Terme Ptuj S/». HOTELS i, RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. ® 02/ 7494 530 M termalni.park@terme-ptuj.si ; Kmetijstvo j Podravje • Delavnico o ■ namakanju obiskalo več ! svetovalcev kot kmetov O Stran 6 Ptuj, petek, 22. julija 2016 letnik LXIX • št. 58 ^ Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR v Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik Kultura Ptuj • Začenja se festival Arsana O Stran 10 Ljudje in dogodki Slovenija • Kakšne pravice kot potniki imate ob zamudah ali izgubi prtljage O Stran 16 Šport Nogomet • V Kopru bo za uspeh treba zadeti O Stran 11 Atletika • Vtisi z evropskega prvenstva za mlajše O Stran 12 Nogomet • Štajerski TEDMIK Podravje * Kaj bodo občine urejale v okviru celostnih prometnih strategij Za dokumentacijo 4,5 milijona evrov ... Ministrstvo za infrastrukturo je oktobra lani objavilo razpis »»Celostne prometne strategije«(CPS) za pridobitev sredstev iz evropskega kohezijskega sklada. Na razpis se je prijavilo 85 občin, denar za pripravo strategije pa jih bo prejelo 65. Več na straneh 2 in 3. Aktualno * Podravje: Do konca leta še 17 pogodbenih pošt O Strani 2 in 3 V središču * Videm: Za kakšno »turistično atrakcijo bo bogatejši Tržec O Strani 4 in 5 « Kronika * Slovenska Bistrica: V Laporju se bojijo ponovnega požara O Stran 24 2 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 22. julija 2016 Podravje • Kaj bodo občine urejale v okviru celostnih prometnih strategij Zgolj za pripravo dokumentov o ureja Ministrstvo za infrastrukturo je oktobra lani objavilo razpis »Celostne prometne strategije« (CPS) za pridobitev sredstev iz pna vrednost evropskih sredstev za pripravo ustrezne dokumentacije za vseh 65 občin znaša 3,75 milijona evrov, sicer pa Med občinami, ki niso uspele zbrati dovolj točk za sofinanciranje po omenjenem razpisu, so na našem območju tri, ki so se prijavile z enim skupnim projektom: Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Ormožani z upravičeno kritiko kriterijev razpisa Neuspešno prijavo v Ormožu komentirajo tako: »Razočarani ugotavljamo, da so bili razpisni pogoji pripravljeni zelo nepremišljeno in nestrokovno. Sam razpis je navajal, da je smiselno, da večje občine izdelajo svoje celostne prometne strategije, regionalne oz. medobčinske celostne strategije pa je smiselno izdelati za manjše občine, ki se smiselno povezujejo tako prostorsko kot na vsebinski ravni. Občina Ormož je to tudi upoštevala in se na razpis prijavila v konzorciju z občinama Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Občini Središče ob Dravi in Sveti Tomaž sami ne bi mogli nastopati na javnem razpisu, saj nimata naselja s statusom mestnega naselja, zato smo nastopili kot konzorcij, saj smo prepričani, Uvodnik da celostna prometna strategija ne sme biti omejena le na velika mesta in občine, temveč tudi na manjša, kakršnih je v Sloveniji večina. Merila za ocenjevanje vlog na osnovi točkovanja so bila nastavljena nepremišljeno in nestrokovno, saj so vloge občin, ki so nastopale v konzorciju, npr. dveh občin v velikosti nad 30.000 prebivalcev, bile točkovane manj kot občina v velikosti 7.000 prebivalcev, ki je nastopala sama, kar je skrajno nelogično. Navedeno je povzročilo, da se občine egoistično prijavljajo same na ta razpis, čeprav je vsem jasno, da je izdelava strategije za npr. tri občine veliko cenejša kot za vsako občino posebej. Pogoji razpisa so bili nastavljeni zelo neekonomično in negospodarno.« Previsoke ocene stroškov izdelave študij - bo evropski denar ostal neporabljen?! Kot še navajajo, so bili zneski sofinanciranja, ki so bili navedeni v javnem razpisu, izredno visoki. »Vse občine so pri do- Neizkoriščeni zakladi Turisti, ki zavijejo v našo deželo na sončni strani Alp, se kar ne morejo nagledati čudes in lepot, ki jih premore skoraj kot žep velika država. Narava je našo deželo obdarila z izjemno raznolikimi in pestrimi pokrajinami. Na približno 20.000 kvadratnih kilometrih površine se tako stikajo štirje svetovi - alpski svet, severovzhodna hribovja in nižine, kraški svet ter območje slovenske obale. Zaklade naše dežele opevajo tudi številni novinarji po svetu. Prepoznavajo pa jih tudi turisti, ki se radi vračajo v naše - sicer premalo prepoznavne kraje. Glede na izjemne naravne danosti, kijih premore naša zelena dežela, bi tako moral biti turizem naš paradni konj. A žalostno ugotavljamo, da ni tako. Vseskozi se namreč zdi, da to pestrost, zanimivost in raznolikost vsepre-slabo izkoristimo, da je ne znamo ali ne zmoremo ponuditi in da na drugi strani izgubljamo izjemne turistične priložnosti. Premalo izkoriščen potencial je gotovo bogata kulturna dediščina. Slovenija ima po nekaterih podatkih več kot 1.000 zgradb, ki jih lahko uvrstimo med gradove, dvorce in njihove razvaline. Prav vsi pa predstavljajo velike turistične priložnosti, treba je najti le neko zgodbo in jim dati življenje. Primer dobre prakse je gotovo Predjamski grad. Velik potencial so tudi naravne danosti, kot so atraktivna jezera, labirinti jamskih rovov, narodni parki pa biološka pestrost rastlinskih in živalskih vrst in še bi lahko naštevali. A turizma ni brez dobrih zgodb. Namreč zgodbe, predvsem o ljudeh, so tiste, ki obiskovalcem prodajo vsa ta doživetja. Zato je nujno povezovanje in tudi posluh države. Namreč ena največjih ovir pri vzponu turizma pri nas so slabe prometne povezave, pomanjkanje prenočitvenih zmogljivosti in slaba turistična infrastruktura. Mnogokrat pa vse skupaj otežujeta še zapletena birokracija in zakrnela zakonodaja. Monika Levanič Zakaj konzorcij ormoških občin ni uspel