UDK 821.163.6.091 Cankar Iv.:821.133.1.09 Zola E.
Tone Smolej
Filozofska fakulteta v Ljubljani
ZOLAJEVI ZGLEDI V HISIMARIJE POMOCNICE
Clanek obravnava Zolajeve zglede v Cankarjevem romanu Him Marije Pomocnice
(1904). Izhaja iz domneve, da naj bi Angelika, junakinja Sna {Le Reve, 1888), navdahnila
nekatere Cankaijeve otroske like, hkrati pa naj bi se slovenski pisatelj zgledoval tudi pri
Zolajevih opisih cerkvenega okolja. Roman Beznica (L’Assommoir, 1877) naj bi vplival na
motiviko tragicnega ljudskega slavja ter na deskripcijo nedovoljenega otroskega pogleda.
The paper deals with Zola’s examples in Cankar’s novel HimMarije Pomocnice (1904).
It is derived from the assumption that Angelique, the character of The Dream {Le Reve,
1888), was the inspiration for some of Cankar’s child characters; at the same time, the
Slovene writer supposedly followed the example ofZola’s descriptions of the church milieu.
The novel Drunkard {L’Assommoir, 1877) supposedly influenced the themes of tragic
popular celebration and the description of prohibited child’s sight.
1 Sen in Hisa Marije pomocnice
1.0 Uvod
Janko Kos (1987: 168) je prvi omenil Zolajev roman Sen {Le Reve) v povezavi
s Cankarjevimi prizori bolestnih eroticnih in seksualnih stanj, povzdignjenih v po-
eticna sanjarjenja. V pricujocem pregledu bomo skusali primerjati mladostno
dozivljanje spolnosti in cerkvenega okolja v Snu in Hisi Marije Pomocnice. Izha-
jamo namrec iz domneve, da se je Cankar srecal z Zolajevim romanom konec
prejsnjega stoletja, saj mu je bil na Dunaju dostopen kakovosten nemski prevod.
Gre za »edino avtorizirano nemsko izdajo«, ki jo je leta 1889 oskrbel Alfred Ruhe-
mann. ! Na zacetku pa se bomo posvetili tudi odnosom med starsi in otroki.
1.1 Odnos otroci-starsi pri Zolaju in Cankarju
Uvodoma je potrebno poudariti, da glavne junakinje Zolajevega Sna Angelike
(Angelique) ne moremo najti v genealoskem drevesu rodbine Rougon-Macquart,
kar je nekoliko presenetilo pisateljeve privrzence. Zolajev roman je namrec nastajal
pod vpbvom polemike, ki jo je povzrocil izid Zemlje {La Terre, 1887), zato se nek¬
oliko razlikuje od drugih romanov cikla, kar pa ne pomeni, da se je pisatelj pri ob-
likovanju junakinje z navidez neznanimi starsi odrekel dednostni determinanti. Zola
je namrec v svojih osnutkih zapisal misel, da Angebka pripada Rougon-Macquar-
tovim, saj je nezakonska hcerka Sidonije Rougon, ki jo tudi dedno pogojuje
(Pelckmans 1983: 89).
1 Leta 1888 je Zola svojemu avstrijskemu prevajalcu Emestu Zieglerju predlagal prevajanje Sna,
vendarje'slednjSga od projekta odvmil ze obstojeci Ruhemannov prevod (Zieger 1983: 38). Osmega
novenibra istega lettkje vNeue Freie Presse o omenjenem romanu porocal tudi Theodor Herzl, kasnejsi
uterpeljitelj sianistie^ega gibanja, na nastanek katerega je posredno vplivala tudi Dreyfusova afera.
Herilfje v Snu zlastr iavracal Voraginove citate, ces da unicujejo razpolozenje. Leta 1891 pa je Wiener
Litertem; Zeitung pqmcal o pariski praizvedbi Bruneaujeve opere Le Reve.
154 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september
V ospredju nasega zanimanja bo torej motiv glavne junakinje sirote ter njegovi
morebitni odmevi v Hisi Marije Pomocnice. Angeliko je namrec njena mati pre-
pustila Assistance publique, ki jo je dala v oskrbo razlicnim dojiljam. Zadnja izmed
njih se je morala po mozevi smrti preseliti k bratu Rabieru v Beaumont. Na smrtni
postelji je deklico zapustila svoji snahi, ki pa za Angeliko tako slabo skrbi, da ji
slednja na bozicni vecer pobegne.
V romanu Hisa Marije Pomocnice nam Ivan Cankar predstavi osem mater, od
tega v delu umrejo tri: Tonckina, Katicina, Minkina. Minki umreta oba starsa in v
bolnisnici dozivlja usodo sirote, hrepenece po starsih. V Brigitini zgodbi so oceta
izpodrinili materini ljubimci. Ocetova figuraje povsem odsotna v Pavlini in Malcini
zgodbi. V omenjenih primerih dozivljajo deklice usodo napol sirot. A tudi ocetova
prisotnost ne more zagotavljati druzinske vamosti. Tonckin oce se tudi po zenini
smrti za slepo hcerko ni »brigal nic, bozal joje in poljubljal samo tedaj, kadar so bili
prijatelji v gostih. Nazadnje je skoro cisto pozabil nanjo in jo je prepustil sluzkin-
jam.«2 Pri Lojzki pa je bil oce »malokdaj doma, ali kadar je prisel, je bil njegov
obraz osoren, gledal je hudobno in prav tako hudobno je gledala mati« (HMP: 63-
64). Lojzkina starsa spominjata na Rabierova, zlasti ker v obeh druzinah moz pije,
zena pa je slabega vedenja. Podobno kot Angelikina skrbnika sta tudi Lojzkina ro-
ditelja obracunavala drug z drugim: »Nekoc sta se sprla oce in mati; oce je udaril
mater s pestjo v obraz, mati mu je razpraskala lica z nohtovi« (HMP: 66). Ocetov
alkoholizem je prikazan tudi v Katicini zgodbi, pijancevanje pa je zlasti poudarjeno
v Tinini zgodbi. Tina se namrec spominja visokih ozkih stopnic, nakaterihje razbila
steklenico zganja:
Dun so se odprle in tedaj se je zgenilo tudi znotraj, zaropotalo je, kakor da bi bilo
prevmilo stol. Blizalo se je s tezkimi, omahujocimi koraki, dvoje oci se je zasvetilo.
»Kje imas snops?« Sklonilaje glavo, zatisnila je oci in je iztegnila predse plasne
roke. Zgrabilo je s silno pestjo, glava jebfla ob tla, ob zid, cudno je drsalabolna noga,
nic je ni bolelo, mrtvaje bila in lahka, kakor kos obleke (HMP: 51).
Za primerjavo navedimo Angelikino trpljenje pri Rabierovih, za katerega iz-
vemo iz deklicinega pripovedovanja:
Pravila sta mi, da je potok dovolj dober za pankrta. Ko me je posteno namlatila, mi
je zenska vrgla hrano kar na tla kakor svojemu macku. Velikokrat sem sla spat, ne da
bi jedla. 3
Tinino posteljo pa so celo pozimi »nesli dol po visokih ozkih stopnicah ter jo
polozili na dvorisce, na kup gnoja. /.../ bila [je] lacna in bi prosila kruha, toda bilo ni
nikogar« (HMP: 51-52). Zanimivo je, da Cankar pri opisovanju Tininih spominov
uporablja namesto edninske mnozinsko obliko (zgrabili, nesli, polozili), in namesto
2 Ivan Cankar, Hisa Marije Pomocnice, Zbrano delo XI, ur. Janko Kos, Ljubljana, DZS, 1972, 84-85.
Odslej citirano s kratico HMP in stevilko strani.
3 Emile Zola, Le Reve, Les Rougon-Macquart IV, edition integrale publiee sous la direction
d’Armand Lanoux, etudes, notes et variantes par Henri Mitterrand, Paris, Gallimard Bibliotheque de la
Pleiade, 1966, 823. Odslej citirano s kratico R in stevilko strani.
