—Krišno Jordanoff',Box 897, Jerome, Ariz. — Ozdravljen, bolezni želodca,kašlja, in bolezni prs.
- Marija Olson, Wilkin-sburg, Pa. Ozdravljena, reumatizma. , i
29	— Nikola Haky, 844 East 21 Sir., New York City* — Ozdravljen generalne telesne slabosti.
30	— Miss. J. A. J. — Los Angeles, Oal. — Ozdravljena
reumatizma, telesne slabosti in bolezni želodca.
31	— Petar Smith 2802 Bay A ve., Hoquiam, Wash. — Ozdravljen , reumatizma v nogah in hrbtu.
NI BOLJŠIH DOKAZOV NA SVETU.-
Zelo lahko se je poviševati in slovitega delati, z izmišljenimi zahvalni-eami, a vse drugače je dajati dokaze in resnico svojega delovanja. Med tem, ko se drugi zdravniki z lepimi oglasi polne sarpohvale in izmišljenimi zahvalnieami ponujajo, je ravnatelj THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE uposljen, z zdravljenjem sfoterih Slovencev nad katerimi so drugi zdravniki obupali, ker jih z svojimi navadnimi zdravili niso mogli ozdraviti.
Ml OGLAŠUJEMO RESNICO
ako mi rečemo, da ravnatelj THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE ozdravi v jednem tednu več bolnikov kot jih drugi zdravniki vidijo v celem življenju, in to
DOKAŽEMO
z tem, da navedemo nekoliko imen in naslovov ozdravljenih bolnikov kateri šobili svoječasuo ravno tako bolni kakor ste vi danes. Poskusili so prej vse druge zdravnike, ne da bi jim isti zamogli kaj pomagati, akoravno so pri njih ves svoj denar potrošili. Danes pa, Boga hvalijo, da so navsezadnje našli ZDRAVJE, MOČ, ZADOVOLJNOST IN SREČO po cudapolnih zdravilih, naših modernih in iskušenih zdravnikih.
NOBEDEN DRUZIH ZDRAVNIKOV
na svetu ne more oglasiti, tega kakor mi. Ker še niso bolnika ozdravili in ker še tiste dve zahvalnice katere tiskajo niso prave, ampak izmišljene in neresnične.
Ne verjamite in ne dajte se zapeljavati od tacih zdravnikov kateri so pričeli v tem letmei času, malo trgovino z ničvrednimi zdravili,'ker dobro vedo, da je v tem letnem času največ bolezni in da je sedaj čas. uboge slovenske bolnike izkoriščati, kateri se ne vejo ^ia pravo mesto obrniti. Taki oglaševalci gredo tako daleč, da si najamejo kakega neiskušenega zdravnika, kateri jim po ceni shišbo opravlja, ga oblečejo v novo suknjo, tako da v resnici izgleda podoben pravemu zdravniku in to samo radi tega, da zamorejo tembolj Slovence iskoriščati.
Verjamite tem, ako hočete biti zapeljani in izkoriščeni, pišite jim in se bodete o tem prepričali.
PIŠITE TAKOJ DANES PO
znamenito knjigo in priložite 15 centov v znamkah za poštnino. Vski Slovenec bi jo moral imeti.
URADNE URE SO
Vsaki dan od 9 ure predpoldan do 1 popoldan in od 2 ure do 5 ure popoldan. Vsaki torek in petek od 7 do 8 ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10 ure predpoldan do 1 ure popoldan.
Glavni ravnatelj Dr. S. E. Hyndman.
Ako toraj boljujete na kakoršni koli bolezni, pilite ali pa pridite osebno v
5 — Miss. Anie Lukais, No. 27 Berry St., Brooklyn, N. Y.— Ozdravljena, reumatizma v rokah in nogah.
0 — Ida Johnson — Cloquet, Minn. —. Ozdravljena glavobola in želodčne prebave.*
7	— J. Rebjak Swedesboro, N. J.—Ozdravljen bolezni pl juč.
8	— Mrs. Marije DobosNo'. 640 Grand St.,. Brooklyn, N. Y. Ozdravljena bolezni maternice in neredne perijode.
12	— Mrs. John Gurka, East Re.hwaj’, N. J. — Ozdravljena, kroničnega zaprtja in želodčne bolezni.
13	— Mr. John Gurka, East Reliway, N. J. — Ozdravljen kroničnega glavobola, vrtoglavosti in Slabe prebave.
14	— Marija Fontana, Trestlo Pa., Box 68 — Ozdravljena bolezni prs želodca in ledvic.
19—	John Skiptunas, McAdoo, Pa., Ozdravljen bolezni prs težkega dihanja in slabe prebave.
20—	John Ferschman, 174 East 3 St., New York City — Ozdravljen srčne napake in težkega dihanja.
21	— Mrs. Roh Abbie, Neb. — Ozdravljena kroničnega reumatizma.
22	—'Mr. Roh, Abbie, Neb. — Ozdravljen kroničnega r^u-jnatizma.
20— Frane Antulik, 1350 Washington A ve. Columbus, Ohio. Njegov otrok ozdravljen od telesne slabosti želodčne bo-
/ lezni i.t.d.
27	— Miss. Angelica Fran-kovič, 648 Eagle Ave. New York City. —^Ozdravljena, srčne napake in bolezni pljuč.
28	- Mrs. Lidie Flaclibart Elm hurst Long Island N. Y. — Ozdravljena reumatizma v rokah.
32 — Florijah Rak, Herminie, Pa., Box 18 — Ozdravljen, prehlajenja, v trehtednih.
33— T. P. Petof. Buhl Minn., Box 301 Ozdravljen očesnega katarja.
34 — Lvan Papež, Box 87 York Haven, Pa. — Ozdravljen težke notranje bolezni.
«1
N
y
o
p
Î
I
Dolgo življenje
Naravno je, da človeštvo želi znanstveniki vsea dob so skušali iznajt dano, da bi večno živili, pt lahko do tovni zdravniki se strinjajo v tem, da p volih delih našega telesa, i’ važnega sistema bolan, že celo telo trpi del. d > limi zooet naše zdra organov in isto je dobro poznano
si življenje, kar je najbolj mogoče in d živi jenski uvarek. Ker pa nam ni je joo laljšamo naše življenje. Vsi sve-ljenja je v prebavnem sistemu, to je skoa katerevgre hrana. Ko hitro pa je kateri del tega zelo če mm pa je mogiče tiit.ro ozdraviti ta bolni Samo eno zdravilo je za vse bolezni prebavnih
v je m moo
Trillerje vo
Ameriško zdravilno Grenko Vino
Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čntnice, čisti kri,
napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje.
Istega sme rabiti vjak član družins, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda reči o dragtn zdr ivilih. Čistost in pristnost istega je jamčena po U. S. Ser. št. 346-Tis >'.e pnp iročil najuplivnejših oseb potrjuje zdravniško vriednostdega zdravila. Zdravniški nasvet, pa pasti, zastonj! Pišite v domačem jeziku:
REGISTERED
JOS. TRINER
1333-1339 So- Ashland Ave
Chicago, 111
Oitatelje opozarjamo Da Trinerjev hrvaški in slovenski briujayec, importiran in
ZASTONJ
v<f" «C Ci, V;
MOŽEM

DOPISI.
PISMO GLAVNEGA PODPREDSEDNIKA
Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze. ,
Nofcomis, IH., 16. marca 1910 Cenjeni urednik glasila S. S. P. Z.
