Poätnlna plačana v gotovlni Ixhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7'50 Din, 2a inozerostvo 20 Din Račun pri poätnem Cekovnem zavodu St. 10.666. Cena 1 Dia Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 5t. 1 pritličje, desno. Telefon Interurban fitev. 65. Rokopisl se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se tprejemajo ob ponedeljklh in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov te uvainjejo le po možnosti. Štev. 12. Celje, ponedeljek 12. februarja 1934. Leto XVI. Izredno uspela zbora organizacij JNS v Vojniku in Št. Pavlu pri Preboldu GELJE, 12. februarja. Včeraj zjutraj se je vršil v prvem nadstropju v hiši g. Vrečerja v Voj- niku redni letni občni zbor občinske organizacije JNS za Vojnik in Višhjo vas. Najprej je. imel pripravljalni od- bor za. gradnjo ceste Vojnik-Šmart- nq v Rožni dolini sejo, nato ap je iz- redno delavni pji'cdsednik občinske organizacije JNS g. Ivan Gojrečan, poštar v Vojniku, otvoril zelo lepo ob- iskan občni zbor občinske organiza- cije ter iskreno pozdravil navzočega narodncga poslanca g. Ivana Prekor- ška in predsednika sreske organiza- cije JNS g. dr. Ernesta Kalana. Pred- sednik gosp. Gorečan je v svojem po- ročilu tudi izrekel gg. poslancu Pre- koršku in dr. Kalanu prisrCno zahva- lo za njuno požrtvovalno in uspešno dejo. Po lepih poročilih tajnika šol- skega upravitelja g. Peia JankoviCa in blagajnika učitelja g. Julijana Ši- njgpja je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Ivanom Goreča- iiom. Nato je narodni poslanec gosp. Prekoršek obfiirno poročal o važnih zakonih in uredbah, o katerih je v zadnjern času sklepala Narodna skupščina, in o raznih drugih, zlasti gospodarskih vprašanjih. Na predlog predsednika g. Gorečana je občni zbor soglasno izrekel g. poslancu za- upnico. Predsednik sreske organizaci- je JNS g. dr. Kai an je poročal o pro- gramatskih, organizacijskih in.poli- tičnili vprašanjih. Sledila je živahna debata, v kateri sta gg. poslanec Pre- koršek in dr. Kai an dajala razna po- ja.snila. Predsednik se je ob koncu lepo uspelega občnega zbora toplo Wahvalil vseni udelpženceni, zlasti pa gg. poslancu PrekorSku in dr. Kala- nu. Ob 15. .so je pričel v krasni dvorani ponosiicga Zadružncga, doma v St. Pavlu pri Preboldu, ki sta ga zgra- dila šentpavelski Sokol in Delavsko podporno društvo, sijajno obiskan redni občni zbor občinske organi- zacije JNS za Št. Pavel pri Preboldu. Občni zbor, ki je bil veren odraz naj- lepše sloge med vsemi stoji prebival- stva te občinc, je otvoril predsednik. g. Franc, Derča, ki je iskreno pozdra- vil gg. narodnega poslanca Ivana Prekorška, prcdsednika sreske orga- nizacije JNS dr. Kalana in sreskega veterinarja Sribarja. Po lepem pred- sedstvenem poročilu je izrekel pred- sednik toplo zahvalo narodneinu po- slancu g. Prekoršku in g. dr. Kala- nu za njuno neumorno delo s prošnjo za nadaljno sodelovanje. Ugotovil je, da sta bila oba vedno radevolje na razpolago organizaciji. Po zelo zado- voljivih poročilih tajnika šolskega upravitelja v p. g. Sreeka Pečarja, blagajnika g. Franca Hantla in čla- na nadzornega odbora g. dr. Ta.jn- ška je bil z nekaterimi izprememba- mi na splošno željo izvoljen doseda- nji. odbor z zaslužnhn predsednikom g. Fr. Derčo. Sledili sta zanimivi po- ročili gg. poslanca Prekorška in dr. Kalana, ki sta podčrtala izredno maiijivo in živahno delo obeinske organizacije in njenili funkcijonar- jev. Sreski veterinar g. Šribar je po- ročal o raznih važnejših gospodar- skih zadevah. Domači župan g. Julij Sadnik je izrekel toplo zahvalo gg. poslancu Prekoršku in dr. Kalanu za njuno uspešno delo. V debati sta da- jala gg. poslanec in dr. Kalan razna pojasnila. Na predlog predsednika g. Derče je bila soglasno izrečena za- upnica ministroma gg. dr. Kramerju in Puclju, narodnemu poslancu gosp. Prekoršku in predsedniku sreske or- ganizacije g. dr. Kalanu, nato pa je predsednik zaključil izredno lepo uspelo zborovanje. 0 potrebi zgradbe Uni- verzitetne biblioteke v Ljubljani Državna studijska knjižnica v Ljubljani vrši že vsa la leta, kolikor ji dopuščajo razmere. posle in nalo- ge Univerzitetne biblioteke. Te raz- mere so nevzdržne in uaravnost ob- upne. Nameščena je v poslopju IT. državne realne ginmazije. Na raz- polago iiua l^ knjižnih magazinov Cto je (i sob, katerih vsaka je razde- ijena na dve etaži), preračunanih na 75.000 zvezkov. Toda knjižnica šteje že danes nad 250.000 zvezkov. Vsi pros tori so prenapolnjeni, v kletnih in pritličnih prostorih uničuje knji- ge vlaga. Novega dotoka knjig in ča- sopisov žo ne bo mogoee več uvrstiti med zbirke in knjižnica postaja iz dneva v dan manj uporabljiva. Letnih obiskovalcev je nad 10.000 pri 15 sedežih v niali studijski čital- nici. Ce se priinerja število slušate- ljev ljubl janske univerze (blizu 2000) s številom prostorov v čitalnici (15), mora biti vsakomur jasno današnje popolnonia nemogoče in katastrofal- no stanje. Vsaka druga univerza mo- ra imeti in tudi ima svojo knjižnico z lepimi studijskimi čitalnicami. Za- greb ima svojo univerzitetno knjiž- nico že izpred vojne, v Beogradu so po vojni sezidali dve veliki central- ni biblioteki, univerzitetno in nacio- nalno. In v Ljubljani je imela že pred 100 leti stara licejska knjižnica GO studijskih prostorov na l-azpolago. Temu kulturnemu zlu more odpo- moči le moderno urejeno poslopje bodoče Univerzitetne biblioteke. Po načrtu prof. Plečnika (iz 1. 