Tone Smolej, Zolajevi zgledi v Hisi Marije Pomocnice 155
agentnih stavkov brezosebkove deagentne stavke (blizalo se je, zgrabilo je). Vtis
imamo, da pisatelj ni zelel natancno poimenovati akterja, iz cesar je mogoce
sklepati, da bi utegnila biti tudi Tina posvojenka, saj je izmed devetih deklet edina,
ki je nikoli nihce ne obisce in nikoli ne omenja ne matere, ne oceta. Medtem ko so
ostale bolnice Hise Marije Pomocnice najveckrat napol sirote, pa je Tina tako kot
Angelika nemara otrok neznanih starsev. Omeniti velja se eno sorodnost med An-
gelikino in Tinino zgodnjo mladostno izkusnjo. Angelika pripoveduje svojima
bodocima krusnima starsema, da »bi se na koncu skoraj ubila« (R: 823). Podobno
pa si odresujoce smrti zeli tudi Tina:
vse je bilo tiho in samotno in Tina si je zazelela smrti. Prvikrat si je je zazelela in
obsla jo je ob tej zelji neznana sladkost (HMP: 52).
Junakinje Hise Marije Pomocnice so predstavljene v romanu skupaj s svojimi
roditelji, s katerimi so v neprestanem konfliktu. Vecina jih je napol sirot, saj umanj-
ka ena od starsevskih figur, kar ustvarja druzinsko anomalijo, ki nastaja tudi v
primeru, ko eden od starsev zanemarja svoje dolznosti. Tina, ki je najverjetneje
prava sirota, je med vsemi junakinjami Hise Marije Pomocnice najbolj primerljiva
z Angeliko, o cemer bomo spregovorili tudi v poglavju o mladostnih spolnih
izkusnjah.
1.2 Mladostne spolne izkusnje pri Zolaju in Cankarju
Medtem ko ni povsem trdnih dokazov, da je Tina otrok neznanih starsev, pa lah-
ko s precejsnjo gotovostjo trdimo, da je to Cankarjevo junakinjo navdihnila Zola-
jeva Angelika. Slednjo posvojita zakonca Hubert, sicer izdelovalca masniskih
oblacil. Vzgajata jo v poslusnosti in veri, saj sta prepricana, da so najdeni otroci
nasledek pregrehe in kriminala. Navkljub osamljenemu zivljenju pa Angelika
kmalu zacenja sanjariti o svojem kraljevicu:
Zelela bi se porociti z nekim kraljevicem... Nekim kraljevicem, ki ga ne bi nikoli
videla. Prisel bi ob mraku, me prijel za roko in me odpeljal v svojo palaco... Zelela bi
si, da bi bil zelo lep, zelo bogat (R: 854).
Kmalu pa se v cerkvi seznani s Felicijanom (Felicien), ki ga je prej opazovala
skrivoma, ko je popravljal vitraz:
To je bil on, velik, suh, plavolas, imel je nezno brado ter skodrane lase mladega boga
(R: 875).
Taksno povelicano in hkrati skrivno opazovanje sovpada v Hisi Marije
Pomocnice s Tininim zaznavanjem zida Edvarda, ki v bolnisnici obiskuje svojo ses-
tro Pavlo:
Edvard je bil mlad fant, obraz mu je bil cisto zenski, mehak, nezen, brez brk; izpod
cmih, kodrastih, zidovskih las se je svetilo celo kakor od mramoija; velike oci so se
ozirale malomamo in mimo po sobi (HMP: 21-22).
156 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september
Mlad je bil in lep, bela so bila njegova lica, na visoko celo so padali svetli cmi kodri;
hodil je z lahkim gosposkim korakom in ko je govoril, ko se je nasmehnil, je bilo
Tini, da bi mu stregla vdano in da bi bila njegova dekla za zmerom... (HMP: 56).
V deskripcijah, ki ju posredujeta zavrti najstnici, je ocitna idealizacija in esteti-
zacija obozevanega mladenica. V obeh romanih se mladenic kmalu pojavi (oz.
omenja) z dekletom, s katerim junakinja ne more tekmovati. Taksno dekle spremlja
denimo Edvarda:
Prisel je nekoc s sestrami in z njimi je prislo mlado dekle; z enim samim pogledom
je objela Tina njeno telo, njen obraz, njeno obleko in videla je, da je lepa zenska;
obraz je bil poln svetlobe in veselja, telo je kipelo v bujni mladosti pod tesno, napeto
obleko... (HMP: 58).
Felicijan je v resnici zakonski potomec beaumontskega skofa Hautecoeurja, ki
je vstopil v duhovniski stan, potem ko mu je zena umrla na porodu. Za njeno smrt
je doslej krivil sina in se mu po rojstvu odrekel. Ko pa ga je na starost priznal, so se
pojavile govorice, da se bo moral Felicijan porociti s Claire de Voincourt:
Nenadoma je Angeliki prisla pred oci neka podoba, podoba Claire. Spet jo je videla
kot ze nekajkrat, kako je sla pod drevesi svojega parka. Bila je taksna, kot jo je
opazila v stolnici za praznike: velika rjavolasa gospodicna njenih let, kraljevsko
prefinjene hoje, zelo lepa, preeej lepsa od nje. Pravili so, da je zelo dobra, ceravno je
dajala hladen videz (R: 935).
Zolajeva Angelika na zacetku sama zavraca ljubezensko zvezo, saj jo pojmuje
kot gresno. Med zaljubljencema obstajata v Snu dve prepreki: Angelikina zaobljuba
cistosti in Felicijanov novi socialni status, ki terja zeno plemenitega rodu. Skof se
namrec zgrozi ob misli, da bi se njegov sin porocil s preprosto veziljo in Angeliko
na avdienci zavme.
Pri Tini pa gre zgolj za namisljeno zvezo, saj si deklica samo domislja, da jo bo
Edvard, ki je kajpak zdrav, ljubil. Med njima je torej ena sama, a nepremagljiva
prepreka: deklicina bolezen in posledicno njegova nenaklonjenost.4
Zaradi preprek in nenaklonjenosti okolja se pri obeh deklicah kmalu pojavi
obcutek zavrzenosti in zapuscenosti. V Snu bije Angelika bitko med cistostjo in
strastjo, hkrati pa sanja o Felicijanu: »bala se je, da bi se oblekla, da bi se mu
pridruzila, ne da bi jima kdo to preprecil« (R: 957). Medtem ko si zeli Zolajeva ju¬
nakinja le blizine svojega ljubljenega, pa se pri Tini prebuja spolni nagon, ki ga
vzdrami lepi mladenic:
blizal se je, njegova lepa bela roka se je blizala, ze se je doteknila njenega vrocega
lica; in ona bi sklonila glavo, z obema rokama bi prijela njegovo lepo belo roko,
pritisnila bi nanjo celo, ustnice, pritisnila bi jo na prsi (HMP: 58).
4 Poudariti velja, da izhaja Edvard iz zidovske druzine, v kateri vladajo izjemno hladni odnosi. Je opis
fantove dvolicnosti, celo nenacelnostiposledica Cankarjevega antisemitizma? Vec o tej problematiki je
najti v clanku Igorja Grdine, Podoba Zida v slovenski literaturi, Kronika 37, 1989, 271-273.
Tone Smolej, Zolajevi zgledi v Hisi Marije Pomocnice 157
Angelika cuti med sanjami v sebi ponovno rojstvo in vpitje »dednosti slabega«
(R: 868), ki zmaguje nad pridobljeno vzgojo. Obcutje slabega, ki je povezano z
otroskim dojemanjem greha, opazamo tudi pri Tini:
nekaj grdega, pregresnega se je vzbudilo v nji. Tipala je z rokami po svojem telesu,
po ubogih, tenkih, cudnih zvitih in skrcenih nogah, po bokih, po komaj vzcvetelih
prsih. Obslo jo je, da bi se razpraskala, da bi rezala z nozem po teh hudobnih,
prokletih, od Boga prokletih nogah /.../ (HMP: 58-59).