na razpisu »Ministrstvo je v razpisu določilo tudi merila za izbor operacij, če bodo glede na prejete vloge presežena razpoložljiva sredstva. Izločene so bile vloge z najnižjim številom točk. Pri tem je vloge, ki so prejele enako število točk na meji za izločitev, ocenila na podlagi dodatnega merila - število prebivalcev občine po uradnih statistikah iz leta 2012. Občina Ormož je kandidirala kot konzorcij občin in na razpisu dosegla 3 točke,« so pojasnili na pristojnem ministrstvu za infrastrukturo. Občin, ki niso bile uspešne na razpisu za sofinanciranje CPS, je skupno 20; 19 med njimi je po razpisu prejelo 8 točk, Ormož (konzorcij treh občin) pa 3 točke. Foto: Črtomir Goznik Slovenija, Podravje • Katere poštne poslovalnice letos čaka reorganizacija Pošta v trgovini, lekarni, turističnem Pošta Slovenije od leta 2009 izvaja program optimizacije in reorganizacije poštne mreže. Od 40 do 50 pet poslovalnic tudi zaprli. »Cilj reorganizacije poštne mreže je učinkovitejše poslovanje oziroma lažje in boljše prilagajanje potrebam uporabnikov ter poslovnim potrebam, ki so posledica sprememb okolja in navad uporabnikov. Projekcije kažejo, da Pošti Slovenije tudi po najbolj optimističnih scenarijih uvajanja novih storitev ne bo uspelo zagotoviti ustreznega ekonomskega pokritja najmanjših pošt. Na daljši rok je mogoče pričakovati, da se bo ekonomsko pokritje najmanjših pošt celo naglo slabšalo, saj trendi zaradi vplivov elektronskega poslovanja napovedujejo nadaljnje zmanjševanje klasičnih poštnih storitev in plačilnega prometa. V pogodbene pošte preoblikujemo predvsem manjše in nerentabilne pošte po Sloveniji. Po celotni Sloveniji smo od konca leta 2012 do danes vzpostavili 122 pogodbenih pošt. Uvedba pogodbene pošte pomeni, da je dejavnost pošte združena s samostojno dejavnostjo izbranega pogodbenika (trgovine, turističnega urada, krajevnega urada, lekarne, trafike, računovodskega servisa in podobno), ki posluje v lokalnem okolju. Postopek izbire pogodbenega partnerja poteka na osnovi javnega razpisa. Optimizacijo poštnega omrežja bo Pošta Slovenije nadaljevala tudi v prihodnjih letih. V skladu z dolgoročnimi strateškimi usmeritvami nameravamo do leta 2017 v pogodbene pošte preoblikovati do 180 pošt po Sloveniji. Nato sledi še druga faza optimizacije omrežja, ki bo končana predvidoma do leta 2022. V tujini so takšne rešitve, pri katerih se pošto ponudi v upravljanje zunanjemu ponudniku, poznane in uveljavljene že dolgo - lep primer je sosednja Avstrija, ki je doslej v Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 22. julija 2016 Zanimivosti, poslovna sporočila Štajerski 3 nju prometa 4,5 milijona evrov ... evropskega kohezijskega sklada. Na razpis se je prijavilo kar 85 občin, denar za pripravo strategije pa jih bo prejelo 65. Sku-naj bi bila predvidena višina porabljenih sredstev (torej vključno z občinskim in državnim denarjem) kar 4,4 milijona evrov. Občine Podravja, ki so uspele na razpisu za sofinanciranje CPS Občina 85 % upravičenih stroškov v € (EU delež) Predvideni celotni stroški v € (neto) MO Ptuj 68.453 80.532 Slovenska Bistrica 68.200 80.235 Hoče Slivnica 55.738 65.574 Dravograd 50.000 58.824 Gornja Radgona 50.000 58.824 Lenart 27.115 31.900 Ruše 34.836 40.984 Miklavž na Dr. polju 50.000 58.824 Vir: Ministrstvo za infrastrukturo Mestne občine v Sloveniji, ki so uspele na razpisu za sofinanciranje CPS* Mestna občina 85 % upravičenih stroškov v € (EU delež) Predvideni celotni stroški v € (neto) Kranj 83.607 98.361 Koper 90.000 105.882 Celje 90.000 105.882 Novo mesto 80.000 94.118 Velenje 80.000 95.189 Nova Gorica 80.000 95.789 Slovenj Gradec 80.000 94.118 Murska Sobota 80.000 94.118 Ptuj 68.453 80.532 Vir: Ministrstvo za infrastrukturo Foto: Črtomir Goznik * Mestni občini Ljubljana in Maribor se na omenjeni razpisa Ministrstva za infrastrukturo za sofinanciranje CPS nista prijavili. Med vsemi mestnimi občinami je sicer Ministrstvo najnižjo vsoto za sofinanciranje CPS doselilo MO Ptuj. uradu, trafiki ... pošt letno preoblikujejo v pogodbene poslovalnice, v zadnjih treh letih so Foto: Črtomir Goznik Pošta Slovenije namerava do konca leta v Podgorcih, Žetalah, Pod-lehniku, Vitomarcih, Makolah, na Destrniku in Pragerskem ter pri Veliki Nedelji uvesti pogodbene poslovalnice. upravljanje zunanjim pogodbenikom ponudila več kot 1.300 pošt, sama pa jih ima v upravljanju okoli 520,« pravijo na Pošti Slovenije. Sp. Podravje: konec leta 17 pogodbenih pošt Na območju Spodnjega Podravja - upravnih enot Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica in Lenart - so doslej uvedli devet pogodbenih poštnih poslovalnic: na Polenšaku in Kogu, v Stoper-cah, Zgornji Ložnici, Laporju, na Ptujski Gori, v Lovrencu na Dravskem polju in Cirkovcah. Do konca leta 2016 nameravajo na območju naštetih upravnih enot v pogodbene pošte preoblikovati še poslovalnice Žetale, Podlehnik, Pragersko, Destrnik, Makole, Vitomarci, Velika Nedelja in Podgorci. »Pošta Slovenije s tovrstno optimizacijo poštnega omrežja znižuje stroške poslovanja in njihovo naravo spreminja v variabilno. Pošta Slovenije skupaj z izbra- nim pogodbenikom poskrbi, da so prostori ustrezni in da je v ta namen posebej urejen del prostora za opravljanje poštnih storitev. Pogodbene pošte nam omogočajo racionalnejšo obliko poslovanja, nižje stroške za poštne objekte in njihovo vzdrževanje, nižje stroške materiala, energije, amortizacije in dela. Ocenjujemo, da so uporabniki poštnih storitev s pogodbenimi poštami v glavnem zadovoljni. Sodelavcev, ki so bili zaposleni v poslovalnicah, ki smo jih preoblikovali, nismo odpuščali, temveč smo jih prerazporedili na druga ustrezna delovna mesta znotraj Pošte Slovenije.