1931.) hi znašali stavbni stroški okoli 14 mili- jonov. V sedan ji stavbni konjunktu- ri se ti stroški vsled pocenitve zida- nja znižajo na približno 10 milijo- nov. Smotreno organiziran sinančni načj-t s strani države in banovine zmore brez neznosnih žilev ta obu- lus, ki smo ga dolžni naši duhovni kulturi. , DOM ACE VESTI d Senat je imel v petek 9. t. m. do- poldne kratko sejo. Po uvodnih for- malnostih je bil najprej prečitan ukaz o ostavki dr. Srškičeve in ime- novnnju nove vlade Nikole Uzunovi- ča, uakar je sledilo čitanje večjega števila interpelaeij, prošenj in pri- tožb. Med drugimi je bila prečitana tudi proSnja casopisnib podje'tij, v kateri apelirajo na senat, naj ne odo- bri predlaganega poviSanja takse na časopisne oglase, ker bi to resno ogro- žalo obstoj časopisnih podjetij ter imelo za posledico povečanje brezpo- selnosti med uovinarji in crkostav- ci. Senat je nato preäel na dnevni ired ter je najprvo izvolil odbor za pro- ucitev zakona o pobijanju spolnih bolezni, ki je bil nedavno sprejet v Narodni skupščini. Finančni zakoni so bili dostavljeni finančnemu odbo- ru sonata v svrho proučitve. Prihod- nja seja senata je bila sklicana za ponedeljek 12. t. m. popoldne. d 130-letnica Karadjordjeve ustaje. Kr. banska uprava razglaäa: 15. fe- bruarja t. 1. poteče 130 let Karadjor- djeve ustaje. V šolah naj bo ta dan skupna šolska jn-oslavu, h kateri naj se povabijo tudi lokalni faktorji in stai'si otrok. Glavna točka proslave je govor, v katerem predavatelj ori- še zgodovinski potek vstaje in nje- nih posledic s posebnim ozirom na jugoslovensko idejo. Orisati je poedi- ne faze vstaje, njen kulturni in po- Iitični pome» in zmago v bojih za osvobojonje in uedinjenje našega iia- i'oda. Ta dan je jiouka j>i'ost. d Naša priljubljena revija »Žena in dom« nas je spet prijetno prese- netila. Svojo februarsko številko, ki | je te dni izšla, je posvetila našim malčkom, tistini drobnini bitjem, ki plašno poskušajo prve korake v živ- ljenje, grdo, pusto življenje. Dobro se vidi, s kolikšno ljubeznijo do teli mladih bitij je zbrano vse gradivo v lepo zaključeno celoto. Koliko raz nili otrok srečamo. Ubogega dečka, ki hodi prosjačit dela za svojega oce- ta in mu ga izpirosi, pa do mestnega dekleta, ki ne pozna skrbi in težav vsakdanjega življenja, iii je prvo razoöaranje, ki ga v življenju dožtvi, prva otix>ška ljubezeii. Od otrok, ki hočejo posnemati odrasle povsod, Se v igri za denar, pa do malCkov dru- gih tujih narodov in piemen. Seveda pa zaradi teh odličnih prispevkoy niti najmauj iii prikrajšan ostali, strokov'ni del lista z vsemi izbranimi rubrikämi in modno prilogo, kjer je dosti prav lepih krojev za otroške obleke. Listu je priložena tudi kroj- na pola z lepimi vzorci ročnih del. »Žena in dom«, ki izhaja vsak mesec točno prvega, stane na leto s krojni- mi polami in petiini gospodinjskimi knjigami samo 105 Din. Revija je razpisala tudi krasne nagrade za svoje naročnice, ki so objavljene v tej številki. Naroča se pi-i upravi v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10/1. d Razvedrila ste potrebni? Verja- inenio, Nie čudnega po celodnevnem delu. Vprašujete nas, kako bi si po- mirili živce in vsaj za nekaj časa progiiali skrbi, ka vas tarejo. Ne bo- mo vam svetovali broma in drugih pomirjevalnih sredstev, ki so vsa bolj ali manj škodljiva. Svoj namen bo- ste najbblje dosegli in razrvane živ- i ce si boste najbolj popravili z do- I brim branjein. Vzemite v roke naj- ; novejšo (februarsko) številko družin- ske revije »Prijatelj«. Ne boste je od- ložili, dokler je ne preberete do zad- nje vrstice. Dobre novele vseh vrst boste z veseljem prečitali. Zanimala vas bo zlasti domača povest iz starih Oasov »Greli gospoda Oresta«, ki jo w Zena pred odločitvijo Psihoifrafolog ^armah Kako važna je često odločitev že- rie, hoCem dokazati v današnji črti- ci 's sponiini iz svoje prakse. Prva leta svoje pl'ak^e sem se mu- ^ii datje ^asa'ria Dutiaju. to'yelem'e- ®to, vse pestro' in z'ivo, ki' bpho'iyio *nČe in opozarja tujca na svojo i$~ poto, hrani za kulisami svojih pri- vlačnosti in zidovja toliko klecajo- čih in strtih duš. Bil je žalosten jesenski dan, ko sem nekega popoldne dobil povabilo, da se udeležim banketa, ki ga je pri- redilo udioiženje nemških igralcev. Na tej prircditvi, mi je bila pred- stavljena takrat dokaj slavna nem- ška igralka Ida Glückklee (igralski psevdonim). Ona je bila informijana o mojem delu in prosila me je, naj ji dam nasvetov, ker misli zapustiti deske in se poročiti. Predložila mi j© rokopise svojih oboževateljev. Nekako sedem jib je bilo. Dva rokopsa sem takoj ižklju^ oil od' analiziranja, ker se njena in duševnost piscev no hi nikdar naSH v skupni harmoniji. Tretje pismo, ki bi prišlo pri ana liziranju kofpryo v postev, je bilo pisario, kakor se še spominjam, na nekem potovanju. Vsebinsko se je glasilo nekakö takole: »Ne čakaj! Ce hoČeš, poti-pi, ker dovoljenja se ni- sem dtobil, bo pa poiem svidenje tern slajäe.