Angelika obupano sprasuje, zakaj jo je Bog zapustil, saj ima obcutek, da se
milost umika, da je Bog ne obkroza vec (R: 957). Cankarjeva Tina pa ne more ob-
vladati svojega pozelenja, ki povsem zmaguje nad njenim krscanskim superegom:
Molila je in se je prestrasila; dmgod so bile njene misli, ustnice so izgovarjale svete
besede kakor v spanju, dusa jih ni slisala in ne razumela. Pricelaje znova, hotela je
misliti na Boga, na Mater bozjo, na nebesa; ali Mati bozja ni imela milostipolnega
obraza, oci so se ozrle nanjo in so gledale presemo, hudobno - bujno telo je bilo
obleceno v tesno obleko, da so kipeli v nji polni udje, in Tinaje spoznala lepo zensko,
ki je sedela pod kostanjem, roko v roki z njim. Spremenil se je tudi Kristus; nic vec
ni imel tmjeve krone na glavi, tudi krvavih solz ni bilo na licih; gladek in bel je bil
njegov obraz, vesele so bile njegove oci, kakor takrat, ko je sedel pod kostanjem,
roko v roki z njo (HMP: 60).
Zlohotni vidik Matere bozje je zaznaven tudi v Zolajevem Snu. Francoski
pisatelj ga je prevzel po delu Zlata legenda (Legenda aurea) Jacquesa de Voragina,5
ki je bila edina knjiga, s katero se je ukvarjala Angelika. Marija naj bi prevzemala
zenskam zarocence rekoc: »Ce sem res tako lepa, kakor pravis, zakaj me zapuscas
zaradi druge zenske?« (R: 838-839). Tinino povezovanje Kristusa s spolno
privlacnim mladenicem najbrz tudi ni nakljucno. Omenili smo ze, da je Angelika
primerjala Felicijana z mladim bogom, zdaj pa dodajmo, da se ji je zdel tudi »po-
doben nekemu cudovitemu Kristusu, s skodranimi lasmi, lahno brado, pravilnega,
nekoliko mocnejsega nosu in cmih oci« (R: 873). Hkrati pa je Angelika venomer
poudarjala, da si zeli pravzaprav Jezusa (R: 858).
V ozadju teh stalisc se najbrz skriva verovanje, da se morajo device porociti z
Jezusom, muceniki pa se v nebesih zdruzijo z Marijo. Taksne nazore je Angelika
sprejela ob branju ze omenjene Voraginove knjige. Med opisanimi devicami je bila
Angeliki najblizja muceniska deklica sv. Neza (sainte Agnes), ki je bila tudi zavet-
nica beaumontske stolnice. Zolajeva junakinja se je vzorovala zlasti pri njenem
svetniskem zivljenju, hkrati pajoje sprejela za varuhinjo svojega telesa. Njen cilj je
bil torej zavmiti zemeljskega in sprejeti nebeskega zenina - Kristusa. Zacetno is-
5 Zbirko Zlata legenda je v drugi polovici 13. stoletja napisal dominikanec in kasnejsi genovski
nadskof Jacques de Voragine (de Varazzo). V svojem delu je zelel prikazati resnicne dogodke iz
zivljenja svetnikov, hkrati pa ovreci vse tiste podatke ljudske tradicije, ki iz zgodovinskega stalisca ne
bi bili mogoci. Danasnjemu bralcu se zdijo razlicne osebe posnetek enega samega vzorca ali arhetipa,
kar povzroca sibko individualizacijo Voraginovih svetnikov (Savon 1967: 7-8). Angelika naj bi
prebirala Zlato legendo v francoskem prevodu iz leta 1549.
158 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september
tenje Felicijana z mladim bogom se razblini v hipu, ko jo obisce z narocilom za
mitro z Nezino podobo:
Ko je gledala svetnico, je odkrila nekaj, kar je utopilo radost v njenem srcu. Neza ji
je bila podobna. Gotovo je Felicijan mislil nanjo med snovanjem tega anticnega kipa
(R: 893).
Deklica se je torej zbala oblikovati podobo svetnice, ki ji je usmerjala zivljenje,
po svoji lastni, povsem zemeljski podobi. Hagiografija svete Neze pa je Zolaju
sluzila tudi za literamo predlogo, saj je v usodah obeh deklic najti veliko podobnih
sestavin.
Neza spozna mladega plemenitasa, ki ji obljublja bogastvo, ce bi postala nje-
gova zena. Deklica ga zavme, ces da je ze obljubljena nekomu dragemu, ki je ple-
menitega rodu, izjemne lepote, velikega bogastva in poguma. Na obraz ji je vtisnil
znamenje, da ne more imeti drugega ljubimca, saj se je njegovo telo ze zdruzilo z
njenim. Hkrati ji je obljubil velik zaklad, ce bi mu na vekomaj ostala zvesta.
Mladenicev oce zagrozi deklici, da se bo morala v primeru dokoncne zavmitve
snubca odlociti, ali bo postala vestalka ali pa prostitutka. Ker Neza zavme poganske
bogove, jo odpeljejo na kraj prostitucije, ki po njenem prihodu postane kraj molitve.
Po dolgotrajnem mucenju deklico zabodejo, Kristus pa jo je mazilil za soprogo in
mucenico.6
Angelika je priblizno iste starosti in tudi ona je razpeta med zemeljskim ljubim-
cem in Kristusom. V nasprotju s svetnico pa se mora po srecanju s Felicijanom
soociti tudi s svojo nagonsko plastjo. Tudi zato pricenja zavracati stike z obcudoval-
cem, s cimer pa se samounicuje. V njej je cutiti nagon smrti, ki iznicuje libido.
Hkrati je potrebno poudariti, da se uspe Angeliki porociti s Felicijanom, kakor tudi
zdruziti se s Kristusom. Umre namrec le nekaj trenutkov po porocnem poljubu svo-
jega soproga.
Nagon smrti opazamo tudi v Tinini zgodbi. Cankarjevo misel, da se njen angel
varuh bije z zlim duhom (HMP: 60), bi morda lahko razumeli tudi v smislu boja
zivljenjskega instinkta s smrtnim. Kmalu zatem namrec Tina strese rdec vzigalicni
prah v kozarec, ki ga spije do dna (HMP: 62).
Medtem ko lahko Angelika s pomocjo istenja s sveto Nezo premaga pozeljenje,
pa v Tinini zavesti taksen sistem vrednot umanjka, zlasti ko celo v Kristusu pre-
pozna Edvardovo podobo. Angelikino samounicevanje je izraz njenega verovanja.
Tinin samomor pa samomor deklice, ki zavraca rajskost onostranstva.
Tudi Ivan Cankar je Nezino hagiografijo (morda prav prek Zolajevega Sna)
prenesel v slovensko knjizevnost. Stirinajst bolnic namrec biva v sobi svete Neze,
kar je omenjeno na zacetku Hise Marije Pomocnice:
Pojdita gor, zmerom na levo, v drugo nadstropje in po hodniku; nad vratmi je
zapisano: soba sv. Neze (HMP: 7).
6 Jacques de Voragine, La Legende Doree I, Paris, GF-Flammarion, 1967, 141.
Tone Smolej, Zolajevi zgledi v Hisi Marije Pomocnice 159
Poimenovanje sobe po tej svetnici verjetno vnaprej doloca usodo bolnih deklic,
ki bodo vse umrle kot mlade device. Bistvena sestavina Nezine hagiografije,
namrec predstava Kristusa kot zenina, se pojavlja tudi na koncu Cankarjevega ro-
mana. Pred blizajoco smrtjo postaja Malcina vera vse bolj trdna in njena smrtna
agonija spominja na procesijo:
Vesela procesija se je vila iz doline, kjer je noc in trpljenje /.../ zmerom nizje se je
pogrezala dolina, tam gori pa so ze goreli hribi, sonce je prihajalo procesiji naproti,
ze so se lesketali mu lasje, iz zlatih zarkov spleteni... Pozdravljen, Kristus, zenin, ti
vdano ljubljeni, tako tezko pricakovani!... Pozdravljen! (HMP: 100).
Ivan Cankar je zelel poudariti deviskost umirajoce deklice, ki v predsmrtni ago-
niji resnicno verjame v zdruzitev z Jezusom. Pri tem se je morda zgledoval pri Zo¬
lajevi Angeliki. Bistven vzrok za taksno verovanje pa je blizina cerkvenega okolja,
ki narekuje deklicine moraine standarde.