« Če Pošta Slovenije ni zadovoljna s poslovanjem pogodbenega partnerja ali če pogodbeni partner ne posluje v skladu s pogodbo (primer Šmartno na Pohorju) ali pa ne želi več poslovati, poskušajo najti drugega pogodbenega partnerja. V nasprotnem primeru pa začne storitve ponovno opravljati Pošta Slovenije. Mojca Zemljarič ločanju finančne konstrukcije upoštevale te zneske sofinanciranja, ki so znašali od 50.000 do 110.000 evrov, tako da so bile višine celotnih stroškov izdelave CPS ocenjene na vrednost od 60.000 do 130.000 evrov. Na javnih razpisih za izdelovalca CPS pa občine izbirajo izvajalce, ki v so nekaterih primerih ponudili izdelavo CPS za 50 % nižjo od ocenjene vrednosti! V vseh primerih pa so bile ponujene nižje vrednosti od planiranih v prijavi za sofinanciranje. Ocenjujemo, da bo od nepovratnih sredstev evropske kohe-zijske politike 3.750.000 evrov ostalo približno 35 % sredstev. Če bi Ministrstvo nastavilo pravičnejše in gospodarnejše točkovanje prispelih vlog in ne le svetovalo smiselno združevanje občin, ampak vzpodbujalo združevanje vsaj do pet občin, bi lahko za predvideno vrednost nepovratnih sredstev izdelale vse občine CPS, pa še bi lahko sredstva ostala. Smiselno bi bilo vprašati ministrstvo, zakaj so nastavili take pogoje, kaj bo s temi sredstvi, ki bodo zagotovo ostala, ali jih bomo morali vračati ali pa bodo ponovili še en razpis, saj dve tretjini slovenskih občin nima izdelanih CPS,« se še jezijo na ormoški občini. Kakšno prometno ureditev si želijo v Lenartu Sredstva za izdelavo CPS pa so bila odobrena občini Lenart. »Občina Lenart je pristopila k izdelavi CPS s ciljem pridobiti strateški dokument, v katerem bo orisano učinkovito zaporedje ukrepov na področju prometa, ki bodo pomagali doseči celostne spremembe v prostoru in posledično višjo kakovost bivanja v mestu ter na podeželju.« V okviru priprave CPS, ki jo izdeluje na javnem razpisu izbrano podjetje Logiteh, d. o. o., s podizvajalcem, je že potekala prva javna razprava, na kateri so udeleženci izpostavili problematiko gostega avtomobilskega prometa skozi središče, potrebo po drugačni prometni organizaciji ter željo po bolj urejeni kolesarski in pešaški infrastrukturi. Ob izpostavljenih problemih so udeleženci podali mnogo konstruktivnih predlogov, ki so pokazali, da je prometno situacijo mogoče urediti. Hkrati pa so podali tudi skupno mnenje, da državna agencija za promet nima posluha za težave lokalne skupnosti, na kar jo je treba v okviru izdelave strategije tudi opozoriti. Prisotni predstavniki občine so poudarili, da se že v letošnjem letu pripravlja dokumentacija za projekt ureditve prometnega priključka in- dustrijske cone, ki bo prispeval k prometni razbremenitvi centra kraja, ter da obstaja skupna želja iz sedišča Lenarta umakniti motorni promet. V Slovenski Bistrici bodo urejali promet v centru občine in na periferiji Med občinami, ki so se prijavile za sofinanciranje CPS, so bila sredstva odobrena tudi Slovenski Bistrici. »Namen investicije je izdelava celostne prometne strategije, ki bo omogočala boljšo dostopnost delovnih mest in storitev za vse, izboljšal prometno varnost, zmanjšal onesnaževanje, emisije toplogrednih plinov in porabo energije, povečal učinkovitost in zmanjšal stroške potniškega in tovornega prevoza ...« so pojasnili na občini. S strategijo bo slovenjebistriška občina skušala najti rešitve za ureditev prometa predvsem v mestu, zajeta pa bo tudi periferija, saj želijo na občini preveriti, kakšna je dostopnost mesta, npr. z javnim prevozom. Miklavž na Dravskem polju s strategijo zajema vsa naselja CPS pa se bo izdelovala še za območje celotne občine Miklavž na Dravskem polju, torej za naselja Miklavž na Dravskem polju, Skoke, Dobrovce in Dravski Dvor. Strategija bo vsebovala analizo stanja, opredelitev vizije in prioritet ter izbor ustreznih ukrepov. »Od projekta pričakujemo celovit pregled prometne ureditve v občini ter sprejetje ustreznega akcijskega načrta izvajanja različnih ukrepov in aktivnosti za spodbujanje trajnostne mobilnosti, prometne varnosti in kakovosti bivanja,« so povedali na občini. Monika Levanič, Mojca Vtič 4 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 22. julija 2016 Videm • Načrti za novo malo hidroelektrarno Tržec bogatejši za »turistično atra V Tržcu nameravajo na potoku Polskava zgraditi malo hidroelektrarno (HE) z gravitacijsko vrtinčasto turbino. je projekt predstavil na zboru krajevne skupnosti Tržec. Krajani si lahko postavijo svojo HE Krajane je seveda zanimalo, kaj bodo z novo degradacijo okolja (ki jih v občini Videm tudi sicer ne manjka) pridobili. Primožič je pojasnil: »Tudi ljudje v vasi bodo imeli nekaj od tega. Elektrike bomo potrebovali vedno več.