« Povedal sem ji, da je pisec duševnp povsein deprimiran, edini rijegov'skFep, akb rie'doseZe dovoije- nja, je: samorrior. Cetrto Dismo je bilo vsebinsko raz- tegnjeno, toda pocjano brez vsako konkretnosti. V tein dopisu nisem našel niti v potezah pisave, še manj v vsebini saint kakšnega priporočila, da bi ona lahko srečno živela ob nje- govi strani. Tudi to pismo sem iz- kljucil od nadaljnega analiziranja. Peti dopis pa je zvenql prijatelj- sko, mehko. Custva so se prepletala že med potezami rokopisa, žal, da se za to osebo dama ni ^animala. Nekako z najveCjini zanimanjem mi je dala v analizo šesto pismo. Za sklepanje zakona to ni bil priporoč- ljiv značaj in sem ji to tudi pövedal. Potrdil se je moj sum, da me ona tokrat ne bo ubogala, ker je ravno na to osebo vezala svoj cilj. Neka lahkomiselnost in lahkoživost je pre- vevala poteze tega rokopisa, yen'dar je bilo v potezaii dovolj temperamen- ta, preraČunljivosu in moči samo^a- tajevanja, da se oseba neko dolW za- i taji in ne pokaže prave slike svoje qsebnosü. Pisec je bil njeh partner, igralec, pokficno dovolj zmoKen, da bi se lahko dvigal in izpopolnjeval, toda o kakänem smislu za družino in zakonsko stanovitnost v tem zna- iajü ni moglo biti govora. Rokopis daine same pa je pričal, da hrepeni po mini, da1 si želi doma, dražine, za katero bi živela in patera bi živela za njo. Sedmi dopis tudi ni prišel za raz- členjenje v postev, ker je bil to roko- pis starejše bsebe in se igralka sama ni ogrevala zanjo. Odpotoval sem. Lani v avgustu pa sem s<- imidil dalje časa v Gradcu. VeCer v Orfeju. Med kabaietnimi plesalkami zapazim neko znano lice. Spomnil sem se Dunaja, kabaretne svečanosti, med tem pa me je tudi plesalka že spoznala. Drugi dan se je zglasila pri rneni v hotelu. Pripo- vedovala mi je vso težko povest svo- jega življenja. Razdobje časa: ban- ketna svečariost na Dunaju in kaba- retni večer v graškem Orfeju. Prva dya pisca rokopisov res nista igrala v njeriem življenju nikake ulo- g-e. O tfetjem je nekako teden dni po mojem odhodu z D'unaja dobila spo~ ročilu, da je izvršil samonior. Cetrti moški, ki je takrat dopiso- valz njo, je odäel neznanokam, z njeno prijateljico. Peti pisec je ostal sani, posvetil se je le svojemu delu, uspeval, lavori- ke na polju igralske umetnosti pa si sedaj spleta pri filmu v Ameriki. Oni äesti, do katerega je gojila n»j- Stran 2. »Nova Doba« 12. II. 1934. Štev. 12. je napisal dr. Ivan L a h. Iz poljud- no pisanih znanstvenih ölankov sc boste mimogrede naučili marsičesa novega. Smejali se boste skrbno iz- branim smešnicam in svojo spretnost boste poizkušali pri nagradnih ugan- kah. Kaj hočete še več? In če boste pridobili »Prijatelju« še nekaj novih naročnikov, dobite docela zastonj krasno knjižno polico ali pa celo ve- liko omaro za knjige. Ce še niste na »Prijatelja« naročeni, ga naročite še danes. Z 11 skrbno izbranimi literar- nimi knjigami stano na leto le 132 Din, za vezavo teh knjig pa doplačatc še 60 Din. Naroča se pri upravi »Pri- jatelja« v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10/1. d Kaj se pravi biti bolan, ve samo tisti, ki je to na svoji koži občutil. In koliko izgubljenega časa in de- uarja stane bolezen, mu tudi ni ne- znano. Nevarna bolezen lahko muči blagostanje v družini. Zato mora vsaka gospodinja, ki ji je poverjena skrb za zdravje v družini, skrbno paziti, da vsako bolezen že v naprej prepreči in jo v kali zatre, če $e vzlic pazljivosti pojavi. Da pa to lahko stori, mora imeti dobrega svetoval- ca — knjigo, ki jo pouči, kakšni so znaki bolezni in kako jih preženemo. Tako knjigo je izdala založba »Žene in doma«. Imenuje ise »Bolezni — kako jih spoznamo in preprečimo«. Napisal jo je ravnatelj ljubljanske- ga Higijenskega zavoda dr. Karel Petrič. Knjiga je bogato ilustrirana in stane samo 30 Din, naročnice »Že- ne in doma« pa dobe razen te še štiri druge gospodinjske knjige (»Mož in zakon«, »Šivanje«, »Kako vzgojim svojo deco« in »Gospodinj- ski koledar za leto 1934.) za skupno 37 Din. Naroča se pri upravi »Žene in doma« v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 10/1. d »Mladika« je stopila z letošnjirn letom že v svoje 15. leto in gotovo ne bo odveč, da tudi svoje cenj. čitatelje opozorimo na ta družinski list. »Mla- dika« je mesečnik in izhaja vsakega prvega v mesecu v Celju. Prinaša povesti, novele, črtice, pesmi, poljud- no-znanstvene razprave, razprave o gospodarstvu in gospodinjstvu, sale, uganke itd. Vsaka številka je bogato ilustrirana. Prvi dve številki letoš- njega letnika sta že izšli. Uprava me- sečnika nam sporoča, da je priprav- Ijena našim čitateljem poslati prvo in drugo številko na ogled. Oglejte si ta list in zahtevajte ogledne številke takoj pri upravi »Mladike« v Celju. d Dunajska vremenska napoved za torek 13. februarja: Koroško in štajersko: Nikakih bistvenih izpre- memb. »Ne mores si zamisliti, koliko mo- ram prestati. Nobeno noč ne morem zaspati.« — »Proti temu imam sijaj- no sredstvo. Če ne morem spati, si mislim, da moram vstati, in kar pri priči zaspim.