1.3 Cerkveno okolje pri Zolaju in Cankarju
Zolajeva Angelika se na bozicni vecer zatece v katedralo, kjer vsa izcrpana in
lacna skoraj v polsnu opazuje timpanon, ki v uravnotezeni srediscni kompoziciji
upodablja sveto Nezo in njene druzice in ga je Zola posnel po znameniti opatijski
cerkvi v Vezelayju (Mitterrand 1966: 1661):
To so Nezine druzice, svetnice, ki so ji bile za spremstvo: tri nanjeni desni: Doroteja,
v zapom hranjena s cudeznim kmhom; v stolpu ziveca Barbara; Genovefa, katere
svetnistvo je resilo Pariz; in tri nanjeni levi: Agala odrezanih prsi, Kristina, mucena
od oceta, in Cecilija, ki jo je ljubil angel (R: 816).7
Podobno tudi Malci na zacetku romana Hisa Marije Pomocnice opazuje stene
polne svetih podob. Vso pozomost je potrebno nameniti zlasti Malcinem zretju na
podobo nepoimenovane svetnice:
Na drugi podobi je bila devica, oblecena v dolgo belo haljo. Tudi njen obraz je bil
cudovito miren. V rokah je drzala velik srebm kroznik in na krozniku so bile njene
odrezane prsi, bele deviske prsi. Bele lilije so bile v njenih laseh in se bolj bel je bil
njen obraz. Oci so bile uprte v nebo, uprte v oltar, na kateremje darovala svoje bele
deviske prsi... (HMP: 8).
Cankar se je nemara pri izbiri svetnice, ki jo zaznava tudi Angelikin pogled,
zgledoval prav pri Zolaju. Iz rokopisa romana je razvidno, da je zelel sprva s sv.
Agato poimenovati celo bolnisnicno sobo (Kos 1972: 289), ki je kasneje dobila ime
po sv. Nezi. Pri francoskem pisatelju je t. i. znacilni svetnicin atribut (odrezane
prsi)8 opisan povsem nevtralno, Cankar pa je njeno deskripcijo obogatil s sestimi
barvnimi pridevniki, ki pricajo o pisateljevi subjektivizaciji motiva. Slovenski
7 Sv. Agato ohranja tudi Ruhemannov prevod ki sicer Zolajevo informacijo o sv. Kristini razsiija:
Und drei zu ihrer Linken: Agathe mit den verstiimmelten Brttsten; Christine, welche ihr eigener Vater
folterte und der er von ihrem Fleische Stiicke ins Antlitz schleuderte; Cacilie, die ein Engel liebte (Der
Traum, Deutsch von Alfred Ruhemann, Berlin, S. Fischer Verlag, 1889, 4).
8 Lexikon der christlichen Ikonographie V, Freiburg, Herder, 1994,45.
160 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september
Cankarjev popravek sobe sv. Agate v sobo sv. Neze na prvi strani rokopisa romana Hisa
Marije Pomocnice (NUK, Ms. 822, Cankarjevi spisi III/13) verjetno potrjuje tezo o
pisateljevi navezavi na Zolajev Sen.
pisatelj je zlasti poudaril svetnicino daritev deviskih prsi, z uprtostjo oci v nebo pa
je nakazal pricakovanje nebeskega placila. Agata je namrec edina svetnica, ki je v
sakralni ikonografiji upodobljena z odrezanimi prsmi, kar simbolizira njeno
odrekanje spolnosti. Kvintij je namrec ukazal, daji odrezejo prsi, ker se je ni mogel
polastiti. Za Agato je bilo to le dejanje, ki ga mora pretrpeti, ce zeli priti v nebesa.9
Nadaljujmo s sakralno ikonografijo. Pri Zolaju sv. Neza »vlece za seboj dvomi
plasc, spreden iz svetlobe, izvezen iz zvezd« (R: 825). Zvezdni motivi se pojavljajo
tudi na plascu Matere bozje v Hisi Marije Pomocnice'.
Mati bozja, v dolgem, sinjem, z zlatimi zvezdami posutem plascu je stala na zemlji,
blesceca bela noga je gledala izpod zlatoobrobljenega plasca (HMP: 8).
Omenili smo ze, da postane v Snu sv. Neza zaupnica male Angelike. Stik se
vzpostavi, ko se Zolajeva junakinja deset dni po precuti noci vme pod timpanon:
»Dvignila je glavo in se jim nasmehnila« (R: 825). Taksno dejanje bi lahko imelo
ustrezen odmev v naslednjem odlomku Hise Marije Pomocnice'.
Malci je pogledala na velike, v nebo uprte, miru in ljubezni polne oci, na ustnice,
resne in blage, na srebrno solzo, ki se je svetila cudovito na belih licih, in sladko ji je
9 Jacques de Voragine, La Legende Doree I, Paris, GF-Flammarion, 201-202.
Tone Smolej, Zolajevi zgledi v Hisi Marije Pomocnice 161
bilo, pritisnila je celo na okno, Mati bozja se je blizala, stopila je iz teme in cisto pred
njo je bil milostipolni obraz... (HMP: 9).
Obe deklici vstopata v poseben misticen odnos s svetnicama. Angelika se
povsem prepusti vodenju svoje vzomice in zascitnice. Malci pa se obraca v obupu
k materi bozji, ki ji zbuja zaupanje. Prihaja do stika s svetim, ki ga omogoca
deklicina vera. V nadaljevanju nas bo zanimalo, kaksno je razmerje med svetim in
posvetnim v obeh romanih. 10
V Snu je sredisce svetega bolj v cloveskih obcutjih kakor v samem svetiscu
(Pelckmans 1983: 95). Angelika odrasca pri krusnih starsih, ki jim je upodabljanje
svetih motivov vir prezivetja. V neposredno blizino svetega pa stopa, ko prebira
Zlato legendo. S pomocjo tega dela se vzivlja »v nadnaravno dezelo vseh kreposti,
nagrajenih z vsemi radostmi« (R: 836). Taksno sanjarjenje je povezano tudi z be-
gom pred lastno realnostjo, saj vcasih celo razmislja, kaj neki bi postala, ce bi ostala
na rodni zemlji in ne odrascala v okolju cistosti in vere. Brez dvoma slabo dekle. V
taksnih trenutkih slisi v sebi godmjati demona dednosti slabega (R: 868). Slednje se
ponovno prebuja, ko sanja o Felicijanu (R: 957). Edino, kar ji torej onemogoca stik
s svetim, je njena dedna obremenjenost, ki jo slutita tudi krusna starsa in jo zato se
spodbujata v veri. Zolaje torej v svojem romanu raziskoval, v koliksni meri bi lahko
ustrezno okolje, ki omogoca Angelikin stik s svetim, unicilo vpliv dednosti slabega
- vsega tistega torej, kar je podedovala od matere in bi jo lahko pahnilo nazaj v pos-
vetno. Angeliko je zato oznacil za »divji poganjek Rougon-Macquartovih, presajen
v misticno okolje, kjer je podvrzen posebni kulturi, ki ga bo spremenila.«H
Kaksno je razmerje med svetim in posvetnim v Hisi Marije Pomocnicel Poglej-
mo si pisateljeve opise bozicnih obiskov starsev. V besedilu se kar trikrat znotraj
sicer realisticnih opisov pojavi komparacija: stopiti, priti kakor berac v gosposko
hiso (HMP: 79, 80,81). V Pavlinem primeru pa Cankar celo zapise: »Prisli so kakor
necistez v svetisce« (HMP: 81). Bolnisnicna soba je torej prostor svetega, kamor
prihajajo gresniki k tistim, ki so cisti. Starsi predstavljajo posvetno, otroci pa sveto.
V sicer veristicnih opisih bozicnega obiska se pojavljajo besedne zveze, ki sodijo v
biblijsko retoriko, na koncu poglavja pa se taksno opisovanje povsem umakne pri-
povedi o pastirjih, ki prinasajo darove ob Kristusovem rojstvu.
V obeh delih nastopajo deklice, ki imajo v cerkvenih ustanovah neposreden stik
s sakralno ikonografijo in katoliskim obredjem. Junakinje obeh romanov izhajajo iz
desakraliziranega okolja. Angelikina mati Sidonija je zivela cezmerno spolno
zivljenje, taksni pa so tudi starsi, ki prihajajo v Hiso Marije Pomocnice. Starsi torej
s svojim nacinom zivljenja stigmatizirajo svoje hCerke, ki v blizini svetega ponovno
zazivijo, se konsakralizirajo in postanejo ciste. Zelja po konsakralizaciji je
povezana tudi z begom pred lastno realnostjo. Angelika se poglablja v veri, daje ne
bi zajel demon dednosti slabega. Cankarjevim junakinjam pa vera omogoca pobeg
10 Vec o razmerju med svetim in posvetnim glej Roger Caillois, L’Homme et le Sacre , Paris, PUF,
1939.