« Elektrike ima Slovenija več kot dovolj, pa večina elektrarn sploh ne deluje s polnimi kapacitetami. Pri tem je tudi jasno, da zaradi zakonodaje elektrika za krajane Tržca ne more biti nič cenejša kot za katerekoli druge uporabnike, sploh pa je ne morejo dobiti »neposredno« od HE. So jim pa predstavniki podjetja PM-Energie kot prednost ponudili možnost, da 200 metrov nizvodno postavijo lastno HE ... Nova HE z vrtinčasto turbino naj bi tudi bila takšno čudo, da ga bodo z avtobusi hodili gledat ljudje z vsega sveta. Investitor je zato krajanom na srce položil trženje »turistične točke«. Investicijo sicer ocenjuje na 60 do 100 tisočakov (20, pravi, jih je v projekt že vložil), izpeljati pa jo namerava z evropskimi subvencijami za sofinanciranje obnovljivih virov energije. Razpis bo predvidoma objavljen še letos, ni pa še jasno, koliko sredstev bo na razpolago. Krajani Tržca torej ne le, da ne bodo ničesar dobili v zameno za svojo izgubo, marveč jo bodo tudi sofinancirali iz lastnega žepa. Dobiček bo pač šel v drugega. Foto: Franz Zotlöterer Hidroelektrarne z gravitacijsko vrtinčasto turbino v Sloveniji še ni. Novo HE naj bi na levem bregu Polskave, blizu športnega igrišča Tržec in le nekaj deci-metrov od ceste, predvidoma zgradili že prihodnje leto. Če bodo pridobili vsa potrebna dovoljenja, jo bodo umestili med dva že izvedena protipoplavna pragova. Za HE predvidevajo razširitev potoka, kar naj bi tudi zmanjšalo poplavno ogroženost tega območja, mali bazen HE pa bi bilo teoretično mogoče urediti tudi kot kopališče. Maša Čarf iz Zavoda za ribištvo je poudarila: »Poplavna varnost je prioriteta in se je ne sme ogroziti.« Zakaj investitorji potencial vidijo prav v tem potočku, manj kot 2 kilometra oddaljenem od Dravinje, vplivnega Natura 2000 območja? Primožič je razložil, da so pač poiskali območja, kjer so HE že vrisane v prostorske načrte občin, in naključno izbrali Tržec. Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pa so nam pojasnili, da je izgradnja male HE mogoča tudi na območju Natura 2000, če nima bistvenega vpliva na vrste oz. habitatne tipe, za katere je to območje Natura 2000 določeno: »Ugotavljanje, ali je vpliv bistven ali nebistven, poteka v postopku priprave prostorskega akta, gradbenega dovoljenja in vodne pravice.« Vodno soglasje za HE je bilo že izdano Za gradnjo male HE bo investitor potreboval tri ključna dovoljenja: vodno dovoljenje za Morda bo že prihodnje leto na tem mestu v potoku Polskava nova mala odvzem vode, vodno soglasje in gradbeno dovoljenje. Verica Vogrinčič z Direkcije RS za vode pojasnjuje, da je bilo vodno soglasje za ta objekt izdano že 29. marca letos: »Pridobljeni so bili pogoji Zavoda za ribištvo; dne 16. marca 2016 je bila podpisana pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij zaradi uporabe vodne infrastrukture v lasti države.« Na MOP dodajajo še: »Agencija RS za okolje izda naravovarstveno oz. okoljevarstveno soglasje ter vodno pravico, če je potrebno, Zavod RS za varstvo narave pa mnenje k tema aktoma ter naravovarstvene smernice k prostorskemu aktu.« Nov izum Objekt HE bo za 10 do 15 metrov odmaknjen od struge potoka in potopljen v njen nivo. Primožič je zatrdil: »Objekt ne bo višji od višine trave.« Jašek bo betoniran, nosilci generatorja in turbina kovinski, zajezitev bo izvedena v lesu, zaradi varnosti pa Ptuj • 20. redna seja mestnega sveta Brez zapletov, svetniki vse točke potrdili Ptujski mestni svetniki in svetnice so na ponedeljkovi 20. redni seji potrdili vse predlagane sklepe, pravilnike in odloke. V drugem branju so potrdili odlok o oglaševanju, soglašali so tudi s podrobnim prostorskim načrtom za območji Štuki-Marof in Nova vas pri Ptuju. Potrdili so pravilnik za sofinanciranje vgradnje malih čistilnih naprav, pri čemer bo najvišji možni znesek sofinanciranja iz proračuna MO Ptuj znašal 1.500 evrov. Kot smo poročali, je na območju ptujske občine brez urejenega čiščenja odpadnih vod še okrog 3.000 gospodinjstev. Svetniki so dali zeleno luč za nadaljnjo obravnavo pravilnika o štipendiranju. Brez pripomb in posebne razprave so soglašali s predlaganimi sklepi, ki jih bodo lastniki potrjevali na skupščini Komunalnega podjetja (KP) Ptuj. Glede na potrjene sklepe na ptujskem mestnem svetu (MO Ptuj je največja, 59-odstotna lastnica KP Ptuj) je pričakovati, da bodo lastniki na avgustovski skupščini bilančni dobiček Komunale razdelili za naslednje namene: 100.000 evrov za dividende lastnikom, 400.000 evrov prenašajo v leto 2016, v višini 700.000 evrov bodo oblikovali rezerve iz dobička. Po preoblikovanju dela bilančnega dobička v kapital bo osnovni kapital družbe znašal dober milijon evrov. Pobude in vprašanja svetnikov Med svetniškimi pobudami in vprašanji je bilo največ vprašanj in predlogov na temo urejanja cestne infrastrukture. Ker je cesta Turnišče-Suha veja-Tr-žec vzporednica z avtocesto, bo občina na DARS podala pobudo za dograditev pločnikov in druge infrastrukture za povečanje prometne varnosti na območju. Svetnik Marjan Kolarič (SDS) je predlagal, da se pločnik zgradi tudi ob glavni cesti proti Destr-niku: »Za cestno infrastrukturo se namenja premalo sredstev. Infrastruktura, ki je, je za uporabnike nevarna. Če bomo tako nadaljevali, bomo pri vlaganjih v cestno infrastrukturo pristali na zadnjem mestu. Občina Gorišni-ca vlaga več v infrastrukturo kot MO Ptuj.« Župan Miran Senčar je odgovoril, da kar so v proračunu načrtovali, to bodo izvedli. Za obsežnejša vlaganja bi po njego- Svetnica Darja Koter je opozorila na katastrofalno stanje Koroščevega mlina, ki je zaradi propadanja za okolico zelo nevaren. Foto: SM petek • 22. julija 2016 Turizem in družba Štajerski 5 kcijo« in siromašnejši za potok Investitor je podjetje PM-Energie iz nemškega Kirchdorfa an der Iller. Lastnik podjetja Slovenec Miran Primožič Ribam prijazno? hidroelektrarna. bo objekt ograjen. Hrup turbine, je zagotovil investitor, ne bo preglasil zvoka vode. Ker veliki padci in torej tudi večje zajezitve niso potrebne, naj bi bilo vsakih 200 metrov teoretično mogoče postaviti že naslednjo malo HE in tako pridobiti še več energije. Gre za nov tip elektrarne, kakršnih je po svetu šele nekaj, v Sloveniji pa te variante HE sploh še nimamo. Patent je pred desetletjem razvil avstrijski inženir Franz Zotloterer, prvo HE po njegovih načrtih pa so zgradili V EcoScience in Eberstaller Zauner Büros so poleti leta 2013 na HE z vrtinčasto turbino v Avstriji napravili ribjo študijo. Označili so 60 rib različnih vrst in velikosti ter jih spremljali s podvodno kamero. V šestih dneh je po toku navzgor priplavalo 30 % rib, turbina pa rib ni poškodovala. Rok Rozman iz Leeway Collective pa opozarja: »Na prvi pogled gre za precej manj agresiven poseg v reko kot klasične turbine, vendar pa ribam prav vsak objekt, četudi prehoden, v strugi predstavlja oviro. Verjetno pa tudi ta tip HE potrebuje zajezitev in rezervoar; in če je nad jezom jezero, ki ima popolnoma drugačne razmere kot reka gorvodno, potem v tem, da je objekt za ribe prehoden, ni veliko prednosti. Ribe namreč ne najdejo več tega, kar so iskale ...