« Celje in okolica c Občinska organizacija JNS za Teharje bo imela redni občni zbor v nedeljo 18. t. in. ob 9. dopoldne v na- rodni šoli na Teharju. Poročala bosta narodni poslanec g. Ivan Prekoršek in predsednik sreske organizacije JNS g. dr. Ernest Kalan. c Obdinska organizacija JNS za Veliko Pirešico bo imela redni občni zbor v nedeljo 18. t. m. ob 15. v na- rodni Soli v Veliki Pirešici. Poročala bosta gg. narodni poslanec Ivan Pre- koršek in predsednik sreske organi- zacije JNS dr. Ernest Kalan. c Poklonitev knjige »Naše morje« Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. prestolona- sledniku. Danes in jutri bosta v iz- ložbenem oknu Mohorjeve knjigarne razstavljena dva izvoda knjige »Naše morje«, ki je letos izšla v posebni iz- daji »Jadranske straže« v Celju. Iz- ložena izvoda poklanja založba Nj. Vel. kralju kot najvišjemu branitelju našega Jadrana in svojemu pokrovi- telju Nj. Vis. prestolonasledniku Pe- tru. Načrt za platnice je delo arh. Plečnika in predstavlja Belega orla, ki plove odločno in samozavestno preko našega morja, pripravljen bra- niti ga pred benečanskim levom, ki še danes steguje svoje šape po njem. c Novi banovinski proračun in Ce- lje. V novem proračunu dravske ba- novine za 1. 1934/35 so predvideni m. dr. tudi naslednji izdatki: za Muzej- sko društvo v Celju 15.000 Din, za javno bolniSnico v Celju 2,314.300 Din z banovinsko dotacijo 784.300 di- narjev. Iz bednostnega fonda, ki je podaljšan šo za eno leto, sta doslej dobila za omiljenje brezposelnosti s pomočjo javnih del celjski srez 125.000 Din in mesto Celje 30.000 Din. c O razvojni teoriji (nastanku no- vih vrst) — Darwinu in Lamarcku bo predaval g. prof. Branko Rndolf iz Celja drevi ob osmih na Ljudskem vseučilišču v risalnici deške meščan- ske sole. Zanimivo predavanjc bodo pojasnjevale skioptične slike. e O denarstvu in kreditu bo pre- daval v četrtek 15. t. m. ob 20. g. dr. J. Mihelak iz Ljubljane v predaval- nici drž. trgovske sole. Odlični pre- davatelj bo razpravljal o vseh aktu- alnih vprašanjih denarnega in kre- ditnega poslovanja. To zanimivo pre- davanje priredi celjski pododbor ' Društva absolventov clrž. trgovskih šol pod okriljem Zvezo kulturnih društev v Ljubljani. c Iz gimnazijske službe. Prof. Er- nestina Nemanjieeva je z drž. realne gimnazije v Celju premeščena na drž. realno gimnazijo v Mariboru. c Lanske najdbe v Potočkf zijalki na Olševi. »Jutro« poroča: V petek 9. t. m. zvečer je v predavalnici mi- neraloškega instituta na univerzi kralja Aleksandra predaval prof. Srečko Brodar iz Celja, znani razis- kovatelj znamenite Potočke zijalke na Olševi nad Solčavo o izsledkih svo- jega dela v lanskem poletju. Kopanje v Potočki zijalki je od vsega početka vzbudilo v javnosti prav živahno za- nimanje in zato se razume, da je ra- zen odlično zastopanih strokovnfa- kov in visokošolske mladine dodobra napolnilo dvorano tudi mnogo širše- ga občinstva. Lani jo ekspedicija, ki jo je voclil prof. Brodar, delala v Po- točki zijalki že svoje 6. leto. Ob vhod- ncm delu jame je lansko poletje raz- kopala 150 m2 zemlje do 5 m globoko. Pri tern je ekspedicija odkrila dve novi ognjišči, ob katerih je pračlo- vek pred davnimi tisočletji živel tn gori svoje romantično, malo idilično življenje. Pred ognjiščema so našli mnogo kamenitega in koščenega orodja, strgalca, praskalca, konice, svedre, šila in ost puščice. Med najdbami je posebno dragoceno šilo z znamenito ornamentiko. Vsi ti pred- meti so bili najdeni v spodnjih kul- turnih plasteh. Prof. Brodar loči pri svojem delu zemeljske plasti na: grušč, sigo, zgornjo kulturno plast in spodnjo kulturno plast, pri vsaki od teh dveh pa še zgornji in spodnji del. Razen navedenih orodij je našel prof. Brodar tudi mnogo koščene in kvarcitne industrije, kakor jo pona- vadi nahajamo tudi po drugih viso- kih alpskih jamah. Naša Potočka zi- jalka pa je pošebno zanimiva pred- vsem zaradi tega, ker med vsemi ta- ko visokimi alpskimi jamami samo v njej nahajamo tudi mlajšo paleo- litsko kulturo aurignaške stopnje. Tako je Potočkai zijalka edins^tven primer med vsemi jamami in bodo najdbe v njej velikega pomena za ce- lotno proučevanje ledene dobe. Iz lepega, poučnega predavanja, v ka- terem je g. profesor z besedo in ob skioptičnih slikah poslušalcem pred- očil, kako so se tisočletja človeške zgodovine odigravala v tej naši slav- ni jami, naj navedemo Se, da je eks- pedicija v lanskih mesecih izkopala med drugim 217 medvedjih okostij in so je Stevilo vseh doslej odkritih okostij tega prakosmatinca približa- lo že visoki Stevilki 1000. Prof. Bro- dar je s .svojimi sodelavci odločno pripravljen, da z iskanjem sledi za našim pračlovekom nadaljuje do konca. Od kopanja na sedanjem od- seku si g. prof, obeta še pomembnej- ših odkritij zlasti zavoljo tega, ker se zadnje ognjišče v pretežnem delu nahaja še pod plastmi. Preprost mi- selni račun pa nam pokaže, da je moral pragospodar pod vrhom Olše- ve imeti več svojih stvari spravljenih za ognjiščem kakor pa pred njim. c Vse se pripravlja, da obišče ju- tršnjo maškerado celjskega Olepše- valnega in tujsko-prometnega dru- štva, ki se bo vi'sila v vseh, umetniš- ko okinčanih prostorih Celjskega