366 Slovensko slovstvo. Koledarček slovenski za leto 1856. Izdal dr. J. B 1 e iweis. Ce se ozremo po nemškem knjigoteržtvu, nahajamo poslednje dve leti tako obilost koledarjev, da bi smeli sedanji čas res 95koIedarski čas" imenovati. Eden skaša druzega prekositi ali v notrajnem zapopadkn, ali v ličnosti vunanji, ali v dobelosti ali v ceni. Pa je res tudi, da koledarji starih časov niso senca proti današnjim, kteri so popolnoma bukve kakor druge bukve in si jih en človek po več nakupi, kjer pratikarski del je le pridajek. — Tako se je tudi v tem svet premenil. Ni tedaj čuda, da tudi Slovani ne zaostajajo v ko-ledarstvu, in da med temi tudi mi Slovenci nočemo biti naj zadnji: imamo že malo in veliko pratikos čednimi podobami od tistega časa, kar izhaja v Blaznikovi tiskarnici; to je naš „illustrirter Zweigroschen-Kalender", ki ga nahajamo v vsaki bajtici, pa tudi marsikak gospod ga ima rad, ker je star domač prijatel. — Pred peterimi leti je vrednik „Novic" začel izdajati ^koledarček slovenski" po tisti osnovi, v kteri se je že pred več leti pomenkoval s svojim dragim prijatlom Koseski-m, in po tem načinu osnoval „koledar", ki noče biti le knjižica za eno leto, ampak po svoji podobo- in ži vljenjo pisji slavnih naših domorodcov knjiga za vse prihodnje čase in tako si ohraniti svoj poseben značaj, s kterim si je prikupil vse domorodce, kterim je mar za domače slovstvo in umetništvo in za možake, ki so domovini v čast in slavo. — Pred dvema letoma je začel tudi gosp. Gion- tini izdajati »koledar za Slovence" za povzdigo katoliškiga duha, kteri se izdelaje po izgledu eua-cega nemškega koledarja, iz kterega se ponatiskujejo tudi lesorezi. Kakor se iz nadpisa vidi, tadi ta koledar hodi svojo pot — pobožnega in podučnega berila, kteremu je tudi pratikarski del le pridajek. Hvale vreden je tudi ta „ko-ledar", kteremu prav veliko kupcov želimo, le to moramo opomniti, da bi bil gosp. izdatelj prav storil, ako bi mu bil svoj poseben nadpia dal, kakor tudi Nemci delajo, da ni zmešnjav pri kupovanji. ^Koledar slovenski" in ^koledar za Slovence" ne ločijo, kakor skušnje uče\ kupci lahko, in kak drug loči ven nadpis bi se bil pač prav lahko najdel. Zato smo prosili tadi takrat, ko se je hotel ^ljubljanskemu časniku« ime „ ljubljanskih novic" dati, naj bi se to ne storilo, ker zmešnjav bi bilo brez konca in kraja. Saj je dosti druzih imen; vsak ima rad svoje in naj ima svoje! Vernivši se zdaj spet k novemu ^koledarju slovenskemu", povemo svojim častitim bravcem: kaj obsega,— ceno obsežka naj pa sodijo oni sami. Po navadnem pratikarskem delu, kteremu so vloženi listki za pisanje dnevnika, sledi življ enjo pisj e, ki zapopada letos življenje Valentina Staniča in Ju rja Japelna, kterih podobi z nju lastnima rokopisoma ste pridjaue v ličnih kamriutisih, ktera sta letos iz-verstno izdelana od gosp. L. Hochbaum-a v Blaznikovi kamnotiskarnici. Življenjopisju Staničevemu, sostavlje-nemu po spisu svitlega knezoškofa Slomšek-a, je pri-djana njegova poslednja pesmica še nikjer ne natisnjena „hvala vinske tertice", — življeojopisju Japelnovemu tudi iz ravno tistega slavnega peresa pa kratkočasnica „Otročja postelja" iz Japelnovih rokopisov, ki jih hranuje ljubljanski muzej. Potem sledijo lepoznanske drobtinčice proza-jične, in sicer narodopis „Sorica in pa Soričanje" od gosp. A. Likarja, — „Kerst ob s mer t i" po ilirskem od J. Levičnika, — „Pravlice iz življenja PaIčkovega po češkem od izdatelja. Letos obilo nadarjeni lepoznanski del poetični obsega sledeče pesmi: „Mlada Breda", narodna slovenska, pervikrat bolj doveršena natisnjena in zapisana od Rodoljuba Ledinski-ga,— „Nuna Ur s i ca", narodna slovenska, tudi zapisana od Rodoljuba Ledinski-ga,— ^Katrin čica", po narodni povesti zložil IVI Valj a v ec, — „J a n k o cigan", balada po narodni povesti zložil D. Dež man, — ^Človeški sled", zložil Rodoljub Le-dinski, — „Cveteri veki sveta", po Ovidiju poslovenil M. Valjavec, — „Komu?" narodna iz Liburnije, zapisal J. V., — „Primula Veris" po Lenau-u, — „Nova cvetlicica", zložil A. Praprotnik, — „V spomin Prešernu", zložil Jankomir, — „Med in pelin": „Nekterim pesnikom", „Slovničarjem", zložil Znojemski, „Summo Jovi", zložil J. Jenko. „Sporo či lo", pesmica J. Novakova, napev K. Mase ko v. Torbica narodnih prislov i c iz Istre, ki jo je nabral J. Volčič, sklepa „KoIedarček" za prihodnje leto. Od natisa nam ni treba nič posebno praviti: Blazni ko ve dela so mu dostojni porok. Dobiva se „Koledar-ček" v bukvarnici Blaznikovi in Lerherjevi v Ljubljani in se bo dobival tudi pri druzih bukvarjih po Slovenskem, mehko vezan v zavitku po 24 kraje, ter d o vezan z zlatim obrezkom, pripraven za mnoge darila, po 32 kraje. Nauk od reje domače živine. Spisal dr. J. Bleiwe is. 3. del ;,živinozdravstva". 4 pole in pol. Nauk klavno živino in meso ogledovati. Spisal dr. J. Bleiweis. 5. del ^živinozdravstva", 1 pdla in pol. Oba ta dva dela „živioozdravstva", ki ga po poti naročila (prenumeracije) izdajata dohtarja Bleiweis in 367 S trapi, sta ravno v Blaznikovi tiskarnici prišla na svetlo in ju naročniki zamorejo prejeti v imenovani tiskarnici proti tema, da odrajtajo 24 kraje, če pa žele teh 6 pol po pošti dobiti, za poštnino še 6 kraje. Za natis sta pripravljena sedaj še dva dela, namreč sodniško živi-nozuanstvo ali nauk od cesarskih postav pri kupčii in druzih primerljejih, in pa znanstvo vsih delov, iz kterih je živinsko truplo sostavljeno in njih opravil v zdravem stana, in potem bo to obširno delo popolnega živinozdravstva doveršeno.