« v bližini njegove hiše v Ober-grafendorfu. Izumitelj in lastnik patenta je na sestanku pojasnil: »HE z vrtinčasto turbino za svoje delovanje potrebuje padec med 0,7 in 2 metra (Polskava naj bi na tem mestu imela 1 meter padca) ter pretok vode med 0,05 do 20 kubičnih metrov na sekundo. Moč takšne HE lahko znaša med 0,2 in 30 kW, v Tržcu pa bo predvidoma 10 kW.« Rok Rozman iz Leeway Collective, zavoda za promocijo in varovanje vodnih ekosistemov, je prepričan, da je uničiti potok za tako malo energije zgrešeno: »Čeprav gre za boljšo tehnologijo kot pri klasičnih malih HE, to še ne upravičuje uničenja biotopa, v tem pa tudi ni ekonomske računice. Nezajezen potok nam v primerjavi s to malo HE zagotovo omogoča več ekosis-temskih storitev že s tem, da je potok in dela, kar potoki pač delajo - ugodno vplivajo na mi-kroklimo, polnijo podtalnico in gostijo razne vrste organizmov itd. Od vsega tega imamo tudi ljudje nekaj.« Je voda res obnovljiv vir energije? HE z vrtinčasto turbino naj bi pomenile manjši poseg v naravo kot klasične male HE. Del vodo- nizator projekta pri PM-Energie Marjan Pečnik pa je opozoril: »Zaradi dveh protipoplavnih pragov je prehajanje rib zelo oteženo.« Rozman meni, da je upravičevanje povzročanja škode z že do sedaj nastalo nelegitimno. Pravi tudi, da moramo najprej razčistiti, ali dodatno energijo sploh potrebujemo oz. kam bo šla: »Premisliti je treba, ali lahko energijo privarčujemo z drugačnimi ukrepi, da novih objektov sploh ne bi bilo treba graditi.« Pečnik odgovarja, da cilj HE v Tržcu še zdaleč ni le ekonom- ski. Vse HE namreč za migracijo rib potrebujejo dodatno infrastrukturo - t. i. ribje steze, ki pa v praksi žal velikokrat ne funkcionirajo. »Predvidoma naj bi v nekaj letih vse HE morale imeti primerno in funkcionalno ribjo stezo,« pravi. Najcenejša rešitev pa naj bi bila prav predelava klasičnih malih HE v HE z vrtinča-stimi turbinami. »HE v Tržcu bo neke vrste vzorec. V Sloveniji je več kot 400 malih HE, mi pa delamo na tem, da bi že obstoječe predelali v naravi prijaznejše HE z vrtinčastimi turbinami.« Eva Milošič toka se pri tem tipu HE usmeri v okrogli bazen, v katerem voda tvori vrtinec. Ta poganja turbino, generator pa rotacijsko energijo spreminja v električno. Turbina napravi le 20 do 25 obratov na minuto, hitrost vode ob turbini pa naj ne bi presegla 0,5 metra na sekundo, zato vodnemu življu naj ne bi škodovala. Zaradi dodatnega zračenja vode naj bi HE ugodno vplivala na vodne rastline in mikrobe ter s tem čistila vodo, zaradi spodbujanja izhlapevanja pa v poletnih mesecih tudi zniževala temperaturo vode. »Generira življenje in elektriko,« o tej HE pravi njen izumitelj. Čarfova je pojasnila, da v Pol-skavi živi okoli 15 vrst rib, med njimi tudi zaščitene Natura 2000 vrste: »Sestav rib v Polska- vi je zelo pester in njegovo varovanje je javno dobro.« Orga- Spreglejmo dejstvo, da na predstavitvi projekta investitor Miran Primožič pojasnil inženirja Franza Zotlotererja ni prevajal iz nemškega v slovenski jezik, temveč govoril nekaj čisto tretjega. Raje se vprašajmo, zakaj investitorji v štirih letih priprave projekta še niso utegnili predstaviti lokalnemu prebivalstvu. Maša Čarf z Zavoda za ribištvo je sicer poudarila: »Običajno ni v navadi, da bi investitorji sodelovali s krajevno skupnostjo.« Če so vodotoki in njih brežine javno dobro, bi pa morda vendarle moralo biti? Investitor je krajanom izrecno zagotovil, da postopki za gradnjo HE še niso v teku. Tudi Čarfova je poudarila: »Vse je še odprto, nič še ni v postopku.« Kasneje smo ugotovili, da je bila tretjina poti prehojena že pred nekaj meseci. Pa imajo krajani kakršno koli možnost gradnjo preprečiti? Čarfova je odgovorila: »Če se samo en član lokalne skupnosti odloči, da HE tu ne bo, bo investitor imel roke zvezane.« Nekaj minut kasneje pa je vendarle pojasnila še: »Laična javnost ni so-glasodajalec.« Investitor je zatrdil, da tak tip HE v primerjavi s solarno energijo proizvede štiri- ali petkrat več elektrike. Na sekundo, na vložen evro, na kilogram konstrukcije, na meter dolžine, na kombinacijo vsega naštetega? Zakaj imamo Natura 2000 območja, če je zahteve mogoče zaobiti z (niti ne tako velikim) kupčkom denarja? Zakaj bi zasebnik z našim vodotokom služil nekaj tisočakov letno, če imamo elektrike dovolj? In predvsem: zakaj bo ta HE subvencionirana z evropskim, torej našim denarjem? Foto: EM Foto: Črtomir Goznik Marjan Kolarič, SDS: »Obstoječa cestna infrastruktura na območju MO Ptuj je marsikje za uporabnike nevarna. Podeželske občine, na primer Gorišnica, vlagajo v ureditev cestne infrastrukture več kot MO Ptuj.