do- ma. Nič se ni čuditi temu, da je na- ša vrla mladina glavni steber vseh veselic, ali pri j etna resnica je to, da vsakoletno maškerado tuk. Olepše- več čustev, pa je postal njen zakon- ski mož. Takoj po poroki sta odpo- tovala na njeno posestvo. Pogodbo z gledališčem je razdrla, hotela se je posvetiti svojemu novemu domu in nemoteno uživati v; sreči in skup- j nosti. Mož se je držal nekaj mesecev, po- tem pa je njegov temperament pre- magal vse dobre sklepe, začela se je stara pesem njegove lahkoživosti. Prosila ga je, rotila, a vse skupaj ai pomagalo. ZaCel je delati dolgove. Da reši njegovo cast, je ona plačeva- la. Da si ohrani njegovo ljubezen, ga je denarno podpirala do zadnjega. In äla je hišica, šlo je posestvo, podrl se je dorn, preäla ljubezen in harmc- nija, razblinile so se njene sanje, njeni upi. Zapustil jo je v največji zdvojenosti, v največji revščini. Kot kabaretna plesalka si danes utira pot skozi življenje. Namerava ostati v Gradcu, pozneje pa se misli še en- krat poročiti. Prosil sem jo, naj mi pokaže pis- ma, ki jih je pošiljala svojemu mo- žu in ki so se nedostavljena, nepre- öitana vračala. Vedel sem, da v teh pismih govori njena duša, poleg te- ga pa so taka pisma, za katera se ne ve, da gredo v analiziranje, najlažjo reäljiva. Slika I. in II. nam kažeta različno pisani besedi »mein«. Hotela je na- pisati: »moja odločitev je čvrsta«, toda že v naslednjem stavku je »mo- ja« zabrisala. »mein« v drugem od- stavku ni bil več razločno čitljiv, ona ni bila več sigurna, da bo vztrajala v tej odločitvi. Tretja slika nam kaže napis »Lieber«. To pismo je bilo pisano tisti dan, ko je dobila prvo pismo vrnjeno. V vsem svojem hrepenenju, v nadi, da ga drugo pismo najde, je pisala v polnih potezah. Črka »L« je velika, zamah močan, kakor so bile močne njene želje, kakor je bila moč- na njena vera, da ga najde. In tretje pismo, katero je dobila vrnjeno . . . Rekla mi je: »Sedaj ne mislim na nobeno zbližanje več, med naraa je konec in v tern pismu sem mu pisala zadnje slovo.« Kako malo more ženska skriti svoja čustva, kako malo se more pre- tvarjati v svoji duševnosti, mi je po- kazala naslednja slika njenega roko- pisa. V besedah, »die Sache ist voll- kommen —« stvar, medsebojni od- nošaji so popolnoma pretrgani, mi je pokazala, kako malo resnice govo- ri v tern njenem sklepu. Z vso svojo dušo je še danes navezana nanj in ta vez ne bo nehala delovati, proves se je ukoreninila, ko je zaradi njega doprinašala žrtve. Koliko zdvojenosti je v teh potezah, koliko premagova- nja, da bi izkričala to, kar njeno sr- ce čuti. »Vollkommen« — prvih šest črk piše še dokaj ravno, pri »m« pa- da povsem pod linijo, »en« pa zopet dviga. Tu se odraža notranji boj, ho- tenje, da bi prestala misliti nanj. V tern je slika njenih silnih teženj, nje- nih svežih, čeravno brezupnih nad. Mnenje, nasvet, ki sem ga mogel dati tej zlomljeni duševnosti, je bil grenak, ali odkrit in iskren: »Živite v teh nadah, ne stopajte v zakon z drugo osebo, ker bi s tern uničili sre- čo človeka, ki bi jo od Vas zahteval in pričakoval, kakor ste jo Vi nekoč pričakovali od svojega moža.« Zaigrale so strune notranjega bo» ja v njenem srcu, zaživele so nove nade v tej zdvojeni duši . . . Psihografolog Karmah. valnega društva obiščejo tudi starej- Si meščani in okoličani in celo taki samotarji, ki se vse leto oddaleč iz- ogibajo vsakemu veseljaškemu giba- nju, in tako je tudi prav. Saj pravi- jo, da človek, ki na pustni torek zve- čer malo ne ponori, ni popolnoma v redu, ker mati narava zahteva vse ob svojem času. Torej, na veselo svi- denje! — Pardon! še nekaj: na jutrš- nj predpustni torek je se zadnji čas, da si ogledate lepa darila, katerih bodo deležne najučinkovitejše mas- ke; ta priznanja so razstavljena v izložbenem oknii društvenega blagaj- nika g. Antona Lečnika, urarja in juvelirja na Glavnem trgu. c Rdeči križ v Celju bo-imel redni letni občni zbor v četrtek 15. t. m. ob 20. v sejni dvorani na mestnein ma- gistratu. Člani in prijatelji druätva vabljeni! c Strelska drnžina v Celju bo ime- la redni letni glavni zbor v petek 16. t. m. ob 20. v hotelu »Hubertusu« z dnevnim redom, kakor je predviden v pravilih. Vsi člani se pozivajo k točni in polnoštevilni udeležbi. — Odbor. ¦ -tiK, c Društvo sodnih izvršiteljev kra- ljevine Jugoslavije v Ljubljani bo imelo svoj 14. redni občni zbor 18. marca ob 13.30 v gostilni Špeglič v Gosposki ulici. '¦¦. c Javna mestna knjižnica v Celju je v januarju izposodila 3.006 knjig. c Öujte in strinite! Toliko in tako dragocenih daril še ni premogla no- bena maškerada celjskega Olepševal- nega in tujsko-prometnega dimštva kakor jih ima letošnja, po številu deseta prireditev. Za dve najlepši maski, določeni z najvišjim številom glasovnic, sta ti dve darili: od tvrd- ke Pacchiaffo, Knez & Co. — zlata ovratnica in od tvrdke Anton Lečnik — lepa namizna ura. Dvema maska- ma (določil ju bo društveni odbor), ki bosta oblečeni najceneje, a obenem tudi najučinkoviteje, sta namenjeni tudi dve prvovrstni darili: od tvrdke Pšeničnik — blngo za kompletno svi- leno damsko obleko: crepe maroquin in od tvrdke Hakusch mal namizni nastavek. Naslednje