11 Emile Zola, Pismo Jacquesu van Santen Kolffu, 22. 1. 1888, Correspondance de Zola VI, Montreal,
Presses de l’Universite de Montreal, 1987, 245.
162 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september
od druzinskih razmer. Njihova svetost zazari zlasti, ko ponovno prihajajo v stik s
starsi, predstavniki posvetnega in negativnega.
2 Beznica in Hisa Marije Pomocnice
2.1 Motiv ljudskega slavja pri Zolaju in Cankarju
Medtem koje slovenska primeijalna knjizevnost ze omenjala vpliv Zolajevih ro-
manov Nana 12 in Sen na Hiso Marije Pomocnice (Kos 1987: 169), pa se o Cankar-
jevem sprejemu Beznice 13 med pisanjem tega romana ni razpravljalo. Mozni kljuc
za navezavo Cankarjevega dela na Zolajev roman je mogoce najti v Brigitini
zgodbi, ki v nasprotju z ostalimi bolnicami zivi z obema starsema:
Brigitina mati je bila krepka in lepa zenska; ni delala veliko; sedela je za mizo in se
je veselo razgovaijala, popoludne je spala. Oce je bil suh, bled in plasljiv, hodil je s
sklonjeno glavo in je govoril malo; delal je ves dan in denar, ki ga je zasluzil, je dal
materi (HMP: 68).
Podobno vzporedno primerjanje dejavnosti moza in zene lahko najdemo tudi v
Beznici, le da prezivljata zakonca Coupeau prva stiri leta zakona zgledno in de-
lavno:
Zenaje po dvajset ur na dan delala pri gospe Fauconnier; tako je lahko lepo uredila
dom ter dvakrat na dan nahranila vso druzino. Moz ni pijanceval, temvec je svoje
stirinajst dnevne place redno prinasal domov. 14
Po nesreci je Coupeauja vse bolj osvajala in oplajala lenobnost, Gervaise pa je
morala trse prijeti za delo, saj je imela stiri usta za mizo (B: 112). Navedeni od-
lomek nas ne more spominjati na razmerje v Hisi Marije Pomocnice, saj je torej pri
Zolaju Gervaise tista, ki jo moz izkorisca. Podobnosti med obema romanoma bi
morda lahko raziskovali v motivu slavja:
Casih - v soboto, kadar je bilo veliko denarja pri hisi - so napravili lep vecer, jedli so
in pili pozno v noc, godli so na harmoniko in plesali (HMP: 68).
Zdi se, da je Cankar z manj kot tridesetimi besedami povzel razpolozenje iz sed-
mega poglavja Beznice, ko se vsa soseska pripravlja na Gervaisin god:
Ob praznicnih dneh so pri Coupeaujevih jedli z veliko zlico; prirejali so pojedine, s
katerih so ljudje odhajali okrogli kakor zoge, trebuh so si napolnili za en teden naprej
(B: 177).
12 Zaradi Zolajeve navezave na opisovanje lezbicnosti v francoski knjizevnosti devetnajstega stoletja,
ter posebnega polozaja tovrstne motivike pri Cankarju, bomo vlogo romana Nana pri pisanju HiSe
Marije Pomocnice obravnavali v samostojni razpravi.
13 O vplivih Zolajeve Beznice na Cankarjev romanNa klancu glej clanek Toneta Smoleja, Cankarjeva
afirmacija in negacija Zolajeve Beznice v romanu Na klancu, Primerjalm knjizevnost XX/2, 1997,
29-52.
14 Emile Zola, Beznica, prevedel Ivan Skusek, Ljubljana, CZ, 1964, 89. Odslej citirano s kratico B in
stevilko strani.
Tone Smolej, Zolajevi zgledi v Hisi Marije Pomocnice 163
Vecina raziskovalcev je v gostijah druzine Coupeau videla pradavni prvinski ri¬
tual potlatch. Pravi vzrok prirejanja gostije je namrec Gervaisina zelja po pridobi-
vanju privrzencev in ustvarjanju polozaja med njimi. Prirediteljici ni pomembno,
koliko denarja bo zapravila, pac pa ugled, ki si ga bo pridobila. Poudariti velja, da
je potlatch glavni razlog Gervaisinega financnega poloma (Dubois 1973: 69-70). 15
Tako pri Zolaju kot pri Cankarju je ocitno, da skusajo stanovalci revnih cetrti prire-
jati slavje navkljub revscini, ki jih tare. V obeh delih sodelujeta pri slavju tudi
hcerki. V Beznici se Nana skupaj s svojimi vrstniki naloka (B: 209), v Hisi Marije
Pomocnice pa se v slavje vkljuci tudi Brigita (»Pila je tudi Brigita, sedela je na
postelji in je gledala in se je smejala.« HMP: 68). Pri Cankarju ima slavje vselej po-
doben zakljucek:
Ko je bilo ze pozno, so objemali mater vsi po vrsti in so jo poljubovali, in mati je bila
vesela, vsa rdeca je bila v obraz in se je smejala zvonko (HMP: 68).
V Beznici pa se ljudsko slavje konca s prihodom Augusta Lantiera, Gervaisine
prve ljubezni ter oceta njenih sinov. Gervaise je sicer trpela zaradi njegove odsot-
nosti, hkrati pa se je vselej bala njegove vmitve. Veckrat se ji je celo zazdelo, da slisi
za seboj Lantierove korake (B: 172). Gervaisin soprog vidi v vracajocem Lantiera
svojega tekmeca, zato pograbi na mizi noz, ki mu ga Virginija izvije iz roke. Po
zmerjanju in glasnih klofutah se tekmeca zapleteta v pogovor, saj naj bi bili mozje
zato na svetu, da drag dragega razumejo (B: 208). Tudi kasneje bo Coupeau pridi-
gal, da mu je prijateljstvo vec kot vse drugo (B: 213), da je prijateljstvo med
moskimi mocnejse kakor ljubezen do zensk (B: 233).
Povsem dragacen je polozaj v Hisi Marije Pomocnice , kjer Brigitin oce stezka
sprejema materine ljubimce: »Hodil je po sobi kakor pijan, nato je legel, toda ni
zaspal, ker je videla Brigita, kako so se svetile v temi oci« (HMP: 68). Nekoc se
pojavi iznenada kovac Franc, ki mu Brigitina mati postreze z vecerjo:
Po vecerji je slekla mati bluzo, da so se prikazale gole roke in Franc jo je objel in jo
je poljubljal in tudi ona mu je polozila obe goli roki okoli vratu. Nato je legla mati na
posteljo, na odejo in se je smejala na glas, roke je bila polozila pod glavo in visoko
so kipele prsi. Tedaj so se odprle duri in prisel je oce. Mati se ni zgenila, ozrla se je
komaj in je dejala: »Zunaj imas vecerjo, pa tarn jej !« Oce se je okrenil, ali ko je bil
ze pri durih, se je vmil, zibal se je, kakor da bi bil pijan, stopil je k Francu in Franc je
zakrical in je sunil oceta v prsa, da je udaril ob steno, potem pa se je zgmdil tudi sam
in vse polno krvi je bilo na tleh (HMP: 68-69).
15 Taksen obicaj so poznali tudi Indijanci iz plemena Kwakiutla. Ena od plemenskih skupin je priredila
slavje in tako obdarila drugo, ki je morala cez nekaj casa praznovanje ponoviti. Prireditelji slovesnosti
so vselej razdelili vse svoje bogastvo nasprotni skupini. Skrajna oblika potlatcha je nacrtno unicevanje
lastnih dobrin, ki vodi do vsesplosnega odobravanja, spostovanja ter vecjega ugleda v druzbi (Huizinga
1970: 83-85). Praznovanje Gervaisinega godu je ocitno povezano s tem pradavnim obicajem, saj
Zolajeva junakinja tekmuje s svojo svakinjo, gospo Lorilleux, ki pa slavja zaradi egoisticne skoposti ni
pripravljena ponoviti. Oskodovana je torej le ena stran. Medtem ko bi v starodavni civilizaciji svakinja
izgubila svoje dobro ime in predpravice, pa je v obdobju visokega kapitalizma kaznovan in ponizan tisti,
ki nepremisljeno razdaja svoje bogastvo in ga clovekoljubno deli z drugimi.