Kot podpredsednika naše dične Zveze Pie veže dolžnost, da se sem in tja oglasim v glasilu. Opazujoč napredek in ra zev it Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze, m o..prav veseli, da^se vresniouje-jo moje besedij, katere sem govoril na konvenciji, namreč, da moramo računati, da se ho ta Zveza v kratkem Času razširila v najmočnejšo' slovensko jednoto v A-imeriki, m da moramo pravila tako napraviti, da dobi vsak elan kar največ mogoče podpore v potrebi za mal ašesment. Ako pregledujemo imenik podrejenih društev vidimo, da večjih slovenskih. naselbin še ni zraven. Kaj je temu vzrok? Zdi se mi strah pred .duhovščino in brezbrižnost. Rojaki — svobodomisleci in naprednega duiha ne bojte se vendar ustanavljati društva po naselbinah. kjer vlada klerikalna večina, ker gotovo izmed več sto rojakov vas je vendar kakih deset ali več da »te svobodomiselni, napredni . . . Ustanovite si društvo, katero bo po vašem prepri-čanjiu. Pišite na glavnega tajnika
S.	S. P. Zveze za -pravila, zapisnik in druge tiskovine, primerjajte jih. s pravili- in tiskovinami drugih jednot in^potein sodite. Gotov sem, da temelj naše Zveze, podpora in drugo..kot nizek ases-rnent, redno in točno uradovanje in izplačevanje podpor, bolniških in'drugih vam bo ugajalo. Takega. redu in "ugodnosti ne dobite pri nobeni drugi Jednoti, zakaj bi se potem1 obotavljali?!
Nič ne de. ako je eden ali drugi že član kakega družega društva, saj vsak lahko. ve. da samo eno društvo p.e zadostuje za podporo bolezni in zato je priporočljivo. da je vsak delavec član vernih; društev — ako le mogoče. V večjih naselbinah, je pa tudi dobro in koristno, da 9O1 vsakovrstne Jednote in Zveze zastopane po svojih -društvih; posebno v novejšem oa.su nas slovenski na rod je začel uvidevati. da klerika lizun ha.s vodi. samo nazaj v temo. po temi in sili suženstvia.
Vedno- na novo- prihajajoči :e-lement iz starega kraja je pustil Še v dblnovini suknjo kleri-kaliz-■nia in ve-sel bo, ako- naj-d-e v novi do-movi-ni- soimilšljienike, .organizirane v podpornih društvih. Ena proti sto/ -da bo pristopil v tak-o društvo.
Naša di-čna S. S. P. Z. je še le v povoju in raste, lepo raste. In ako -hočemo, da. bo započeto delo s podvojeno s-il-o- napredovalo moramo zastaviti- podvojeno silo v to svr.ho. Agitirajmo!
Vsakega rojaka — delavca bo1 di delavska dolžnost, da čita deri »vski list Glasi Svobode, ki je glasilo naše Zveze. Rojaki širile glasilo in ki-er .se dobi en zaveden rojak naj. poišče druge in se ž njimi posvetuje za ustanovitev svojega' društva, katerega priklopijo k naši Zvezi, Ako vsi svobodomisleci- in naprednjaki pokažemo tudi dejanski kaj smo. tedaj je naša, S. S. P. Zveza lahko z onim udarcem: na j večja podporna Zveza; klerikalci nas ne bodejo zasmehovali, temveč s trahom bodejo gledali na sad napredka — prosvete. Delavec se bo učil misliti samostojno, rojakom se bo začelo svitati in ,sp-o-znali bodejo, da niso ustvarjeni Samo za težke verige in' hlapčevanje, temveč da narava je tudi njim dala svobodo. -
Tora j somišljeniki pogum! Napravimo iz naše S. S. P. Zveze najmočnejšo slovensko Jednoto'. Do prihodnje konvencije zastavimo vse sile, -da. bodem» lahko s nono-som pokazali onim, k-i tavajo še ¡v temi. da S. S. P. Zveza stoji m napredek, svobodo, narodno Gvar in p-o-dnoro slovanskega trpina v Ameriki. Združimo se ker v sloigi jie- moč!
Pozdravljam; vse brate v ,S. -S. P. Z. in rojake- po Šimi Ameriki, tebi naše- Glasilo p* želim veliko uspeha,	Math Gaishek,
Mulberry, Kans. Cenjeno uredništvo: —
-Z -današnjim dmam vam pošiljam- -svoto $9.45 kater-o -sem na-
bral Od tukaj-š.nih radodarnih rojakov v podporo sirotam v Primero, Colo. -p-	?
Pri .geji- .Slovenskega Katoliškega Podpornega Društva sv. Barbare št. 41 sam nabral svoto $9.45 in sicer so darovali po 25c:	M.
Zupan, J. Bognar. V. Peper, J. Kovačič, F- Kodrič, J. Lapajne, F. Dani ček, J. Šegotič, F. Vehovec, V. Blažič, J. Knez, Tj. Še-r-ši-na. J. Jo-r-diani. Jno, Jordani, S. D-udaš, A. Vertnik, L. Češek, M. Skalet. M. Krulc. T. Bradovfč, M. Vozel, J. Kosmač, J. Rudman, J. Vehovec; A. Peive 30c; po l'0c.: T, Kopši-č in J. Vojtršek. Nadalje so darovali : A. Muren 50c,i-L. Ramovš 450, in^po 25e": M. Kodrič, A. Kolar, J. Železnik. J. Omahen, F. Lepej, 51. Špan. F. Konec, J. Lekše. —
Zahvaljujoč se. bjagiin darovalcem v iijienu Primero sirot, pozdravljam' rojake širom Amerike, J. Lekše.
Gratiot, Mi-ch. Dragi Ali Glas Svobode: —
Kaj ne to ime vann je še skoro nepoznano, pa ni čuda saj to je mala, nova. slovenska Daselbina blizu- Mobawk. Mie-h. in zato tudi se dosti ne sliši- iz našega kraja. Snega imamo dovolj, pa še -zmiraj nal etava.
Tu. vam pošljem $2.00 in sicer vpišite en dolar 50c na lanski dolg, 50c. pa n,a letosni; v kratkem- pa vam pošljem še drugo, zato mi ni treba lista ustavljati, ker ga rada črtam, če prav druge babe, ki saim-o v “gaspuda’/ vr.ja-mejo, nekako zavidljivo na me aro. ,	»
Iskren pozdrav na čitatelji-ce in citate! je Glas Svobode.
Naročnica.
SLOVENSKI KAMNOSEŠKI SKABI.
Van Houten, N. 51. Cenjeni urednik: —
Prosim priobčite te vrstice v naš priljubljeni list Glas Svobode.
Kar se dela tiče, tukaj še ni preslabo. Delamo stalno in vsaki dan, sa-mi- plača je mala, ker to je- že ka.p ital isto vsk.a navada, da nas zatirajo s tem, da moramo dosti storiti za mal denar. 5Ienda se boj-e. da bi- delavci prehitro o-bo ga teli.
-Tukaj vam ¡pošlim mal-o svoto $3,75 katero so darovali tu-kajišni rojaki za Primero sirote (Zadnja dva darovalca sta Španca.) in sicer so dali po 25-c: J. Fabijan. M. Mrvar. J. Do-bravie. A. Bučar. J. 5'farčilja, J. Lučič, M. Masar. 51. Bačič/ A. Gornik, A. Bever in Desiderio. Jaz sam’ dam pa $1.00. Darovalcem; iskrena ¡hvala in pozdrav!	Jos. Trebič.
Sublet, Wy-o.
Cenjeni: —
Namenil sem se napisati par vrstic v nas delavski list ¡upajoč, dai ne bodo te vrstice romale v uredniški- koš.
Ne imore-m -si kaj, da ne bi ¡kritiziral -malce naših rojakov, ki se kratko™ al o skoro -nič ne zanimajo- za -delavsko- časopisje in -zato tudi ne vedo kje jih čevelj žuli.
Dragi rojaki,- poležite malo bolj pridno po delavskem časopisju in prebirajte ga skrbno, da bodete prišli do spoznanja. Edino takrat bodemo delavci prišli do popolne zmage, kedar bodemo- vsi združeni, dokler ,-pa večina izmed nas samo za pečjo spi pa ne moremo misliti na vs-p-eb.
, Z at' oraj rojaki prebudimo se iz Sjpanjia in delujmo v prid delav-•t va. ker le potem bodemo lahko spali stpanje pravičnega, ko si bodemo v s-vesti da smo tudi mi storili nekaj 23 se in vp-ri-d trpinov.