darilo je od. tvrdke Weren — sobna preproga; nadalje zopet od tvrdke Rakusch —¦ velik namizni nastavek. Poteni pri- de na vrsto sin damski dežnik od Trgovskega doma Stermecki in konč- no še 2 lepi knjigi Levstikovih del, ki ju je poklonila tuk. veletrgovina Karla Goričarja vdova. — Vse to naj si izvoli cenj. občinstvo ogledati v izložbenem oknvi ü rar ja in juvelirja g. Ant. Lečnika na Glavnem trgu. c Zabavni večer, ki ga je priredila celjska »Soča« v soboto zvečer v gor- njih prostorih Narodnega doma, je bil učinkovito aranžiran in zelo do- bro obiskan. Večera se je udeležilo tudi večje število mask. Najprej so bili na sporedu ,šaljivi nastopi, potem pa se je pričelo veselo plesno rajanje, ki je trajalo do jutra. Umetniško di- plomo, delo g. prof. Ščuke, so dobili kot zadnji gostje člani društva »Na- nos« iz Maribora, ki so vztrajali na prireditvi do 7.50 zjutraj. c Celjski odsek Zveze Maistrovih borcev se namerava ustanoviti. V ta namen je sklican informativni sesta- nek za prihodnjo nedeljo 18. t. m. ob 10. dopoldne v rdečo sobo Narodne- ga doma v Celju. K üdelezbi so vab- ljeni iz Celja in okolice vsi, ki so v prvih mesecih našega narodnega osvobojenja na bivšem Štajerskem ali Koroškem kot vojaki ali tudi si- cer bili pod vrhovnim poveljstvom generala Maistra. Na tem sestanku se bodo sprejemale tudi nove prija- ve k vstopu v ZMB. c Smučarske tekme celjskega So- kola, ki so bile določene za nedeljo 11. t. m., so bile zaradi neugodnega vremena preložene na pozncjši čas. c Avtobusni promet na nekaterih progah ukinjen. Mestno avtobusno podjetje v Celju je na progah Cclje- Kozje—Podsreda, Celje—Vransko in Celje—Mozirje zaradi nezadostne fre- kvence, na progi čez Kozje pa tudi zaradi zasnežene in poledenele ceste začasno ustavilo obrat. Ob koncu zi- me bo predvidoma tudi na teh pro- gah zopet nadaljevalo z rednimi vož- njami. Avtobusni promet na progi Celje—Laško bo s 15. t. m. ukinjen, Štev. 12. »Nova Doba« 12. II. 1934. Stran 3. ker banska uprava ni podaljšala obrtnega dovoljenja za obratovanje na tej progi. Na vseb ostalih progah vozijo mestni avtabusi redno po ve- Ijavnem voznem redu. c Lovski ples dne 3. marca t. 1. v vseh gornjih prostorih Narodnega doma obeta biti po pripravah sodeč pač ena najlepših prireditev, ki so se kedaj priredile v Celju. Razni od- seki kar tekmujejo med seboj, kdo bo lepše in okusnejše pripravil narr- te za dvorane, ki se bodo za eno noč spremenile v naravne gozdove. Ne- kaj se govori tudi o lovski razstavi. Bog vedi, s kom nas bodo naši lovci presenetili. c Izvajanje naredbe o podpiranju brezposelnih in pobijanjn delamrž- nosti. Mestno načelstvo v Celju raz- glaša: Da se omogoči evidenca brez- poselnih, si mora vsaka taka oseba preskrbeti razvidnico za brezposel- ne. Za v mestu Celju bivajoče brez- poselne bo izdajala mestna občina celjska razvidnice (legitimacije) od 20. t. m. dalje (soba štev. 2 mestnega naCelstva). c Delovni trg. Pri ckspozituri jav- ne borze dela v Celju se je od I. do 10. t. m. na novo prijavilo 112 brez- poselnih' (105 moških in 7 žensk), de- Jo je bilo ponujeno za 18 oseb (9 moš- kih in 9 Žensk), posredovanj je bilo izvrSenih 5 (za 1 moškega in 4 žen- ske), odpadlo je 9 b.rezpos,elnih (8 mo.ških in 1 žcnska), odpotovalo je 0 moških. Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 906 brezposelnih (842 moških in G4 žensk) napram 814 (752 moš- kim in 62 žcnskam) dne 31. januar- ja. Delo dobijo: 6 tesarjev, po 1 stroj- ni ključavničar, strojnik in kurjač. po 2 kuliarici in služkinji ter po 1 gospodinja in kmečka dekla. c žetev smrii. V petek 9. t. m. je umrl v Celju (Za kresijo 3) 79-letni zasebnik Josip Antolič, v ponedeljek 12. t. m. pa je umrla na Lavi 29 pri Celju v visoki starosti 89 let zaseb- nica ga, Konstancija Baumannova, i'oj. Prischinggova. V celjski bolnišni- da te ne bodo poskušali rešiti, drugače bo po tebi. Sebastiani, ali vrata na lopatnico so dobro delujejo?« Sebastiani je stopil v ospredje, pokleknil na tla in poiskal obroč, ki je bil pri nogi postelje. Obrnil ga jo. Ena izmed skal je zazijala in pokazala se je črna luknja. »VidiS,« je markiz nadaljeval, »za vsa nakljuCja smo se pripravili in imamo celo podzemeljsko jeöo . . . Tja te lahko spravim na vamo za vse večne Case. Nobenega upanja ni, da bi se mi izmuzal, Nobene pomoči ni več zate. Ali boš zdaj govoril?« Daubrecq ze molCal in markiz je nadaljeval: »Daubrecq, že četrtič ti delam nadlogo, ko pri- hajam po tisto listino, ki jo hoCem dobiti. Nočem, da bi Se kdaj iztiskal denar iz mene. Cetrtiö in po- slednjiC! Daj, premisli se in govori!