164 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september
Brigitin oce torej udejani tisto, kar ima v mislih vsaj na zacetku tudi Coupeau.
Pri Cankarju skusa prevarani soprog onesposobiti zeninega ljubimca, ne zaradi
sovrastva, marvec v zelji, da bi si ponovno pridobil njeno pozornost in naklon-
jenost. Osrediniti se velja tudi na ze omenjeni lik materinega ljubimca Franca:
Zvecer je bilo, ko so se vracali delavci, in prisel je tudi Franc, kovac; velik in mocan
fant je bil, roke je imel erne (HMP: 68).
V tej Cankarjevi osebi je vec kot ocitna aluzija na Zolajevega kovaca Goujeta, ki
ga francoski pisatelj tudi podobno opise:
Goujet je bil korenjak triindvajsetih let, lep, rdecelicen, modrih oci in mocan kakor
Herkul. Ker je nosil lepo svetlo brado, so mu v tovami rekli Zlati gobec (B: 98).
Goujet 16 ima v Beznici povsem drugacno vlogo kot Franc. Je namrec Gervaisin
skrivni obcudovalec, zlasti odtlej ko jo je presenetil na pol golo, umivajoco si vrat
(B: 99). O njunem razmerju je veliko vedela tudi okolica, ki je bila prepricana, da
perica s kovacem spi, saj ji je posodil veliko denarja. In tudi sami Gervaise je taksna,
ceravno le platonicna, ljubezen ugajala:
In ljudje so kmalu zaceli govoriti, daje Goujet do uses zaljubljen v Gervaise. Ona je
to dobro vedela in zardevala je kakor dekle; od sramu so se ji lica rdecila kakor
jabolka /.../ In ceprav si ni priznala, jo je navdajala silna radost, da jo ljubi tako kakor
cisto devico. Kadarkoli jo je kaj zalostilo, se je spomnila na kovaca in lazje ji je bilo
(B: 139).
Gervaise je torej zapletena v ljubezenski trikotnik med mozem, ljubimeem in
obcudovalcem. Njena osebnost je namrec po Duboisu (1973: 25) razdeljena na tri
ravni. Gervaisino najnizjo plast predstavlja klobucar Lantier, ki vzbuja v njej pode-
dovane nagone. Srednjo plast pooseblja klepar Coupeau, s katerim bi lahko, ce se
ne bi ponesrecil, dosegla svoje proletarske ideale. Z najvisjo plastjo pa je povezan
kovac Goujet, ki jo opozarja na vrednote. Kot ze mnogokrat doslej je tudi v tem
primeru literarna veda uporabila Freudov vzorec, saj bi lahko rekli, da ljubimec
vpliva na id, moz defmira Gervaisin ego, Goujet pa je identicen s superegom.
Ivan Cankar je verjetno po Beznici prevzel motiv ljudskega slavja, ki je povezan
s tragicnim koncem. Pri Zolaju se vme Gervaisin ljubimec Lantier, pri Cankarju pa
se veseljacenje prevesi v orgijo, dokler moz ne obracuna z enim od zeninih ljubim-
cev. Izvirni motiv je torej transmotiviran, saj v Beznici Coupeau o obracunu le
razmislja. Slovenski pisatelj je ohranil dva lika: ljubimca in moza. Cankarjev Franc
sicer ima Goujetovo podobo in poklic, a tudi Lantierov znacaj. To pa ima za posle-
dico, da Brigitina mati nima platonicnega obcudovalca, ki bi jo opozarjal na
moraine vrednote. Zaznamovana je z najnizjo plastjo, saj je tip zenske, ki nenasitno
sprejema ljubimee in muci ob tem prisotnega moza.
16 Prav komparaeija s Herkulom je literarne zgodovinarje navajala k misli, da Goujet pooseblja
vrednote anticnega kovaca, saj poseduje mero, omiko in stalnost. Zato je tudi edini junak Beznice, ki
uide popolnemu propadu (Baguley 1978: 87).
Tone Smolej, Zolajevi zgledi v Hisi Marije Pomocnice 165
2.2 Nedovoljeni pogled pri Zolaju in Cankarju
Lantier gotovo pospesuje Coupeaujev dokoncni propad, kajpak z namenom, da
bi v Gervaise prebudil strast do sebe in stud do moza. Tudi sama Gervaise se je
zavedala, da se Lantieru ne bo mogla upreti. Nekoc je Gervaisin pogled na Cou-
peaujevo alkoholicno zanemarjenost v zeni zasencil se tisto malo ljubezni, ki jo je
cutila do njega (B: 245). S tem se je Lantieru ponudila priloznost, da jo je zvabil v
svojo sobo. Po omahovanju je Gervaise pristala, ces da je moz sam kriv, saj jo je
pregnal iz postelje (B: 247). Osmo poglavje Zolajeve Beznice se konca z opisom
spolnega obcevanja, ki ga opazuje pravkar prebujena hcerka Nana:
Medtem ko jo je Lantier potiskal v svojo sobo, se je na zastekljenih vratih kabineta
prikazal Nanin obraz. Mala se je pravkar prebudila in potihoma vstala, bila je v sami
srajci, se bleda od spanca. Gledala je svojega oceta, kako lezi v lastnem bruhanju.
Obraz seji je prilepil na sipo, ostalaje tam in cakala, dokler se ni spodnje perilo njene
matere izgubilo pri drugem moskem nasproti. Bila je resna. Imela je velike oci
gresnega otroka, podzgane od cutne radovednosti. 17
Tudi tu smo prica mirujocemu nosilcu pogleda, ki mu prozomost zastekljenih
vrat omogoca vstop v svet intime in ustvarja iz njega nepovabljenega gosta. Roger
Ripoll se je v mnogokrat navajanem clanku Privlacnost in usodnost: pogled vZola-
jevem delu (Fascination etfatalite: le regard dans l’oeuvre de Zola) omejil zlasti na
dramaticno funkcijo pogleda. Za nas je zlasti zanimiv motiv prepovedanega oz.
nezazelenega pogleda, ki se pri Zolaju prvic pojavi ze leta 1859 v pesmi Ljubezen-
ska komedija (L’Amoureuse Comedie). Junak namrec preseneti ljubico v narocju
svojega najblizjega prijatelja:
Et, la-bas, il voyait, dans un fougueux desordre,
Rose aux bras d’un amant s’enlacer et se tordre. 18
Podoben motiv je Zola kasneje uporabil tudi v romanih Radost zivljenja (La Joie
de vivre), ko Pavlina preseneti Lazarja z Louise, in Denar (L’Argent), kjer Delcam-
bre zasaci Saccarda in baronico Sandorff.
17 Zaradi neustreznega slovenskega prevoda navajamo lastnega po Emile Zola, L’Assommoir, Zola,
Les Rougon-Macquart II, edition integrate publiee sous la direction d’Armand Lanoux, etudes, notes et
variantes par Henri Mitterrand, Paris, Gallimard Bibliotheque de laPleiade, 1961,632-633. Schwarzev
prevod, ki bi ga Cankar lahko poznal, odlomek uposteva: Sie zitterte, sie verlor den Kopf. Wahrend
Lantier sie vor sich her seinem Zimmer zudrangte, zeigte sich Nana’s Kopf hinter einer der
Glasscheiben der Thiir des Cabinets. Die Kleine war aufgewacht und ganz leise aufgestanden, in ihrem
Hemdchen kauerte sie da ganz blaB und verschlafen. Sie sah ihren Vater am Boden in der Schmutzlache
liegen; sie preBte ihr Gesichtchen gegen die Scheibe und blieb, um zu warten, bis der Unterrock ihrer
Mutter in dem Zimmer des andern Mannes da gegeniiber verschwunden war. Sie war ganz emst. In
ihren groBen Augen eines lasterhaften Kindes leuchtete es wie eine sinnliche Neugier auf (Der
Todtschlager, Vollstandige Ubersetzung von Willibald Konig, Neu durchgesehen von Armin Schwarz,
Budapest, Gustav Grimm’s Verlag, 1894,378).