'Kar -se dela tiče tukaj v našem premogovem rovu ni še preslabo, čeravno bi bilo kaj boljšega pričakovati. Sedaj delamo vsaki dan ali za poleti se ne ve kaj še pride. Znabiti naim; skrajšajo delavne dneve na diva do tri dni na teden, ker nam semintja obetajo, potem -bo pa marsikateri izmed nas šel s trebuhom za boljšim kruhom, ker tukaj je stanovanje in hi-gna silno draga,
K sklepu pozdravljam vse rojake- širom Amerike in tebi naš list želirni veliko uspeha in predplačnikov in da nas bi kmalu obiska val vsaj -dvakrat na teden.
F. Lark, zastopnik lista.
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111.
D-ne 13. novembra 1- L smo bili organizirani kamnoseki v Bedford, Indij prisiljeni odložiti svoje orodje ter zastavka ti.
'Naši bossi nam niso hoteli mirnim potom' izpolniti naših opravičenih zahtev, in zato sm-o se 0-prijeli tega sredstva, da si zboljšamo svoje razmere. 5’ -svesti smb si bili, da se borimo za pravični) delavsko stvar in da nam bodo stali v tem boju na strani vsi zavedni delavci in z nami čuteči delavski p-rijatel-ji.
V Bedford, Ind. dela mnogo domačinov, a tudi druge narodnosti: Oigri, Nemci, Slovenci. Večinoma so vsi razredno zavedni in dobro organizovani. zlasti pa domačini. x
IKer si o- bile simpatije vsega prebivalstva odločno na naši strani (c'elo šerif in policija!) in ker je naša unija plačevala vsakemu štrajkarju po šest dolaJrjev na teden, tako da. lii ne bilo treba nikomur skebati. — smo bili toliko bolj prepričani, da- zmagamo v n-aš-em pravičnem boju.
Ak-o- bi bili vsi delavci -solidarni. t. j. vsi .za eneva in eden za vse. in ako bi ne bilo med nami Judežev Iškarjotov, ki prodajo svoje delalvsko prepričanje za par grošev ter so vedno na uslugo svojim izkoriščevalcem, — bi bil boj pač kmalu dokončan in .zmaga naša, — vkljub temu da stane unijo štrajk ogromne žrtve, — 0-krog 2400 dolarjev na teden!
A žal, da so se dobili tudi med nami ¡garjeved, ki so šli le za svojim osebnim dobičkom. — skupne delavske koristi so jim pa deveta b ri ga!	.
Domačinom- na čast moram priznati, da se ni j eden med njimi ni dal izrabiti kompaniji kot stavkokaz, pač pa nekaj nezavednih Ogrov, nekaj Neimeev in — v našo sramoto —’ dva Slovenca! In kar .je še grše. — oba sta samca! Nista imela torej prav nobenih 0-pravieljivihi izgovorov, češ da morata skrbeti za svojo družino, in bi toliko ložje vztrajala v -stavki' kot- p-ai oženjeni .delavci, ki imajo -skrbeti za f amili jo. Unija- je plačevala vsa komu štrajkarju po še-s-t dolarjev na teden, in s tem denarjem se samec za silo že preživi. vsaj, nekaj časa; stavke itak ne trajajo večno.
Ta. dva slovenska skaba, ki sta med kamnoseškim št raj kom v Bedford, Ind., delala in se nista sramovala, odjedati kruha in ovirati boja svojim tovarišem, — sta': Jack Pretnar, doma iz Radovljice in Jakob Baloh k Crnivc na Gorenjskem.
Kakor sem. 'že prej omenil, je vise prebivalstvo simpatiziralo s štrajkarji, da. celo šerif in policija. In to pove veliko! Skabom pa je kazalo vse svoje ogorčenje na prav občuten način. Kjerkoli so videli «kabe, so- jih zasramovali in za njimi pljuvali s :‘fej-klici’;. Posebno od .žensk so jih morali mnogo preslišati. Nazadnje si že niso več upali hoditi peš' na delo, marveč jim je kompanija preskrbela avtomobile. d'a so se na delo vozili. Oboroženi s-o bili tudi -z revolverji. Prišlo je -do večkratnih spopadov med skaibi in št ra j k ar ji, kjer se je streljalo iz .obeh strani. Šti-aj.karji s-o hotele, kjer so bili ska-bi nastanjeni, š+urmali in v svoji opravičeni jezi skoro vse razbili. Šerifova naklonjenost Vlo štrajkarjev se vidi v tem. da jim je dal deset iminnt časa, da so -mogli s-kabe napasti !
'Pripomnim še. da So bossi naročili iz Ohicage same močile s)ka-be. in sicer v to svrlio, da so- 0-stalira skaboui dajali poguu in da so se lahko s štrajkarji pretepa-vali. — —
To je ob kratkem poročilo o kamnoseški stavki v .Bedford, Ind
Po sklepu unije imajo se imena stavkokazov priobčiti v listih. To so že storili iglede svojih skabov nemški in oger-skj listi, o omenjenih dveh slovenskih stavkokazih pa mi v javnosti doslej še nismo nič slišali.	John Bizjak.
Chicago, Ul.
Grof — ulični pevec. V Turini je umrl grof Eugen Piassaseo. — Bil je pijemonteški poročnik, služil v Španiji, m-oral opustiti vojaško službo- radi rane. V Turinu si je služil denar s tem, da je prepeval po uili-cah. Podpore od bogatih sorodnikov j-e vedno odklanjal.
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
Vsaka knjižica je vredna $10.oo vsakemu bolnemu človeku.
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi:	Sifilis ali
zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poslite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico,-
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSLITE GA NAM.
Dr. JOS. DISTER & CO., Aus. 708 Northvves^ern Bldg.; 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje: Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, dami jo takoj pošlete.
Ime...............
Pošta
Država.
ITALIJA
EGIPT in Adrijansko obrežje,
potom Azorov in Madeire.
Stara zanesljiva
CUNARD LINIJA
Ustanovljena l. 1840 Velikanski, hitri NOV parnik [Plavajoči hoteli]
C A^M ANI A^nB tri viiake)
Največji parnik na morju in njena sestra
CARONIA dva vijaka)
Oba merita 677 čevljev, 20.000 ton in sta največja na svetu.
CiYOMlA i	na dva vi »ake	\
d ^ At/ l \ 1A • 600 čevljev, 14.300 tonov "
Carmania zapusti New York, 22. jan., 5. marca.
Saxonia, 5. Feb. in ig. marca. Caro7iia pa /g. febr.
Ogrsko-Ameriška Linija New York v Reko čez
Gibraltar, Ginove. Neapejl, in Trst. Novi moderni parniki na 2 vijaka
CARPATHIA .... 13600 tonov
PANNONIA...10000 tonov
ULTONIA....10400 tonov
Za daljše poizvedbe obrnite ee na:
CUNARD STEAMSHIP CO., Ltd. F.G. Whiting. M?r. Western Dept.
S. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts., CHICAGO, ILL,
ali na lokalne agente vseposvod
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN 1/19 So. Centre Ave., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim drnštvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval iti pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
EDINA
VINARNA
Irgovina snovodobnim obuvalmo ... ..	,-v	...	.. ,
s	_	__ ki toči najboljša kalifornijska
Vstanovljena leta 1883	in ibiportirana vina.
Velika zaloga obuval najnovejše kako- i POZOR! Kedar kupite ga-vosti po zmerno niških cenah.	lon yina, ali Več, tedaj Vam
l/MJIU 1/ 8 p ■ t pripeljemo isto na dom —
JOHN KLO F AT brezplačno!
631 Blue Island Ave-, Chicago. !	Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, da
Druga vrata od Kasparjeve Banke ni	nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
----------------------------------I	Vsi dobro došli!
svobS“^^“^.!-108* Bernard, 620 Bine Island Ave.
TELEFON Canal 842
S9verova Zdravila so priljubljena radi svoje izdotnosti
pomenja
kožne opahke, bledo obličje, tvore in uljesa, utrujenost in izgubo trdne volje
pometija
zdravo obličje, pravilno prebavo, poživljajoče spanje čvrsto telo in jasno misel.
