259
Kratkočasnice.
*  Soseda kerčmarja sta se sovražila in si vedno kljubovala. Nekega dne pride k enemu neki ptajec in zakliče: „polič vina za moj denar!" Kerčmar mu ga prinese. Po tem: „kruha za moj denar!" Kerčmarju se čudno zdi, čemu pravi ta človek zmiraj „za moj denar"; vendar mu prinese tudi kruha. Pozneje zavpije ptujec: ^pečenke za moj denar, in še več drugih jedi pokliče, pa ne žabi nikoli pristaviti besed: za moj denar. Ko sne in popije, da kerčmarju le en krajcar in hoče iti, govore: To je ves moj denar; več nimam, če me veržete stokrat ob tla. Kerčmar ga ustavi in se jezi, ali ker vidi, da nima capin res nič več, reče mu: zapreti bi te dal kot gerdega goljufa; al prizanesem ti, ako greš tudi soseda tako opeharit. ^Prijatelj — reče ptujec — ne belite si glave; to se je že zgodilo; potem me je pa sosed poslal k vam".— Tako je tudi pogostoma po sovražtvu domačih — ptujec na dobičku.
*  Neki kmet, reven pa pošten, vzame v mestu z okna neke prodajavnice ali štacune pol hleba sira, ki je stal zvu-
naj na ogled. Kmet bi rad sir kupil, zato gre ž njim v prodajavnico k sirarju in ga prosi, naj mu ga izvaga. Si-rar je mislil, da je kupil kmet sir kje drugje, in mu ga izvaga. — „Koliko bo treba plačati?" vpraša kmet. — „0, nič, nič" — odgovori v zmoti svoji sirar. Kmet se lepo zahvali pa odide. Pozneje še le je pogrešal sirar sira, spoznal zmoto svojo,  in se praskal po glavi, pa prepozno.
** Pravijo, da znajo Amerikanci prav debelo lagati. Neki Amerikanec se je hvalil Amerikancu: „kose, ki jih delam jez, so tako ostre, da ti preseče vsako drevo, po roki debelo". — )>Kaj je to — reče ta — oče moj delajo še stokrat ostrejše; nekega dne so obesili koso na drevo; nekdo stopi grede le na senco njeno; pri tej priči si prereže nogo."
*»* Kako izverstno znajo v javnih sodbah nekteri zagovorniki govoriti, to nam pravi ta zgodba: Neki kralj je prišel sam k očitni sodbi poslušat. Ko je nehal govoriti zagovornik toživcov, reče kralj: „ta ima prav". Potem je govoril govornik tožencev. Verno ga je poslušal kralj. Ko neha govoriti, reče kralj sodnikom: „hembraj, ta ima tudi prav. Storite zdaj, kar hočete" — in odide.