« Isti molk. Tedaj je Albufex pomignil Sebasti- aniju. Gonjač se je približal in njegova dva sinova sta prišla za njim. Eden izmed njiju je imel palico v roki. Stran 4. »Nova Doba« 12. II. 1934. stev. 12. SK Ptuja. Doseženi rezultati so zelo I zadovoljivi in rtokazujejo lcp napre- dek od lanskega leta. Sodniki so bill ;*g. Aljančič (MZSP) iz Maribora ter Kodetla in Pjbernik iz Celja. Rezultati: V koiikurenci: 1. Franc Cop (Iliri- ja) 72.7 točk, dolžina skoka 28 m, najdaljši skok v konkurenci, Cop jo s tern postal celjski prvak; 2. Franc lMbovšek (Ilirija) 71.3 took, 27 m; ;5. Milan Šubic (Ilirija) 67.5 toCk, -0 m; 4. Herman Tkalčič (Olimp) j1.9 točk, 25.5 m; 5. Franc Pletrin (Olimp) 51.4 točk, 24 m; 0. Fric Sko- i)erno (Smučarski klub Celje) 49.8 iočk, 20 m, prvak Smučarskega klu- ba; 7. Favst Križmanič (SPD Celje) 49 točk. Izvon konkurence: 1. inž. Erlinger (ASG Gradec) 71.4 točk, 28.5 m, naj- 'laljši skok dneva; 2. Drofenig (ASK (Jrradec) 59.5 točk, 25 m. Naj dal j Ši >kok dneva s padcom (29 m) je na- ()ravil Drofenig. Krasne dvoskoke •jrez padca so izvršili Pribovšek in šubjc iz, Ljubljane. (23 in 2,1 m) ter itiž. Erlinger in Drofenig iz Gradca 26 in 27 m). Ob 17.15 so bili v reslavraciji gosp. Petrisika v Liscah razglašeni rezul- lati. Najboljši skakalci so prejeli le- l>a dar^la in diploniq. Slalom tekraa zaprvenstvo MZSP pri Celjski koči SPD Gelje razpisuje podzvezno pr- vonstvo v slalomu za leto 1934 na dan 18. februarja pri Celjski koči. Tekmo'vanje se bo vršilo po pravil- niku JZSS. Start je dovoljen vsem verificiranim članom MZSP (Mari- horske zimsko-sportne podzveze), iz- ven konkurence vsem drugim smu- čarjern. V konkurenci prejmejo pivi trije častna darila, prav tako je do- iočeno. darilo za prvaka izven konku- ionce. Vsak tekinovalec (izvzeti so le i loverificirani) se mora prijaviti s predpisano zvezno prijavnico Savinj- ski podružnici SPD v Celju do 17. t. m. ali pa v Celjski koči pred žre- l)anjem. Prijavnina znaša 10 Din, iz- von konkurence 20 Din. Žrebanje bo ) 8. t. my točno ob 9.30 v Celjski koči, tart točno ob 10.30. Objava uspeba ;iol uro ])o zaključku tekme. Opomba: Progo prekrmarijo tek- movalci dvakrat; kdor pri prvem te- ku. ne dofceže določenega časa, izpa- >la iz nadaljnega tekinovanja. V Celj- ski koči je le omejono število ležišč, /.ato se udeležoncem priporoča, da prenočijo v Celju, ali pa da pridejo ¦'. jutranjimi vlaki. Od Celja je kraj lekme oddaljen poldrugo uro. SK Celje : SK Trbovije 10 : 0 (3 : 0) CELJE, 12. februarja. V^eraj dopoldne ob 10.05 se je pri- ":ela na Glaziji prijateljska nogomet- na tekma med SK Celjem in SK Tr- bovljami. Za moätvo SK Celja je bil ¦/.<* skrajni čas, da se je prebudilo iz >zimskega spanja«, kajti drugi del i rvenstvenega tekmovanja v podsa- vezni ligi se polagoma že približuje in iti vanj brez vsakega treninga bi ilo precej riskantno za obstoj mo- tva v ligi. Sneženega terena sta se moštvi kmalu privadili, vendai1 pa se je obema poznalo daljše pavziranje. Celjani, dasi so igrali vso igro le z 10 inožmi, so naleteli pri SK Trbov- 1 jata na lahek odpor in so podali raz- meroma zadovoljivo igro. Hezultat povsem odgovarja poteku igre. Ce- Ijani so bili skoro ves čas v premo- l"i. Prvi gol je padol v 2G. minuti, po- terru pa do konca prvega polčasa še :|y.^. V druge^n polca.su je sledilo po yrsj,} 7 komadov: v 3., 12., 28., 32., 37., :i9. in 44. minuti.. Gote so zabili: Alx- iik 3, Gobec 3, Zupanc 3, Trifunovič i.'^Na obeh straneh'je bila zastreljana po ena enajstmetrovka. Tekmb je sodil g. Ochs dobro. Gledalcey okrog 150/ - ' -k »Zakaj si se izselil iz hotela, v ka- terem si tako dolgo istanoval ?« — > Ugotovil sem, da ninia kopalnice.« Kino Kino Union Celje. Ponedeljek 12. februarja: »Paprika«. Sijajna zvočna opereta s slovito Frančiško Gaalovo in Pavlom Hörbigerjem. Dve zvočni predigri. — Na pustni torek 13. t. m. ostan© kino z a p r t. — Sreda 14., če- trtek 15. in petek 1G. februarja: »Ero- tikon«. Izredno lep zvočni velefilm. Pretresljiva povest o ljubezni zape- Ijanega dekleta. V glavnih ulogah Ita Rina (Ljubljančanka Ida Krava- ! nja), Charlota Suza in Mariborčan j Olaf Fjord. Ta film je za mladino iz- j pod 1(5 let prepovedan. Predigra: '. zvočni tednik. ! ___________.____________________________j Književnost H. G. Wells: Boj z Marsovci V sedanjih težavnih Casili opazu- jemo sploSen padec in nazadovanje v gospodai'stvu. Še celo tiste pano- ge, ki smo o njih mislili, da se bodo lahko mirno razvijale tudi v najhuj- j ših časih, zaostajajo. Edina izjema je naša knjižna produkcija, ki če- dalje bolj narašča. To ni nič Čudnega, že od nekdaj je bila knjiga najboljša človekova pri- 1 jateljica ih ob njej je pozabil vse te- i žave, ki so ga trie. Knjiga, ki hoče ( opravljati to, ne preveö hvaležno na- j logo, pa mora biti pred vsem zanimi- va in dobro pisana, ne dolgočasna in po vsebini — verjetna. Eno izmed redkih knjig, ki ustre- j zajo vsem tern zahtevam, je Wellsov roman »Boj z Marsovci«. Človeška fantazija se je že od nekdaj rada ba- vila z nemogočim. Fantastični roma- ni so znani že iz najstarejsih časov. Imeli so pa skoraj vsi eno napako — da so bili preveč neverjetni in visoko leteci. Tak roman Wellsov »Boj z Mai'- sovci« ni. Pozna, se^ mu, da ga jc pi- sal Clovek '¦— umetnik, ki mu ni bilo le do senzacije. Ni postavil vanj raz- nib imaginarnib junakov, kakor drugi, ampak ljudi iz mesa in krvi, kakor smo mi. In prav to je največja odlika tega roinand, ker mu je dal z njo pečat verjetnosti in resničnosti. Že snov Lama je zanimiva. Planet Mars, ki se je zaradi svoje manjše prostornine prej ohladil kakor zem- lja, je imel torej prej pogoje za raz- voj življenja kakoi' mi. Zato morajo imeti bitja, ki naj žive na