Po dolgi zimi potrebuje vsakdo krvi se čutimo utrujene, potrte. Treba je samo uživati.
zdravila za kri. Vsled < rit 1 < le brez veselja do dela, brez It l a
organi se spet okrepi, da izno To drag oceno spomladens rane, tvore, bezgavke, kož ni, tako da povrnea popol Cena $1.00.
Ta vam zboljša in očisti kri, zaposljujejo, in zdravi boste, zdravilo leči bule, uljesa, živa opahke, in druge krvna bolez-zdravje.
pošiljalo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem nli znancem v staro domovino In to seveda najraje v gQ.
tneje in na j c e a a j e
tovem denarju, kar pa
preskrbi
82 Cortlandt St
---i-----r odruznica:-----------
6104 St. Clair Ave., N. E.,	Cleveland, O.
Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže! Sedaj pošiljamo
| RAZNO IN DRUGO]
siT -	
M	da!
Ul m	Blood PueiFiEBj AW • U
	! ;i
il	i Aii biCtlifNT AKO j: | BiUABlE BUSEDY j ; /<» iavKi. &Ä »v/ U/ A j j En!*??* | Sut 2&am xJY&t- re»! <J)i3*iMS
■ m 111	i Re*t 8« 2^- i
	i Mr.»;««»* w tue !
■-’*8 I	»v ; j W. F, SEVERA CO. j la&vH "zm* i CKDAR EC-FIDS. -
	
Zahtevajte Severovih Zdravil od vsakega lekarnika. Veduo pazite na ime “SEVERA” na vsakem zavitku. To je poroštvo čistosti in izdatnosti. Ne vzemite druzih.		
Nikarte		Zaščitite
zanemariti!		se!
Kadarkoli vas muči zapeka, neprebavnost ali kake druga nerednost želodca, jeter in drohie. ni k arte zanemariti taci ga obolenja n uživajte Severov Življenski Balzam. Povrače slast do jedi. podpira prebavo, preganja zapeko, pospešuje prilikoianje io vsnosablja telo k od pot u prot: raznim boleznim. Pravo zdravi lo za bledolične dekleta in slab tne žene Najboljša tonila za priletne ljudi. Cena 75c		Ob tej letni dol i napadajo človeka n ut ge pljučne bolezni »sad nagle premene ne-rrena. Bodite skrbni: Za ščiti te svoje zdravje! Za hitro olajšbo hripavosti ali kaš ja uživajte Severov Balzam za pljuča. Vsak popitek izdaten, ola;?a najtrdo-vratne š’ kašelj, teši iD leči vnete s apnil r, lajša dihanje in krepi pliu'a Prežene hripavost, pospešuje isblju' r rje ir r re-preča hujša obolenja. Cer a 25c in 50c.
W.I	F. S	EV	i	— . O« CEDAR RAPIDS |\A VO. I0WA
				
ALI SE BRIJETE DOMA?
svojemu namenu, in ki narodno prodaja za $4.00 in vise. Ta ponudba, kakor pričakujemo bo prinesla stotine novih odjemalcev naSeh britev na katerih se čita ime: Jos. K ral in katerih se je prodalo ?,e tisoče v 38 letih. t. j. od 1. 1876 Mi samo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo do prepričanj», da ravno te naše britve Imajo najboljše lastnosti. Vse naše britve so popolno jamČene in jih z veseljem zamen j.imo v vsakem event slučaju. Še celo brivci ne morejo raČi sodbe o britvi dokler je ne pošknšajo, toda mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA $2.00. Fošiljatve izven mesta se sprejmejo. Rru-simo britve za 25e od komada. Delo jamčeno. Zn naročnine izvan Chicago pošljite še 5c posebej za poštnino.
ZALOGA POHIŠTVA.	1 Tel. Canal 728
Ustanovljeno leta 1875.
j 417-419-421-423 W. 18th St..
JOS. KRAL
Chicago, 111.
UGODNA PRILOŽNOST.
Spodaj podp^ani prodam leno urejeni SAL00N na glavni cesti, blizu cementarne. Kedor hoče imeti lep dobičkanosen saloon se naj obme za vse informacije na IGNAC TURK
R. F. D. 24	La Salle, 111.
Poštne hranilnice,
“New York Call” poroča, da je predlog za ustanovitev državnih poštnih hranilnic bil z večino sprejet v senatni. Tozadevno natančnejše poročilo priobčimo o priliki.
Papež pred sodiščem? Sodišče v San Ciano na Italijanskem je pozvalo papeža, naj se pride zagovarjat radi protipostavnega prejema dediščine kanonika Adame, ki je zapustil več miljonov lir.	• j
Usodepolna zamena. Dva delavca sta v Devi na Erdeljskem zamenjata zvečer, ko sta si hotela pripraviti večerjo, konservno škatljo z dkramitovo na kar je ta eksplodirala in oba ubila.
Smrti se je napil za 11 krajcarjev v Gardonyju pri Stolnem Be-lemgradu 'kmetski fant Julij Sza-kal. Stavil je 11 krajcarjev, da izpije liter vina na eden dušek. Stavo je sicer dobil, ali čez par minut je revež umrl, ker ga je zadela srčna kap.
Divja svinja je požrla v nekem gozdu pri Brašmi na Erdeljskem petletnega Jožefa llilo, ki si je bil zašel. Ostalo je samo nekaj kosti.
Novi okrajni sodnik, g. dr. Jakob Doljan, je te dni nastopil svojo novo službeno mesto v Postojni. Postojnčanu so lahko ponosni. da dobe tako “iepega” sodnika. — Der Sc.hoene.
Nepošten rdečkar. Sod mg Izidor Mandl je kot vodja soc. dem. gospodarskega društva v Eggen-bergu poneveril 400 K in bil zato obsojen na šest tednov ječe. V blagajni pa manjka 754 K ter vse kaže. da je imel Mandl vredne <— so druge.
Zlato v Transvaalu. i' preteklem mesecu so izkopali v trans-vaalskiih rudnikih 579.743 lir št eri. Meseca: jatnuvarja je bilo zlata za 4000 unc manj.
Proti zmrzlinam na raznih udih je priprosto domače sredstvo sledeče: Belo repo se pusti do trdega zmrzniti in se jo v tem stanju y nezakurjenem prostoru na str-galniku nastrže in sicer neposredno pred uporabo. Ta nastružek sc da zvečer na bolno mesto, bolni del telesa se ovije in bolnik se vleže. Če je treba, se to parkrat ponovi. Na ta način so se že hude zmrzline ozdravile.
Kristjanske ljubezni do bližnjega na Moravskem nimajo več. — Tako se je namreč imenovalo pogrebno društvo, katero je pa policija razpustila, ker je predsed<-nik, vnet klerikalec, porabil vse dohodke zase. Predsednika Kunca so zaprli.
Pehotni polk št. 27 kaznovan-
Radi vedno se ponavljajočih iz-’ gredov. ki so jih v zadnjem času povzročali vojaki 27. p. polka, v Ljubljani, vojaška oblast odredila, da 'morajo biti vojaki tega polka od sedaj pa do preklica vsak večer ob 9. v vojašnici.
Na strehi umrl. 58Ietni delaven Martin Krečič je na neki hiši v Baikovljak napel.javal telefonič-no žico. Pri deln mu je prišlo nenadoma slabo in v nekaj trenot-k':h je bil mrtev. Njegovo truplo so z veliko težavo spravili s strehe. —
Štirinajst dni nepokopana. V
celjski, bolnišnici je. umrla neka ženska, katero so takoj zabili v krsto. Krsto so spravili v neko vito za vozove, od koder ni jo moral hlapec prihodnji dan ‘odpeljati na pokopališče. Hlapec je na mrliča popolnoma pozabil in ker se tudi imož ni brigal za pogreb, svoje žene. je počivala 14 dni nepokopana v -hrambi za vozove./
Zabava ‘‘boljših krogov”. V Parizu ie prepovedala policija zasebno predstavo, pri kateri so kazali 30 živ il ženskih slik. 16 do 18 let starih nagih deklet. Podjetnik je najel dvorano za dve predstavi, a že prva se ni obnesla. ker jo je policija preprečila. Vse osebe, ‘‘žive slike”, podjetnik in krosr 150 žensk in moških, ki so- se udeležili predstave, se bodo zagovarjale zaradi prestopka proti nravnosti.