« vih besedah potrebovali več denarja. Vodja svetniške skupine SD Nuška Gajšek je predlagala, da občina popiše vse prostore, ki so v njeni lasti, doda oceno prostorov in načrt vlaganj vanje. Po mnenju svetnice bi z načr- tnimi vlaganji in sistematičnim vzdrževanjem lahko preprečili nadaljnje propadanje občinske lastnine. »Občina se trenutno ne kaže kot dober gospodar,« je bila ostra Gajškova. Župan Senčar je pojasnil, da je občina letos obnovila fasado na meščanski hiši v Slomškovi ulici. Za prihodnje leto imajo v načrtu obnovo štirih stavb. Nuška Gajšek je predlagala, naj se avgusta poskusno uvede 14-dnev-na zapora za ves promet na Slovenskem trgu. Zanimalo jo je tudi, zakaj je na dovolilnicah za parkiranje v starem mestnem jedru navedena točno določena ulica. »Kaj pa če so tista parkirna mesta vsa zasedena? Kje naj potem imetnik dovolilnice parkira?« Svetnika Janeza Rožmarina (NSi) je zanimalo, zakaj so zaprli gramozirano brezplačno parkirišče pri Eurospinu. Svetnica Darja Koter (ZA Ptuj) je opozorila na katastrofalno stanje Koroščevega mlina, ki je zaradi propadanja za okolico zelo nevaren. Mojca Zemljarič Slovenija • (Ne)obvladljivost spleta Zapestnica vsebuje nedovoljene snovi Na družbenem omrežju je zaokrožilo oglasno sporočilo o zapestnicah, ki naj bi odganjale komarje. V oglasu je zapisano, da vsebuje olje citronele, sivko in eterično olje geranije, torej učinkovine, ki naj bi delovale proti vsem insektom, tudi proti tigrastim komarjem. Na ministrstvu za zdravje smo preverili, ali je tovrstna zaščita sploh mogoča. »Aktivne snovi, ki jih omenjene zapestnice vsebujejo, so sicer običajne v podobnih proizvodih in same po sebi sicer delujejo repelentno (odganjajoče). Zelo malo verjetno pa je, da lahko zapestnica na roki (ali na gležnju) res zaščiti celo telo. Določena aktivna snov z repelentnim načinom delovanja, kot npr. DEET, je lahko v nizki koncentraciji učinkovita do šest ur po nanosu na celoten predel telesa, ki ga želimo zaščititi, zato je upravičeno vprašljivo, kako lahko ena zapestnica zaščiti celo telo več tednov. Vsekakor teh zapestnic za uporabo v območjih večjih tveganj ne priporočamo,« so povedali na ministrstvu. Podjetje, ki prodaja zapestnice, cena ene je 6,90 evra, oglašuje, da je zapestnica narejena iz silikona, da je udobna za nošenje, da jo lahko nosimo neprestano in smo tako ves čas zaščiteni pred komarji. A kot so nam sporočili z ministrstva, tega proizvoda niso prejeli v postopek odobritve in zato promet z njim ni dovoljen. »V tem primeru gre za spletno prodajo, ki jo je zelo težko, celo nemogoče nadzirati. Poleg tega navedeni proizvodi vsebujejo tudi citronelo, ki v EU ni odobrena kot aktivna biocidna snov in je proizvodi, ki so v prometu v EU, ne smejo vsebovati. Pri uporabi tovrstnih proizvodov bi veljalo opozoriti tudi na možnost neželenih reakcij na predelih, kjer te zapestnice prihajajo v stik s kožo,« opozarjajo. Mojca Vtič >1 Fotografija je simbolična Foto: PRJ Halo 6 Štajerski Nasveti in zanimivosti petek • 22. julija 2016 Slovenija • Izdelki, pridelani in predelani v Sloveniji, bodo odslej jasno označeni Polovico bodo za promocijo prispe S promocijsko-informativnimi sporočili je kmetijsko ministrstvo zadnjih pet let obveščalo potrošnike, da je lokalno pridelana v Sloveniji pridelanih in predelanih proizvodov, vzpostavilo novo nacionalno shemo kakovosti 'Izbrana kakovost'. Verjetno se še spomnite oglasnih sporočil, kot so: izberite mleko, ki ni prepotovalo na stotine kilometrov, v Sloveniji pojemo 35 odstotkov manj sadja in zelenjave, kot priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, pojejmo jabolko več ... Na ministrstvu so prepričani, da so promocijske aktivnosti obrodile sadove, saj da trgovine na svojih policah in v promocijskih materialih izpostavljajo slovenske, lokalno pridelane in predelane proizvode, da tudi mediji tej tematiki posvečamo več prostora in časa in da gostinci na svoje jedilnike vse bolj vključujejo lokalne kmetijske proizvode in živila. Sedaj ministrstvo z mlekarji in rejci živine vzpostavlja novo shemo kakovosti - izbrana kakovost, ki potrošniku zagotavlja, da gre za proizvode s posebnimi lastnostmi, redno kontrolo, slovensko surovino ter jamči, da so izdelki pridelani in predelani v Sloveniji. Ta projekt je torej povezal mlekarje, živinorejce, perutni- Ljubljanske mlekarne Za Ljubljanske mlekarne je Slovenija primarni nabavni trg, kot so povedali v Mlekarnah, odkupujejo izključno slovensko mleko, pri tem pa so tudi največji odkupova-lec, saj odkupijo več kot polovico vsega surovega mleka v državi. »To pomeni, da je vstop v nacionalno shemo promocije mleka 'Izbrana kakovost' pod okriljem kmetijskega ministrstva samo logično nadaljevanje naše siceršnje usmeritve. Oznaka 'Izbrana kakovost', ki jo bo moč videti na izdelkih samih, pa bo le še dodatno jasno in prepoznavno zagotovilo, da je bil proizvod, tako kot doslej, v celoti pridelan in predelan v Sloveniji.« narje in kmetijsko ministrstvo. Namreč kmetijski pridelovalci oziroma odkupovalci in predelovalci so prevzeli obveznost zbiranja prispevka za promocijo, h kateremu bo svoj delež prispevala tudi država. Z obveznim prispevkom bo za promocijo namenjenih bistveno več finančnih sredstev, kar bo omogočilo intenzivnejše in učinkovitejše oglaševanje ter pozitivne učinke na nakupne navade prispevek lektorja r^leka piupevek (¡IÍJVC 380.000 i prispevek sek-ona fneia ■ 648.OOO t prispevek drfjvc SKOPA) «tnltlno plOfn'XijO JcktOI|í (Ulitka 1,028 milijona C SKUPAJ /J tnlt&to prometu sektorji irv:5i>if;wcjc(jin pciulrunikegj) potrošnikov, so prepričani na ministrstvu. Za promocijo mleka 0,5 € na 1000 litrov Z denarjem, ki ga pridelovalec in predelovalec plačata za skupno promocijo (npr. 0,25 evra za 1000 litrov mleka), posameznik ne bi mogel izpeljati učinkovite