njem, že daljši razvoj za seboj in morajo biti dosti popolnejša od nas. Mars se ohlaja in ta bitja morajo poiskati novo zvezdo, kjer se bodo naselila. Skozi vsemirje najdejo pot na našo zemljo, ki jo hočejo prilagoditi za svoje naselje. In tu se začne konflikt med njimi in — v njihovib očeb -- umsko zaostalimi zemljani. Kakšen je ko'nec tega boja? Nepri- čakovan, a vendar (Hh'uo mogoč in edino verjeten. Sicer pa preberite knjigo sami. Vredna je branja in marsikatero pri- jetno uro vain bo pripravila. »Boj z Marsovci« je izšel v kra$ni opremi pri Prijateljevi založbi (Eva- lit) med rednimi letnimi publikaci- jami. Prevel ga je skrbno naš rojak Boris Ribteršič. Naročnina za 11 broširanih knjig staue na leto z revijo »Prijatelj« vred samo 132 Din ali 12 Din na mo- sec. V platno yezane knjige stanejo z revijo vred 192 Din ali 17 Din na mesec. Naroča se pri upravi v Ljub- Ijani, Dalmatinova ulica 10/L Za na- ročnike so tudi razpisane lepe na- grade. k Ivan Bučer: čez steno. Mohor- jeva knjižnica 63. — To je prva slo- venska povest iz turistovskega živ- ljenja. Pa tudi prva in dobra povest mladega in obetajočega pisatelja Ivana Bučerja. Pelje nas na Jalovec, v Ozebnik, čez Ponce, na Mojstrovko, kjer se razbesni gorski vihar, ki ga pisatelj mojstrsko opiše, čez severno Triglavsko steno, potem pa spet na Kamniško planine, na Planjavo in tarn okoli. Turistovsko življenje po- zna pisatelj do podrobnosti, slika nastroj gorskih turistovskih koč, vsa različua in edinstvena razpoloženja turistov v najbolj različnih položa- jili. Vmes pa plete zgodbo ljubezni med pristno našim človekom Jane- zom in letoviščarko Dano iz Dubrov- nika. Mehko in dobro dekle se lovi med grčavim, pristnim Kranjcem Janezom in med mirniin Pavletom, njegovim bra torn. Janezova močna uarava jo omami in za hip preveri, da je on tisti, ki ga njeno dekliško srce iščoč sluti; ko pa se umiri in strezni od ljubezenskega opoja, spo- zna, da je njena življenska sreča le v zvezi a inehkim Pavletom, s kate- rim se končno tudi poroči. Janez se ponesreči v planinah, najdo pa v ju- naško požrtvovalni Meliti sebi po- dobno bitje, ki ga bo spremilo v živ- ljenje. Gore, ujihovi vibarji pa ne- doumljivo srce mladega človeka, na- ši letoviačarji in tudi naäi izletniki na morju, vse to je opisano tako iskreno in naravno, da povest vsa- kogar prikleno in sili, da vse to prist- no naše ljudi od srca vzljubi. — Knji- go dobite v vseh knjgarnah in stane broširana 28 Din, v platno vezano. 40 D'i'n. Člaui Moborjeve družbe jo dobe 25% ceneje, Te jo naroCe ]>ri Družbi sv. Mohorja v Celju. Pepček: »Ali mi res ne maraš dati koačka potice?« — Mihec: »Ne! Tudi ti mi nisi nič dal!« — Pepßek: »La- zes! Od mene si dobil influenco, za- radi katere si lahko dva tedna iz- ostal i/, sole.« * * Znan potepub naroči v gostilni: »Nataktir, žejen sem!« Natakar po- stavi predenj čašo vode. Potepuh se i-azburi: »Cujte! Nisem rekel, da sem umazan, temveč' da sem žejen!« Poslano I, Xlubu damskih frizerjev za drav- sko banovino v Celju Prej el sem Vaš dopis z dne 10. t. m., s katerim me obveščate, da ste na seji dne 25. I. 1934. sklenili, da me začasno ne sprejmete v klub. Temu dopisu se čudini, ker vendar nisem svojega pristopa nikdar niti prijavil, niti podpisal kakršnokoli pristopno izjavo. Pač pa so nekateri Vaši člani večkrat meni prigovaija- li, naj pristopim kot Clan. Ako je ka- teri izmed teh sam od sebe stavil predlog za moj sprejem v klub, je storil to na svojo lastno odgovornost. Vaše mnenje o prekratki dobi samo- stojnosti morate obdržajti zase, ker smatram ta stavek za nerese-n. Franc Frajle, frizer za dame in go- spodc, Celje, Kralja Petra cesta 24. Bukovo oglje vilano suho, vagonske in maniSe mno- žine prodam. Ivan Srebotnjak, Sv. Peter v Sav. dolini Priporoča se specerijska in delikatesna trgovina Karol Loibner Celje Kralja Petra ce»ia 17 Pri ..Zvoncn« Paptr vsake vrste in pisarniSke potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko» in drobno v knjigarni Franc Leskovšek Glavnl trg 16 Odda se takoj v najem stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje s pritikli- nami v Zavodni St. 13. Elektrlčna Iu6 Zelo primerno za obrtnika (avtomeha- nika). Pojasnila daje g. Oberžan, Celje, Zavodna St. 8. Orehi, mandlji, lešniki, diSave čokolada, keksi, južno sadje maslo, marnieladla, pecilni prašek vaniljin sladkor, barve za jajca. N I Z K E C E N E 1 P~To M E T trgovina z mešanim blagom Celje, Gosposka ufica 26 Učenec se sprejme. »Kristalija« izdelovanje ogledal in brušenega stekla, Celje, Za kresijo Št. 14 Franjo Oolžan Celje Za kresile Telefon 245 Kieparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa « igoral navedene stroka spadajoCa dela in poprawita — Cena zmerna — Postreiba tožna in solldoc Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODN1 DOM Glavnica in rezerve nad Din U.ooqoqo'— Rupuje Inpro' &etjGL devize in vailvite Izdaja uvereiye za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nndi za nje popolno var» nost in ugodno obrestovanje Podružnici: M^ribpr? Šoštani Urejuje B«do Peiaik. — Odgovoren ia konxorcij »Nov» 0obe« In Zveeno tlikarno Milan Ostlaa. - Ob« v Celju.