Velik lakomnik je bil nedavno v Bosanskem Brodu pokopani bogati brnet Balati. Ker ie bilo znano. da je imel veliko svoto denarja. po smrti pa ni bilo ničesar najti, so sorodniki začeli sumiti da je vzel skopuh denar na — o-ni svet, Vsled prošnip sorodnikov je oblast dovolila, da so izkopali ter preiskali umrlega Balatija. V njegovi obleki. k,i jo je bil že nreje določil za pogreb, so res našli všitih za 32.000 K prejšnjih 'bankovcev, ki že nimajo Zdaj nobene vrednosti.
Dunajski oderuh. 291etni Još. TTprson si je ustanovil na Duna-
>
ju “banko”, s katere pomočjo je hotel "pomagati” revežem. Bil je precej znan, zato so se ljudje zelo zatekali k njemu za pomoč. 51 ož pa je hotel na račun revežev tudi »n dobro živeti. Na različne zastavnice je dajal posojila samo proti 20% obrestim 'mesečno torej letno 240%. Opeharil je tudi več svojih “.kapitalistov”, ki so mri posojali denar, da je mogla njegova “banka” redno posumiti. Človekoljubnega bankirja so zaprli.
Kaplan streljal na redarja. Mi
mo kaplanije v 51 oz ir ju sta šla ponoči 20 m. m. neki mladenič z mozirskim redarjem. Kar naenkrat je zakričal v kaplaniji kaplan, ki je z lovskd puško dvakrat ustrelil proti mimoidočima. Ena krogla je predrla redarju o-bleko. "Pravijo, da kaplan nj nri popolnoma zdravi pameti, odkar se je udeležil izobraževalnega tečaja krščansko-socialne zveze.
Dr. Tavčar častni meščan ljubljanski. 5Iest»ni občinski svet ljubljanski je v svoji seji soglasno in med splošnim o-dobravanjem izvolil na predlog župana Ivana Hribarja deželnega poslanca in deželnega odbornika dr.ja. Ivama Tavčarja za častnega «meščana ljubljanskega v priznanje njegovih zaslug, ki si jih je s ■Svoj.tu požrtvovalnim javnim delovanjem pridobil ne samo za mesto Ljubljano, marveč v prvi vrsti za celokupni narod slovenski.
Zadnja želja francoskega prostozidarja. V Arsu je te dni umrl 65 let stari premožni kmet 5Ian-gin. Vsled njegove želie se je pogreb vršil v smislu prostozidarskih predpisov, ker je bil pokojnik član lože. Cerkvena oblast je strogo prepovedala- da bi se katoličani udeležili nogreba. Ker je pa 51angin v svoji oporoki določil. da. dobi vsak, ki se udeleži ■mrtvaškega sprevoda, en frank, je bilo pri 5Ia®ginovem pogrebu toliko ljudi, kolikor jih doslej v Arsu ša1 n: bilo pri nobenem pogrebu. Gospodje v darovžu so se sicer jezili, a pomagalo ni nič! Noben tamkajšnji katoličan še ni imel takega pogreba, kakor ga je imel prostozidar Mangi n.
Z bankovci zakuril. Nek kmet na Češkem je prodal na sejmu tri goveda in vtaknil bankovce z drugimi papirji v žep. Ko ; - Prišel domov, se je mirno vlegel in pustil denar v žepu. Zjutraj je hotel njegov sin zakuriti in je iskal papirja za podžig. Oče mu je v pokpanju in ker še od prejšnjega večera ni imel jasne glave. dejal da je v njegovem žepu dovolj papirja. Sin je zgrabil vse -kupaj in zakuril. Se-le ko je videl plamen, se je očetu zabliskalo®!- glavi: planil je po koncu in hitel k peči, a rešil je le en košček st o k ronskega bankovca, ostalo bilo je 800 K — je bilo že pepel.
Nečloveški soprog. Pariški listi poročajo:	Lekarnar Para .je
bil 1 jubosuuiien na svojo ženo. ki je mati .petih otrok, od katerih je :?ajmlajši še dojenček. Vsakikrat, ko je Para zapustil stanovanje, je zaprl ženo v neko temno sobo ter jej nadel težke verige. 5Ied tem jetništvom ie smela imeti dojenčka pri sebi. — Ko je prišel na svet najmlajši otrok, ni poklical ne zdravnika, ng babico. — Zena je morala vedno nositi železen pas, do katerega je imel mož ključ. Kljubu temu. da je žena tožila, da jej «provzoea pas bolečine, ji ga vendar ni odvzel.
Ko -o bližni stanovalci doznali o trpljenju žene. so sc zbrali pred Parovo lekarno ter začeli isto brez druzega demoli-rati. Policija je posredovala in ko je doznala za razlog, je aretirala nečloveškega so pr .o ga.
Lourdes kot vir dohodkov. Po
neki ravnokar obelodanjeni katoliški statistiki je obiskalo, zadnjih deset let Lpurdes 3049 zdravnikov in 53.9158 bolnikov na 2866 rbmaifpi. Ramo » lansko jeto je šlo v Lourdes 605 železniških vlakov z 10.000 bolniki. Kopali so se bolniki v čudodelni vodi 131.261 krat in 5646 strežnikov je nudilo bolnikom brezplačno pomoč. ITžitnine je dobil mestni urad od romarjev 135.000 frankov. Pošta je prodala vrednosti za 110.000 frankov več kakor prejšne leto. Železnica je imela od romarjev to leto 26.720.4215 frankov dohodkov. Zadnje leto je prineslo 2 in pol milijona romarjev 50 do 60 milj. na Francosko.
Za kratek čas. Miha: Veš Jože, zadnjič se mi je zdel Zabret
res precej prifrknjen, ko je kričal na prižnici, d!a bo naprednjakom vzel ugled in veljavo. Pazi naj, da se kaj takega njemu in njegovim kimoveem ne prigodi! — Jože : 5Iotiš se Miha, kajti njim se kaj takega ne more prigoditi. — 5Iiha: Kako to misliš? — Jože: 1 zato, ker Zabret in njegovi ki-movci ugleda in veljave že zdavnaj nič več »imajo, in zato jim tftdi to dvoje ne more nihče vzeti!
atrašna nesreča. V Zagorju ob Savi,- Jožef Peterlin, ključavničar iz Podkraja, roj. leta 1850 v Mokronogu, je šel pri tukajšnjemu rudniku po noči — 12. m. m. — ob pol 10 popravljat stroj, s katerim, se drobi kamenie v prah, in s kterim se potom napolnujejo prazne pnemogovske jame, da ne vpada zemlja. Dal je znamenje, naj stroj začne delati, v tem hipu ga je stroj zgrabil za levo nogo, ga potegnil v zmečkovalne priprave, in mu telo vkljub temu, da ■o »stroj takoj ustavili, popolnoma zorel do trebušne votline. Umrl je na licu mesta. Prejšnji dan je pa neki optiko je ni premogar sekal v bbžini rudnika smreko, ki je padla nanj in ga ubila.
Svoboda v Rusiji. Iz Petrograda poročajo, da je ministerski predsednik Stoli,pin razposlal na v.se oblasti odredbe, s katerimi se prepoveduje ustanovljanje šol in knjižnic z imenom Tolstega. -Ruska birokracija ie storila s tem zopet profi-k rti turen čin, naperjen proti starčku v Jasni Poljani. ki se vse svoje? življenje trudi, d;a bi z ustanavljanjem šol m dragih kulturnih institucij povzdignil izobrazbo svojih rojakov. Ta odredba je prava biro-knatično-rnska odredba, ki dokazuje. da absolutizem še ni izginil :n »da bo. treba še hudih bojev, predno zmagata svoboda in demokratizem, Ruska birokracija je tudi s tem svojim činom pokazala pred vsem kulturnim svetom svojo nagoto.
Avstrija v službi “Siidmarke”.