oglaševalske akcije. Glede na obseg proizvodnje mleka in mesa v preteklih letih na ministrstvu predvidevajo, da bo v obdobju od 2016 do 2018 za promocijo namenjenih 2,7 milijona evrov, so poudarili na kmetijskem ministrstvu. Prispevek za sektor mleka znaša 0,50 evra za 1000 litrov kravjega mleka oziroma 0,4854 evra za 1000 kilogramov kravjega mleka. Zakon o promociji določa, da polovico zneska prispeva nosilec oz. pridelovalec mleka, drugo polovico pa kupec oz. predelovalec (mlekarna). Vsak torej prispeva po 0,25 evra za 1000 litrov mleka oz. 0,00025 evra za liter mleka. Kmetje, ki mleko zgolj oddajajo oz. prodajajo za nadaljnjo predelavo (pridelovalci), ne obračunavajo in ne nakazujejo prispevkov, zanje to storijo kupci (npr. mlekarne ali druge kmetije, ki mleko odkupijo in predelajo) ali posredniki (npr. zadruge). Kupec tej vsoti doda še svojo polovico prispevka za promocijo in nato celotni znesek nakaže na ustrezni po-dračun javnofinančnih prihodkov. Posebnost so kmetije, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost predelave mleka in imajo poleg vloge pridelovalca tudi vlogo predelovalca oz. kupca. Takšne kmetije same obračunavajo in nakazujejo celotni prispevek. 882 ooo i Zburu sredstvj bodo porabljena > 7$ l-Ooo £ <7ključno - »promocijo 3,633 milijona £ vsak^i pos.lrm/ntv.l iifktorjJ. Svoj delež bodo prispevali tudi rejci živali. In sicer se prispevek plača le za živali, ki so rojene ali rejene v Sloveniji vsaj 90 dni (govedo) oziroma 15 dni (perutnina) ter predelane v Sloveniji. Enako kot pri mleku tudi na tem področju zakon o promociji določa, da polovico zneska prispeva nosilec kmetijskega gospodarstva oz. rejec živali, drugo polovico pa kupec oz. predelovalec (klavnica). Za glavo goveda, starega manj kot eno leto, bo torej vsak prispeval po 0,35 evra, za glavo goveda, starejšega od enega leta, po 1,20 evra in za glavo perutnine 0,0015 evra. Podravje • Delavnica o namakanju in rastlinjakih Delavnico obiskalo več kmetijskih svetovalcev kot kmetov »Podravje bi lahko bilo zelenjadarski vrt Slovenije. Namreč če imamo pri nas samo 30-odstotno samooskrbo, potem je že samo Slovenija dovolj velik trg, če bi se znali organizirati in pridelano ponuditi,« je v Cvetkovcih na predavanju o namakalnih sistemih in rastlinjakih ponovno poudaril Peter Pribožič s KGZ, Zavoda Ptuj. A na predavanju je bilo več kmetijskih svetovalcev in ponudnikov namakalnih sistemov in rastlinjakov kot kmetov. Vendar ne strah in ne mizer-nost odkupnih cen ne bi smela biti razloga za nezainteresiranost kmetov, je prepričan Ivan Kelenc iz Formina. »Vprašanje je samo, ali enkrat oziroma dvakrat v sušnem obdobju zaliti in boš imel poln pridelek ali ne zaliti in ne imeti nič. Ekonomika je v vseh kulturah. Cene na svetovnem trgu so takšne, kot so. Zelenja-darske pridelave pa tako ni brez namakanja. Kupiti sadike in jih ne zaliti, je izguba,« je povedal. Kmetija Kelenc namaka 23 ha površin in k namakanju so pristopili že pred več kot 20 leti, kar je bil tudi povod za prestrukturiranje kmetije. »Hleve smo spremenili v hladilnico in poslovne prostore,« je dejal. Med prvimi podravskimi kmeti, ki so se odločili za namakanje, je bil tudi Vekoslav Kumer iz Tr-govišča. »Brez namakanja ni vrtnarjenja, še posebej, če vemo, da je v določenih vrtninah tudi do 95 % vode,« je povedal in dodal: »Slovenski kmetje smo vrtičkarji v evropskem merilu in bomo morali začeti z butično pridelavo.« Mojca Vtič »V Podravju si resnega kmetijstva na propustnih tleh brez namakanja ne moremo predstavljati. So leta, ko dosegamo opti-mume, vedno več let pa je let, ko nam suša pobere pridelek, ko se v jeseni sprašujemo, ali dati na njivo kombajn ali ne. Zapeljite se malo med njivami, očitne razlike so med površinami, kjer se namaka in kjer ne,« je poudaril Pri-božič. Dodal je, da ima Podravje dovolj vode za namakanje, ki pa žal teče mimo površin, ki bi bile potrebne namakanja. »Glede na to, da v Sloveniji pridelamo le 30 % zelenjave, je to tudi edinstvena priložnost za pridelovalce.« Vendar glede na (ne)zanimanje kmetov te edinstvene priložnosti ne prepoznavajo podravski kmetje. Večjo vlogo naj prevzamejo zadružni sistemi Ob tem je zavrnil, da bi bil strošek prepreka, ki bi odvračala kmete od vzpostavitve namakalnega sistema. »Vsake kulture, ki jo v Podravju namakamo, pridelamo več, imamo stabilno in ka- kovostno proizvodnjo. Je pa res, da se kmetje sprašujejo, zakaj se odločiti za namakanje in večjo predelavo, saj že sedaj pridelka ne morejo ustrezno prodati. Tukaj bi moral svojo vlogo odigrati zadružni sistem. Če ni poslovne organiziranosti, ni razvoja,« je prepričan Pribožič. Da je strah tisti, ki zavira kmete, pa pravi tudi Milan Fideršek: »Kmetovalce je verjetno najbolj strah dodatnega stroška, saj so cene izdelkov izredno nizke in se kmetje komaj prebijajo iz dneva v dan.« Foto: osebni arhiv Foto: ahiv Podravje • Preprečevanje širjenja ambrozije Kdo sploh upošteva zakonodajo?! Čeprav je odstranjevanje ambrozije opredeljeno z zakonom, se ta še naprej širi. Na ptujskem kmetijskem zavodu ponovno opozarjajo na nujnost uničevanja ambrozije. »Rastlina se v zadnjih letih na našem območju močno širiti, širitev povezujemo s podnebnimi spremembami, saj ambrozija dobro prenaša pomanjkanje padavin in nihanje temperatur,« je pojasnil Peter Pribožič s KGZ Zavoda Ptuj. Ambrozija je ena najbolj alergenih rastlin, kar je dodatni razlog za načrtno preprečevanje širjenja. »Praktično je od konca julija naprej edina rastlina, ki spušča pelod in povzroča alergijske reakcije predvsem na očeh in dihalih.