18 Emile Zola, L’Amoureuse Comedie, Oeuvres completes XV, Lausanne, Cercle du Livre precieux,
1969, 888. V slovenskem jeziku bi se tadva stiha lahko glasila:
Tam spodaj pohotnost vidi ognjevito,
Rozo svojo na prijatelja ovito.
166 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september
Znotraj pogleda pri Zolaju pripada posebno mesto otrokom, ki so po nakljucju
navzoci na (zanje) nedovoljenem in (za starse) nezazelenem mestu. Za primerjavo
navedimo kasnejso ublazeno razlicico istega motiva iz romana Germinal (1885):
Zdaj ga je brisala, s krpo ga je drgnila povsod, kjer se ni hotelo posusiti. Moz je bil
ves srecen /.../ smejal se je na vse grloin jo privil z obemarokamak sebi/.../ Spet jo
je zgrabil, a to pot je ni vec izpustil /.../ Sicer pa je bila tudi pri tovarisih v koloniji to
ura norcij, ko je bilo spocetih vec otrok, kakor so jih zeleli. Ponoci je imel clovek vso
druzino na plecih. Dobrodusno zbijajoc sale, jo je rinil, uzival ta edini ugodni
trenutek dneva in to imenoval svoj posladek, in to posladek, ki nic ne stane. Ona se
je z boki in s prsmi, ki so se ji tresle, malce za salo branila. »Kako si neumen, jezes,
kako si prismojen!... Estelle naju pa gleda! Pocakaj, da ji obmem glavo.« »Oh, kaj
se! Mar takole s tremi meseci to razume?«19
Zivljenjskih razmer pri druzini Maheu ne moremo primeijati s tistimi v Beznici.
V Germinalu gre za spolno obcevanje zakoncev, ki izkoristita odsotnost svojih
otrok. V prostoru je prisotna le komaj rojena hcerka, ki se ne more razumeti, kaj se
dogaja. V Beznici pa hcerka Nana preseneti mater, ki prevara svojega moza z lju-
bimcem.
Ripoll (1964: 113-114) poudarja, da pri Zolaju dolocena oseba vstopa na
obmocje, ki ji je prepovedano, zato vidi tisto, cesar ne bi smela: umor, goloto ali
spolni akt. Toda vidi in je prepuscena grozeci usodi, prepuscena brez moznosti, da
bi se ji izognila. Izrocena pa je tudi kazni, ki jo doled zaradi njene prevelike ra-
dovednosti. Pogled namrec usmerja kazen nase, obrne se proti tistemu, ki ga je
neobzirno izrabil. Prenos obcutka krivde je nelocljivo povezan z nedovoljenim
vsiljevanjem ocarajocemu objektu, ki je obdarjen s pogledom obtozevalca.
Zanimivo je, da Ripoll isce vzroke taksnih Zolajevih nazorov v pisateljevi pretek-
losti, v njegovi navezanosti na mater in v zgodnji ocetovi smrti. Navedena stalisca
veljajo za pogled pri Zolaju nasplosno, nikakor pa jih ne bi mogli v celoti uporabiti
pri razlagi Naninega pogleda, o center bomo spregovorili v nadaljevanju.
Motiv otroka, ki opazuje spolno obcevanje enega od starsev z neznancem ob
hkratnem vedenju, kje se nahaja drugi roditelj, je verjetno najpomembnejsi zo-
laizem v Cankatjevi Hisi Marije Pomocnice. Ni nakljucje, da se taksen motiv
veckrat pojavi prav v Brigitini zgodbi:
Koje bilo ze pozno, so objemali mater vsi po vrsti in sojo poljubovali, in mad je bila
vesela, vsa rdecaje bila v obraz in seje smejala zvonko. In potem so sli v drugo sobo,
hrupoma so zaprli duri in slisal se je cuden krik, smeh, ropotalo je in se prevracalo
(HMP: 68).
Tudi Lojzkina mati sprejema mnogo obiskov razlicnih tujih moskih:
Oblecena je bila v lahko, svedo domaco haljo, roke so bile gole, tudi na prsih je bila
halja odprta in videla se je bela polt. Sedela sta tesno drug poleg drugega, pila sta in
sta se smejala, gospod je ovil roko materi okoli vratu, drugo roko je polozil na njeno
19 Emile Zola, Germinal , prevedel Alfonz Gspan, Ljubljana, CZ, Zbirka Sto romanov, 1987, 180.
Tone Smolej, Zolajevi zgledi v Hisi Marije Pomocnice 167
nogo, ki se je stiskala k njemu. /.../ Sedela je tarn pol v njegovem narocju, nogaje bila
gola do nad kolena. V obraz je bila zardela, mokre so bile oci. Zavzdihnila je,
sklonila sejek njemu se blizje, glava sejepritisnila na njegove prsi. »Idiva!« jedejal
gospod. Sla sta v drugo sobo; duri so bile priprte in Lojzkaje slisala nerazlocen sum,
pritajen smeh, polglasne, hlastne besede, grgrajoce, tezko sopenje (HMP: 64—65).
V Malcinem opisu je prisoten rahel odmik od vzorca, saj obiski delujejo na
njeno mater zelo razveseljujoce, deklicin oce pa v romanu ni omenjen:
Ob nedeljah zvecer je bilo vino na mizi in ko je bilo pozno, je kuhala mati caj in
potem je sla z gospodom v izbico. Tam so se zvenketale case, culo se je sepetanje
dolgo v noc (HMP: 71).
Medtem ko v Beznici Nana opazuje materino spolno obcevanje skozi zasteklena
vrata, pa so deklice v Cankarjevem delu pri zacetku spolne predigre navzoce v pros-
toru. Samega obcevanja pa ne morejo opazovati, saj so navzoce v predprostoru. Ta
je locen od spalnice bodisi z vrati (Brigita) bodisi s priprtimi durmi (Lojzka). Spol-
nost torej zaznavajo s pomocjo glagolov slisati in cuti, s cimer se je Cankar nekoliko
oddaljil od Zolajeve predloge. Najveckrat se slisi krik in smeh (Brigita), pritajen
smeh in sopenje (Lojzka) ali dolgo sepetanje (Malci). Zanemarljiv ni tudi alkohol.
Pri Malci je bilo ob nedeljah zvecer ob prihodu materinega ljubimca vselej na mizi
vino, ki je deklico tudi omamilo (HMP: 71). Vino se pojavlja tudi pri Brigiti (»Pila
je tudi Brigita, HMP: 68). Lojzka pa ponujeno vino kategoricno zavme:
Mati je prinesla vina na mizo. /.../ »Ali bi vina, Lojzka?« je vprasala mati. »Ne
maram!« je odgovorila Lojzka, ki je lezala na blazinastem stolu in se je igrala s
knjigami. Zasepetal je gospod: »Ali ne bi bilo boljse, ce bi... otrok bi morda....«
Lojzka ni razumela, nagnil se je bil materi k usesu, ali mati se je zasmejala. »Otrok
ne vidi nic... ne govori nic...« (HMP: 64—65).
Ripoll je postavil zanimivo tezo, da vzpodbudi pogled pri nosilcu pogleda
obcutek krivde in ga usodno zaznamuje. Taksen obcutekje zlasti opazen v Lojzkini
zgodbi, saj deklici med materinim obcevanjem busne kri v lica, sram jo je in si za-
krije obraz (HMP: 65). Malcino opazovanje matere z ljubimcem je povezano z
doloceno naklonjenostjo, saj naj bi materina zveza prinesla obema boljse zivljenje.
Otroci se torej znajdejo tako v Beznici kot v Hisi Marije Pomocnice na nepravem,
celo prepovedanem mestu. A vendar gre za stanovanje, v katerem zivijo, in ki ga
starsi naredijo neznosnega.
Poglavje o pogledu moramo nedvomno zakljuciti z epizodo iz Brigitine zgodbe.
Deklica ne opazuje le spolnega obcevanja svoje matere, marvec tudi sosedov, s
katerimi zivi v skupnosti:
Stanoval je tam delavec, grd in slaboten clovek /.../ sam je bil doma in je sedel za
mizo, ko je prisla iz druge sobe delavceva ljubica, majhna in debela, neokretna
zenska /.../ sla je mimo mize, on pa je nenadoma iztegnil dolgo roko, potegnil je
zensko k sebi in ji je pricel trgati bluzo na prsih, tako daje bila hipoma vsa razgaljena
/.../ On pa jo je prijel in jo je sunil v drugo sobo, nic ni govoril in se duri ni zaprl za
sabo (HMP: 69).