Znano .je. da kupuje “Siidmar-k»a” slovenska posestva, katera potem prepušča Nemcem iz raj-•ha, najrajše seveda protestantom. Ker kapital “'Siidmarke” še ne zadošča. d.a bi razprostrl svoje kremplji' čez vse .jugoslovanske dežele, mu je priskočila na pomoč avstrijska vlada. Zlasti v Bosni se kaže vsa. prusjaška politika naše avstrijske uprave. IV» konca leta 1905 «e je razdelilo med naseljence jz Nemčije 21.892 lia najrodbvitnejše zemlje ob Savi in Drini. .Nemci dobe zemljo pepohvvna zastonj, dobe semena, drva, denar v gotovini, brezobrestna posojila, oproščeni so vseh davkov več let. Na ta način so nastale krasne nemške naselbine Wk)d:horst. Franz Josiefs-Feld, Rudolf-'-Thal in druge. Tako skrbi Avstrija za — Pruse, dečira domačin sestradan beži iz. svoje domovine, ki je postala .pod av-stro-ogrsko vlado paradiž — za Pruse. Takg pomaga avstrijska vlada “Siidmiarki" graditi “All-deutoseliland”.
0 rimskih financah piše neki bavarski 'katoličan: Koncem prešlega leta je narasel “Ingolstad-ter 5ie-sl)und” na 700.000 elanov in lan-ko leto samo se je pridružilo 22.080 članov. Sedež društva je frančiškanski samostan v In-golstadtu na Bavarskem in glavna naloga članov je. da plača v-ak r.-.v leto eno mašo. Prej .je sta' la maša eno marko, sedaj pa. ko se je vse podražilo, so se podražila tudi živila za dušo in tako velja danes ena mala sama 1.30 M. Boljši ljudje pa plačajo, kar dve marki. Iz tega razvidimo. da lo društvo 'nabere med letom nad 1 milijon sam o» za maše. Ker pa sune vsak uhnlvnik na dan citati sam o eno mašo. bi moralo društvo i-roeti celo leto zaposlenih 2000 duhovnikov, ki bi čitali celo let ) 700.000 maš. Največ članov pošilja .prispevke frančiškanom v In-golstadt,. Tam pa so samo štirje patri. ,ki niti za Ingolstadt ne zadostujejo. Zato gre ves denar v Rim, ki ga potem deli revnim italijanskimi samostanom, da -berejo maše.
Parlament v cerkvi. Neki angleški poslanec, znan kot govornik, je šel v cerkev, sedel v stol in zaspal. Gotovo je sanjal o" kaki debati v angleškem parlamentu, ker je kar naenkrat vstal in za-upil: “Dvomim, da smo sklepčni in zahtevam, da se prešteje navzoče!” Ali so gledali duhovnik in verniki? Njegov predlog .je propadel.
Cenik knjig,
katere se dobe v zalogi
“GLAS SVOBODE” Co.
1518 W, 20 Street, Chicago, 111.
Cankarjevi spisi:
Vinjete . .........—	.......$1.80
Jakob Ruda....................... -60
Za narodov blagor...............$1.00
Knjiga za lahkomiseljne ljudi... $1.25
Kralj na Betajnovi..........s;..$1.00
Hiša Marije Pomočnice...........$1.00
Gospa Judit.....................$1.00
Nina ...........................$1.00
Krpanova kobila . ..............$2.00
Hlapec Jernej.................... -75
Zgodbe .........................$1.00
Za križen . ....................$1.50
Ojt zori .....................  $1.50
Kersnikovi spisi:
Cyklamen, I. snopič.............$1.25
Agitator, II. snopič.,..........$1.25
Na žerinjah, III. snopič........$1.25
L itrski ljudje, IV. snopič------$1.25
Rošljin in Verjanko, V. snopič. .$1.25
Jara gospoda, VI. snopič........$1.25
Gospod Janez, VII. in VIII. snopič ..........................$2.50
Berite novice, IX. snopič.......$1.75
Trdinatovi spisi:
Bahovi huzarji .................$1.50
Bajke in povesti, I. zvezek.....$1.00
II. ............$1.00
„	III. ...........$1.00
,	.. IV. .............,—.80
V- .............$1.25
Jurčičevi spisi:
zvezek ....................—.60
.;..................—.60
...................—.60
.. [................—.60
I.
IT.
IIT.
IV.
V.
VI.
VIT.
VIII.
IX.
X.
XI.
.—.60
.—.60
.—.60
.—.60
.—.60
.—.60
.—.60
Družabni razredi v časa francoske revolucije
SPISAL K. KAUTSKV.-POSLOVENIL A. H. S.
Sienkiewiczovi spisi:
Rodbina polaneških v 3 delih... .$5.00
Mali vitez v 3 delih............$3.50
Potop I. in II. zvezek..........$3,20
Križarji v 4 delih..............$2.60
Za kruhom ......................—.15
Z ognjem in mečem, v 4 delih.. .$2.50 Brez dogme .....................$1.50
Stritarjevi spisi:
Pod lipo .......................—.60
Jagode '. ......................—-60
Lešniki ........................—-60
Zimski večeri ..................—.60
Knezova knjižica:
1. zvezek ....................—.40
II..............................—.40
VII..............................—.50
IX...............................—.40
X...............................—.40
XI...............................—.40
> XII. ............................—.40
XV. .............................—.75
Tavčarjeve povesti:
zvezek .................
I.
II.
III.
IV. V.
$1.35
$1.35
$1.35
$1.35
$1.35
Tolstojevi spisi:
Rodbinska sreča ...............—.40
Ana Karanina .................$3.20
Kazalu ........................—.80
III.
IV.
V.
VI. VII.
VIII.
IX.
Venec slov. povesti:
zvezek ..................—.60
..................—.60
..................—.60
..................—.60
..................—.60
..................—.60
..................—.60
Zabavna knjižnica:
13.	zvezek 		
3 4.		
15/ 16.		
					—.75
17.		
20.			 —.75
	Tajnosti Španske	Inkvizicije;
I.	zvezek 		
II.	„ ■ 				—.05
III.		
IV.		
	Knjižnica Nar. zal. v Celju:	
I:	zvezek 		
II.	„ 		
Razni drugi spisi Opatov praporščak .		\xy prevodi:
Momenti . .................  .$1.50
Spomini.......................$1.00
Iz naših krajev ..............$1.25
Obsojenci ....................$1.25
Igračke . ..	 $1.00
. Tilho in drugi ..............$1.00
Reformacija...................—.50
Spolne bolezni ...............—.25
D idbra gospodinja.............$1.50
»Primož Trubar...................50c
Djbra kuharica.................$3 on
Medvedji lov .................—.50
Kapitan Žar ..................—.60
Na divjem zapadu .............—.60
Džungl .......................$1.00
Na rakovo nogo...................50c
Srce . .......................$1.00
Slovenski fantje v BoznI, 2 zvez.
po . .j,.....................—.75
Marica ........................—.40
Spominski listi ................—.25
Burska vojska ..................—.30
Avstrijski junaki ..............—.75
Znamenje štirih ................—.30
Veliki trgovec .................—.60
General Lavdon .................—.30
Črni bratje ....................—-25
Andrej Hofer .........J.........—.20
Princ Evgen Savojski.............—.25
Viljem baron Tegetthoff..........—.30
V	tujih službah ...............—.50
Na bojišču .....................—-40
Marjetica . >....:............—-50
V	gorskem zakotju .............—.15
Ilijada ........................—-75
Krištof Kolumb .................-*-.25
Uporniki .......................—.60
Vojska na daljnem	vzhodu......$2.40
Zadnja kmečka vojska.1..........—.80
Odkritje Amerike	.........$1.00
Gozdovnik 2 zvez.	skupaj......—.90
Materina Žrtev .................—.50
Močni baron Ravbar...............—.20
Repoštev .......................—.20
Babica .........................—.60
Robinzon .......................—.60
Pripovesti o Petru	velikem.....—.80
Pod turškim jarmom...............—.20
-Feldmaršal grof Radecki........—.20
Štiri povesti ..................—.20
Izdajavec ......................—.60
Križem sveta ...................—.30
Zlatarjevo zlato ...............$1.00
Miklova Zala ...................—.40
Zmaj iz Bozne....................—-50
Pri stricu .....................—-40,
V	delu je rešitev...............—.30
Knez črni Jurij ................—-20
Nikolaj Zrinjski ...............—.20
Na krivih potih..................—.40
Domači, zdravnik ...............—.60
Navodilo za spisovanje raznih pisem ...........................—-80
Postrežba bolnikom .............—.40
Praktični računar ..............—.40
Pravila dostojnosti	..........—.20
Slovenski pravnik,	vez........$2.80
Občna zogodovina, skupaj 5 delov ..........................$7.50
Kitajci in Japonci...............—.60
Ročni slovensko-angleški in an-
gleško-siovensiki	slovar .....—.60
Avstralija in nje otoki..........—.75
Razporoka .......................$1.00
Ponižani in razžaljeni..........$1.50
Luči ............................—-75
Ruska moderna ..................$2.00
Ben hur ........................$2.25
Tz knjige življenja II. zvez..* . ‘.. .$1.50
Vaška kronika ..................—.85
Stepni kralj Lear ..............—.60
'Straža .........................$1.25
islandski ribič ................—-60
Z viharja v zavetje ............$1.00
Reljefi ........................$1.00
Slučaji osode ..................—-75
Beračica .......................—-20
Mladost ........................—.40
Božična noč ....................—.40
Kirdžali .......................—.80
Pot za razpotjem................$1.50
Novele in črtice................$1.80
Pod spovednim pečatom 2 knjigi $2.30
Pred nevihto.....................—.30
Strahovalci dveh kron 2	zvez... .$1.00
Barvaste črepinje ..............—.30
Mož Simone .....................$1.00
Malo življenje . ...............—.50
Deteljica ................,.....—.30
Oče naš ........................—.75
Doktor Holman ..................—.25
Tartarin iz Taraskona.............60c
Trije mušketirji	.........; $2.50
in Dvajset let pozneje.........$3.4)0
O te ženske ...................$1.00'
Grof Monte Cristo I. zvezek.....$2.00
.,	„ II. „	L-.. $2.00
Dama s kamelijami...............$1.00
Preko morja ....................—.40
Korotansike povesti-.............—.60
Čez trnje do sreče...............—.60
V	znamenju življenja.............—.75
Bolgarija in Srbija...'..........—.75
Utrinki ........................$1.00
Francka ........................—.25
Dolina krvi ....................$2 10
Poljub .........................—.40
Prva ljubezen ..................—.50
Tolstoj in njegovo poslanstvo...—.30 Veliki punt ...................—.80
V	naravi . ....................—.60
Zadnji rodbine Benalje...........—.75
Iz nižin življenja.....—.50
Blagor na vrtu cvetočih..........—.75
Dve jioveli ....................—.50
Rdeči smeh .........,............—.75
Mali lord .....................-<-.80
Kratka zgodovina.............>... 50c
Kako pišejo ženske.............. $1.50
Navihanci . /...................$1.25
Znanci .........................$1.00
Jari junaki ....................$1.25
Ljudska (knjižnica 3. zvez.......—.30
Andrejčkov Jože £ zvez.	skupaj $1.50
Naš dom 8 zvezkov po.............—.25
Zločin in kazen skupaj 3	knjige $5.25
Zarnik I. zvezek.................—.50
Solnce in senca ................—.15
Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta.
(Nadaljevanje.)
. ' :I-
Plemstvo in duhovščina.
Drugače pa je bilo v starih fevdalnih'okrožjih. Tam je vitežki lord še vedno upravljal svoje o-krožje, skrbel za javna pota in ceste in za varnost svojega posestva, bil je še1 vedno sodnik, odločeval je razprtije med podložniki. in kaznoval jih za prestopke. Da celo semintja je branil svoje podložnike pred napadi od zunanjih sovražnikov — to je kraljevih biričev. Ti kraljevi biriči so od časa( do' časa prišli v vasi m tnga in zahtevali od kmetov velikanske davke in ^rteodilo se je večkrat, da je fevdalni lord nagnal te krvosese iz svojega o-krožja, ker zdeli so se mu prekr-volččni in oderuški.
Ti plemiči! nikakor niso bili privolji podati se kraljevi ’ moči in se mu brezpogojno podvreči. Dvorno plemstvo, s svojimi odlomki v armadi, cerkvi in višja birokracija sta pač imela vzrok, da sta se potegovala za ojačenje kraljeve absolutne moči.
Kar ni mogel fevdalni lord izprašati iz kmeta na podlagi svojih fevdalnih pravic, to so zagrabili in polovili kraljevi biriči in uradniki. Kolikor bolj se je aai kmet izžemati toliko bolj absolutna je postajala kraljeva moč. Kolikor manj omejena j:e bila monarhija, toliko bolj arbitrarič-no in močnejše je lahko privila davčni, vijak toliko večii so bili dohodki za državno blagajno, in toliko več so tudi ti “žlahtniki" potrošili.
Tako - početje se je gabilo plemičem po deželi. Drobtine dvorske milosti niso za nje nadale iz mize, pa tudi istih niso rabili. Toda kolikor bolj je vlada pritiskala davčni vijak, toliko siromaš-nejši so postajali njihovi podložniki in kolikor bolj je sodna, u pravna in policijska moč prehajala v roke kraljeve birokracije, to lik o bolj so počutili zgubo svoje moči.
Nasprotno dvornim hinavcem se ti niso počutili d.a so kraljevi lakaji ampak smatrali so se v pravem fevdalnem duhu za njegove veljake (peers). Kralja so smatrali favno tako kot v fevdalnih časih za največjega lastnika zemljfe. za prvega med enakimi ki ni imel nobene pravice napraviti kako preosnovo v državi brez njihovega dovoljenja in proti ka terenra so trmoglavo, vendar ne vspešno. obdržali svoje dedne pravice in prostost. Zato pa so i-meli tehtne vzroke. Troski drža ve so vedno večji in večji naraščali. blagajna je postajala prazna in tako je prišlo, da je kralj ozi roma. vlada zahtevala, da tudi ple miči plačujejo davek od svojih zemljišč. To tem, do tedaj davka prostim plemičem nikakor ni u gajalo in zato so vedno vpili za ekonomijo v državi, za reformo v financah in za kontrolo istih po zastopstvu stanov.
In tako vidimo plemstvo raz deljeno v dva tabora, v dvorno plemstvo in njega priveski obsegajoče vso gornjo in večino srednje i,n nižje Aristokracije, ki se je odločno potegovala za absolutno moč monarhije in deželno plemstvo, obsegajoče srednje in nižje plemstvo v ekonomičnih nerazvitih pokrajinah- ki so rigorozno zahtevali poslansko zbornico stanov za kontrolo državne administracije.
Če sodimo stranke ne po razrednem interesu ki ga zastopajo ampak po površni korespondenci svojih. tendenc, s modernimi strankarskimi kliki, tedaj se nam kaže nazadnjaški francoski element kot “naprednjaki”,'kot “liberalci”, ker, liki tretji stan, skušajo nadomestiti absolutno monarhijo s omejeno. Nobeden pa se ni tako . odločno branil proti novim, idejam in dvigajočim razredom, kot ravno oni.
Zabit’ oprode ali boliše rečeno škvajerji so netili proti buržoa-ziji ljudsko muržnjo, kmeta so ščuvali proti' meščanu, posestnike proti financerjem, neučeme proti učenim, dedne posestnike proti pritiskajočim vsiljivcem. Eden druzega je črtil, eden'bil proti drugemu1; sloge ni bilo doma.
Na drugi strani opazimo zopet, da je meščansko plemstvo si podajalo roke s-buržoazijo.
Dvorni aristokrat, kar je rejnica, je bil, če: je bilo le mogoče, celo bolj aroganten proti mesarju, peku in ■ sveearju, kot pa je bil njegov s o plemenitaš na deželi. Za strokovnjake je bila velika . čast, če se mu je dovolilo delati za velikega lorda; nesramno pi bilo od njega, če bi: zahteval plačo za svoje delo. Pooolnoma drugačno stališče je zavzemal lord proti gospodom “z denarjem”, ki po ga imeli več 'kot so v resnici mogli za se porabiti.