168 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september
Kakor v prejsnjih primerih je tudi tu deklica prica spolnemu aktu, vendar pogled
zdaj ne povzroca krivde, marvec pozelenje. Brigita je namrec pozoma na tega
moskega dolgih in nerodnih rok ter nestalnega pogleda. Njuna zveza prihaja do
izraza zlasti, ko se nekoc delavec ustavi ob njeni postelji in vrze odejo na tla:
Na postelji je lezalo mlado telo, nelepo in grbavo, in vilo se je in je trepetalo, prsi so
jecale.... Od tedaj so gledale njene oci za njim, koderje hodil, bale so se in ga klicale.
On pa se ni vec ozrl in ni prisel nikoli vec (HMP: 70).
Zanimivo je, da postanejo oci pri Cankarju metonimija za Brigitino notranjost,
ki jo bo srecanje z delavcem se dolgo vznemirjalo:
Vzbudila se je casih Brigita ponoci, spominjala se je in vztrepetal je ves zivot; roke
so se stiskale k telesu, tresla se je od nerazumljive divje strasti in prsi so jecale, kakor
tisti vecer... Zelela je Brigita in ni vedela cesa - tam zunaj je slo zivljenje mimo in je
vabilo. V njenih oceh je bilo zapisano hrepenenje in na obrazu je bil zapisan greh,
govoril je iz njenih besed (HMP: 70).
Greh, ki je zapisan na obrazu in je berljiv iz oci, pa je mogoce zaznati tudi pri
Nani, ko opazuje ze omenjeno spolno obcevanje matere z Lantierom: »Imela je
velike oci gresnega otroka, podzgane od cutne radovednosti.«20 Opis Naninega po¬
gleda se v Beznici pojavi tudi tedaj, ko Lantier deklici v noci babicine smrti odstopi
svojo posteljo, kjer je prej obceval z njeno materjo Gervaise:
Kadarkolijematiprisla, jelahko videla, kako ji na nemem obrazu sijejo oci; ni spala
in se tudi ganila ni; do uses je bila zardela in vse je kazalo, da misli na tiste reci (B:
268).
Kasneje se v tovami druzi z dekleti, ki ze imajo stike z moskimi. Z zarecimi po-
gledi se je ustavljala denimo na noseci veliki Lizi in polagoma se je v nji razrascalo
pozelenje, da mora tudi sama poskusiti (B: 26). Tudi tetino namigovanje na mosko
pokvarjenost je Nani s premetenimi ocmi v belem obrazu le se bolj zbujalo
pozelenje (B: 330).
Pogled pri Zolaju torej ne zbuja svojemu nosilcu le obcutka krivde, marvec tudi
pozelenje. V Naninem pogledu je bilo ob opazovanju materinega obcevanja z Lan¬
tierom zaznati le cutno radovednost, ki je kasneje dozorela v pozelenje. Brigita je v
podobnem polozaju. Najprej je bila prica delavcevega obcevanja z ljubico, nato pa
ji oci odzarevajo notranjost: zeli si, a ne ve cesa (HMP: 70). Med obema deklicama
obstaja vendar opazna razlika, saj Nana lahko udejani svoje pozelenje, Brigita pa
tega ne more, saj jo delavec zaradi njene invalidnosti zavme, ceravno je bil tudi sam
grd in slaboten.
Navedenke
David Baguley, 1978: Rite et tragedie dans »L’Assommoir«. Les Cahiers Naturalistes
XXIII 80-96.
France Bernik, 1976: Cankarjeva zgodnjaproza. Ljubljana: CZ.
20 Zaradi neustreznega slovenskega prevoda navajamo lastnega po Emile Zola, L’Assommoir, 633.
Tone Smolej, Zolajevi zgledi v Hisi Marije Pomocnice 169
Chantal Bertrand-Jennings, 1977: L’Eros et la Femme de Zola. Paris: Editions Klinck-
sieck.
Jacques Dubois, 1973: L’Assommoir de Zola. Paris: Larousse.
Johan Huizinga, 1970: Homo ludens. O podrijetlu kulture u igri. Zagreb: Matica Hrvatska.
Janko Kos, 1972: Opombe. I. Cankar. Zbrano delo XI. Ljubljana: DZS.
—1987: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Znanstveni institut Filozof-
ske fakultete - Partizanska knjiga.
Henri Mitterrand, 1966: Etudes, notes et variantes. E. Zola. Les Rougon-Macquart TV.
Paris: Gallimard.
Paul Pelckmans, 1983: Heredite ou mimetisme familial? Pour une nouvelle lecture du
Reve. Les Cahiers Naturalistes XXVIII. 86-103.
Roger Ripoll, 1966: Fascination et fatalite: le regard dans Poeuvre de Zola. Les Cahiers
Naturalistes XIV. 104-116.
Herve Savon, 1967: Introduction. I. Voragine. La Legende Doree. Paris: GF- Flammarion.
7-17.
Karl ZlEGER, 1983: Die Aufnahme der Werke von Emile Zola durch die osterreichische Lite-
raturkritik der Jahrhundertwende. Dissertation zur Erlangung des Doktorgrades an
der Geisteswissenschaftlichen Fakultat der Leopold-Franzes-Universitat Innsbruck.
Innsbruck: samozalozba.
Resume
L’influence qu’Emile Zola a exercee sur Hisa Marije Pomocnice de Cankar est
concentree dans trois figures de femmes. La premiere est celle d’Angelique du roman Le
Reve qui a Cankar a probablement inspire le personnage de Tina. Les deux jeunes filles sont
vraisemblablement orphelines, engagees dans un triangle amoureux. Si Angelique surmonte
son desir en s’identifiant a Sainte-Agnes, ce systeme de valeurs chretiennes fait defaut dans
le cas de Tina qui reconnait en Christ l’image d’Edvard a qui elle voue un amour inexauce.
Le suicide de la jeune fille figure en consequence extreme de cette relation. Le desir
d’Angelique de se faire mariee de Christ a trouve son echo dans le personnage de Malci. La
mention de Sainte-Agnes et P image de Sainte-Agathe dans Hisa Marije Pomocnice peuvent
constituer une preuve directe a la supposition que Cankar connaissait Le Reve de Zola. La
deuxieme herodne interessante de ce point de vue est la petite Nana de LAssommoir - pour
sa provenience d’une famille de moeurs douteux. Le regard enfantin qui dans le texte de
Cankar observe la relation de la mere avec une personne qui n’est pas son mari, est
probablement repris d’apres Zola. II y a egalement des similitudes dans la decouverte du
desir par Nana et par Brigita, desir que l’on peut lire dans leurs yeux de pecheresses.
Dans son roman, Cankar est extremement attentif a tout ce qui risque d’abuser de
Pintangibilite morale et physique de l’enfant. Le corps enfantin est particulierement menace
par les adultes, voire par les meres. A titre d’exemple, le personnage de la mere de Brigita.
Elle est decrite dans un milieu qui rappelle celui de LAssommoir, elle a un rapport sexuel
avec le forgeron Franc dans lequel il est possible de reconnaitre le caractere de Lantier et
l’image de Goujet. Dans ce sens, la mere de Brigita est comparable a la bassesse et a
P instinct de la blanchisseuse Gervaise, car elle n’a pas d’admirateur qui lui permettrait de
former son propre super-ego. La mere de Brigita sert de modele selon lequel sont decrites
aussi la mere de Lojzka et, en partie, la mere de Malci. II s’agit de la mere qui commet
P adultere sous les yeux de sa fille. La source de ce modele peut se trouver dans LAssommoir
de Zola.
170 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september
Cankar s’est done inspire des personnages d’enfants chez Zola, mais tenait en compte en
meme temps les femmes adultes. II choisissait parmi les pecheresses indomptees et les
vierges martyres - si l’on se refere a la terminologie de Chantal Bertrand-Jennings. Tous ces
personnages s’associent a la sexualite; chez les adultes, elle est demesuree et deviante, chez
les jeunes filles revee, imaginee ou liee a Jesus-Christ.