Plemenitaš je bil odvisen od financirja. ker ta slednji je lahko prvega napravil bankrot, ali mu pa podalšal rok eksistence; bil ima je izročen na milost in nemilost. IzvAem.ši par rodovin vorne aristokracije so vsi od kralja doli do zadnjega 'biriča bi-' do igrla zasužnjeni pri bogatinih in zato so s temi bogataši lepo ravnali. Zgodovina kaže. da je Louis XIV. ponosni “kralj Sobica” nekoč, pred vsem dvorom, pozdravil Juda, Samuela Bar-n.ari.1, kot princa, ki je im-el nekaj nad šestdeset miljonov. Ali naj bodejo kraljevi sušni ponosnejši kot kralj sam ? Visoka financa je čim dalje bolj postajala podobna plemstvu: kupila si je naslove in velikanska posestva. Prigodilo se je cesto, da je v dolg zapleteni, ubožani plemenitaš skusil pozlatiti zarjavel grb s možitvijo svojih hčera s sinovi finančnih aristokratov. ee ravno ti slednji niso bili nobeni plemiči. Tolažili so se mislijo, da tudi najboljša prst e mora sem. in tja pognojiti. Od tistega časa pa je plemstvo palo v blato. ¡Saloni visokih financir-jev so postajali vedno bolj ličnej-ši onim plemstva in tako sta kmalu ta dva razreda prišla tozadevno na eno in pisto stališče : Pohotneži tretjega stanu so si ravno tako lahko kupili prostitutke kakor grofi, knezi in škofje. V bordelu so zginila vsa razredna razlikovanja in francoski dvor je bil podoben istemu, to -mo vsaj videli žq prej. ko smo o-me.nilii, d,a je nadškof kupil za 1.4CO.OOO lir dijamontno verižico, s katero si je hotel , nakloniti kraljičino ljubezen.
Razni pisatelji, kot na primer Buekle so videli v vedno večjem pomeševanjem plemenita že v s bogatimi v Parizu rezultat “demokratskega duha”, ki je pred izbruhom revolucije, tako se nam vsaj pripoveduje, plašil vse ne glede, h kateremu razredu je e-den ali drugi pripadal. Žalostno je. da se je ravno v istem času, ob času ščuvanja tega žlahtnega ljudstva ustanovila dedna pravica. do v:šjih mest v .armadi, da so se vsa cerkvena posestva proglasila za ekskluzivno apanažo plemstva in 'da. so se ustanovile ■nove sinekure (službe brez dela) v birokraciji -y prid plemstva. Nedemokratične ideje, ampak mate-rielni interesi so- bili faktorji pri tem delu. delujoči v dosego zaru-šitve zunanje razpoke med starim zemljiškim, in novim denarnim plemstvom, med tem ko se je poviševalo aristokratično ekskluziv-
4
nost s zmožnostjo za državne Tirade.
Ta “svoboda od predsodka” pariškega plemstva v družabnem krogu je bila naravno neznosna za deželnega škvarjera. Ta “svoboda” se je opazovala tudi pri veri in moralnosti. Plemenitaš na deželi, ki se je še vedno držal starega fevdalizma, živel je zmernejše in veroval kar je veroval njegov oče in predniki. Drugače je bilo s pariškim plemstvom. V o-s tank ih fevdalizma so videli samo sredstva za izkoriščanje in pritiskanje mase nri ^leh. Njegove funkcije, od katerih je v večini slučajev ostajal le še naslov in letni dohodek, niso imele nobenega druzega pomična. Istotako se je zrlo na vero. Za njega, mestnega plemiča, daleč stran od dežele in fevdalnih ruševin, ki je živel meščansko je bila vera brez vsacega pomena. Liki drugim o-stankom- fevdalnega časa. je imel vero samo še za . sredstvo izrabljanja in pritiskanja mase. Rekel in mislil je da vera je doba/ za “zabito” ljudstvo, ker isto brez vere ne mere eksistirati, med tem ko z zvišeni plemenitaši se ji lahko rogajo.
Razpad starih šeg je romal roka v roki s razvojem svobodne
misli v salonih plemenitašev. — Zgubili so njih materijelno podstav. (Staremu fevdalnemu lordu je bilo nad vse njegov dom, družina in dobro gospodarstvo, ker brez strajnega, dobro reguliranega gospodarstva oziroma gospo-dinstva se ni dalo ničesar producirati. Bistvo doma je bila trdna zakonska vez in stroga družinska disciplina 'za dvorjana, ki ni imel nobenega druzega dela kot zabavati se in trošiti denar, ste bili ženitev in družina odveč, vendar pa tak potratneš je želel, da se njegov rod ne zatre, zato se je o-ženil, dasi ravno proti svoji volji. In tako je prišlo do “proste ljubezni ”, katero je sam. kralj med dvornim plemstvom s primernimi vzgledi netil. — O tej “prosti ljubezni” nam:	pač ni
treba še posebej' -dsati .ako samo .pomislimo da so celo cerkveni princi kupavali dijamantne verižice kraljici in ž njo intimno občevali v pričo kralj ai-soproga.
Dalje prihodnjič.
KEDAR NAROČITE KNJIGE
takrat vedno prej pogledujte imenik naše zaloge in se prepričajte, ako imamo iste še v zalogi. Ako slučajno kake knjige nimamo v zalogi, potem Vaap pošljemo kako drugo za isto ceno.
Glas Svobode Oo.
STRAN OD SOUTH DAKOTE !W
Rojake opozarjamo, da ne gredo v South Dakoto za delom. TaA je štrajk. Ne verujte kar pišejo Ilearstovi dnevniki, farsko in skabsko slovensko časopisje. — Stran od South Dakote !!
Slovensko-angleška ^ slovnica, slovensko angleški tolfnač in ao-gleško-slovenski slovar za. $1.00 pri V. J. Kubelka, 538 W. 145th St., New York, N. Y.
DR
mcHTEKS
TAIN-EXPELLER
Človek, ki trpi bo ečine. je ravno tako brez pomoči, kakor ra/.bita ladija na pečinah. Če bolehaš na revmatičnih b >lg.činah, nevralgi ji, prehlajenju itd. poskusi vdrgnenje z
PAIN-EXPELLERJEM, priznano dobro domače sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St., New York.
Pazte na varstveno znamko z sidrom-
Pijte naše pivc!
The Konrad SchreieiCo.
MALTSTERS
Najboljši “MALT”
Sheboygan Wise.
The Gulsch Brewing •==Co,=
Pivovari »ležatiega
piva ia znanega
KOTBUSSER WEISS PlVÄ
Sheboygan, Wise.
-nu
r ►
Telefon 90.
r ▼ T ▼

AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.
V
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
V

PARNIKI.PLUJE TO IZ NEW YORKA:
Oceania........16.
Argentina......30.
Mar. 1910 Mar. 1910
M. Washington 6. April 1910 Alice......-. . .20. April 1910
Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča B ish’s Stores, Pier No. 1 na koncu Site ceste v Sjuth Brooklynu.
Naša pristanišča so:	Za Avstrijo~TR5T, za Ogrsko-REKA
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI ' ZASTOP ZA
AMERIKO
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
Compagnie Generale Transatlantique
I
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence........30.000 HP La Lorraine.........22.000 HP
La Savoie..........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP
Chicago, nov parnik....9500. HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MATRICE W. KOZM.INSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosli, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jaukovich, agent na 2127 Archer xVve. Chicago, 111.
(^)*********t»C*4*************************t»fr&*t*
OTTO HORACEK
Diamanti, ure, stenske ure ii zlatnina
t
*
Ui
ih
Or
ih
*
*
ih
♦
*
1»
«P
\h
.*
£ 1843 Blue Islatid Avetiue, Chicago, 111. £
Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in druge zlatnine.
Izdelujoči zlatninar.
£ OČI pregledamo zastonj.
tèt
^ H* C««»««	*»« K««»*»» Ht ttt ttt	ttt ttt 4*4
W
4/
\kt
*
I1
m
*
*
m
*
?