« Ambrozija cveti od konca julija do septembra ali celo do pojava prvih slan. Na podlagi zakona je bila že leta 2010 sprejeta odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia. Ta določa, da mora imetnik zemljišča, na katerem raste škodljiva rastlina, to odstraniti s koreninami vred. »Zakon torej nalaga odgovornost za zatiranje tega škodljivega plevela lastnikom zemljišč. Na zapuščenih površinah s košnjo In na obdelovalnih površinah s pravilnimi postopki kolobarja, Izvajanja uničevanja plevela s herbicidi In dosledno skrbjo za pravočasno obdelavo površin. Večji pojav širitve ambrozije je treba sporočiti pristojnim fltosa-nitarnim službam.« Pribožič je dodal, da lahko kmetijstvo reši samo del problema, saj je ambrozija plevel zapuščenih In nevzdrževanlh površin. Mojca Vtič petek • 22. julija 2016 Turizem in družba Štajerski 7 vali kmetje, polovico predelovalci hrana bolj sveža, polnejšega okusa in hranljivejša. Sedaj je ministrstvo, da bi potrošnikom na prodajnih mestih olajšali izbiro ittT 2,40 € za glavo goveda, starega več kot eno leto 0,70 € za glavo goveda, starega manj kot eno leto # 0,003 € za glavo perutnine Vir: MKGP Prispevek za promocijo mesa, polovico prispevka plača rejec, drugo polovico kupec oziroma predelovalec. Kmetje, ki oddajo oz. prodajo žival v zakol, ne obračunavajo in ne nakazujejo prispevkov. Zanje to storijo kupci (npr. klavnice) ali posredniki (npr. zadruge). Enako velja v primeru storitvenega zakola. Kupec (predelovalec) je tisti, ki mora za nosilca in zase pravilno obračunati in nakazati celoten prispevek na podračun javnofinančnih prihodkov. Začetek plačevanja prispevka za promocijo za mleko, goveje in perutninsko meso bo v letu 2016, in sicer prvi dan naslednjega meseca, ko bo Evropska komisija Sloveniji odobrila združljivost sheme državne pomoči za promocijo s pravnim KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ Z VAMI OD SETVE DO ŽETVE Miklošičeva ulica 12, 2250 Ptuj ČE JE VAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ JE USPEH ZAGOTOVLJEN! redom EU. »Trenutno Evropska komisija to zadevo še obravnava, upamo, da bo čim prej sprejela odločitev,« so povedali na ministrstvu in dodali, da bi se lahko začel denar za promocijo zbirati letos v jeseni. In kako bodo porabljena sredstva iz prispevkov za promocijo? Celotna vsota zbranih prispevkov zavezancev v posameznem sektorju bo porabljena izključno za promocijo in informiranje in se ne bo uporabljala t A #T kaes 0.50 € za iooo licrov kravjega mleka oziroma 0,4854 £ za 1000 kilogramov kravjega mleka 0,25 € Mlekarna Celeia Za mnenje o novi shemi kakovosti in torej še eni oznaki v kmetijstvu smo povprašali tudi Mlekarno Celeia. »Ključna prednost te označbe oziroma izdelkov, ki jo bodo nosili je v tem, da gre za produkte, ki morajo biti res kakovostni in predvsem izključno slovenskega porekla (od surovine do končnega produkta). Oznaka Izbrana kakovost pri mleku in mlečnih izdelkih predstavlja dodaten smerokaz za potrošnika, saj bodo oznako lahko nosili le najbolj kakovostni izdelki slovenskega izvora. Naredili smo korak več ter zagotovili sledljivost vse do osnovne surovine. Želimo si, da bo nova nacionalna shema kakovosti dodatno spodbudila potrošnike k nakupu domačih mlečnih izdelkov, kjer so zagotovljene kratke dobavne poti in svežina izdelkov«, je poudarila Darja Teržan, vodja strateškega marketinga in razvoja pri Mlekarni Celeia. 0,25 e 0,50 e Vir: MKGP za druge namene. Tako bodo sredstva, zbrana med pridelovalci in predelovalci mleka, namenjena zgolj za promocijo mleka in mlečnih proizvodov, zagotavljajo na ministrstvu. Nad porabo naj bi bdel svet za promocijo, ministrstvo pa bo redno izvajalo meritve učinkovitosti izvajanja promocije ter doseganje zastavljenih promocijskih ciljev. Sredstva bodo namenjena za oglaševanje v klasičnih medijih, za promocijo in degustacije na maloprodajnih mestih, pripravo in razdeljevanje publikacij in promocijskega materiala neposredno potrošnikom ter za izobraževalne in informativne dogodke. Mojca Vtič Slovenija, Podravje • Kmetijsko ministrstvo razveljavilo 4 milijone evrov vreden razpis Na ptujskem kmetijskem zavodu z odločitvijo zadovoljni Kmetijsko ministrstvo je v začetku poletja objavilo štiri milijone evrov težek razpis za naložbe v kmetije na vodovarstvenih območjih. Minuli petek je ministrstvo razpis razveljavilo, med drugim tudi zaradi dopisa ptujskega kmetijskega zavoda in sveta območne enote. Ptujski kmetijski zavod in ptujska območna enota KGZS sta na ministrstvo naslovila pismo, v katerem sta pristojne opozorila, da je med pogoji razpisa navedeno, da vlagatelj z naložbo ne sme povečevati obsega živinorejske proizvodnje. »Že zelo kratka analiza stanja na območju KGZS, Zavoda Ptuj, pokaže, da je kmetom praktično onemogočeno investirati, saj jim pogoji razpisa tega ne dovoljujejo. Ob tem moramo izpostaviti predvsem dejstvo, da je večina naših najboljših govedorejskih kmetij na vodovarstvenih območjih in jih ta razpisani kriterij tudi najbolj omejuje. Na našem širšem območju VVO leži skupaj 2576 kmetij, ki se jih ta dikcija razpisa dotika in med njimi veliko rejcev živali, ki jih omejuje pri razvoju. Kje naj kmet vidi smisel investiranja v hleve (dobrobit živali) in s tem eko- nomiko reje?« so se vprašali predstavniki kmetov. Ministrstvu so predlagali, da razpisne pogoje spremeni, in sicer da letni vnos dušika iz organskih gnojil na kmetijah po končani naložbi ne sme presegati 170 kg dušika iz organskih gnojil na hektar obdelovalnih površin. »S to omejitvijo jasno nakazujemo strožje omejitve glede vnosa gnojil v tla in skrb za varovanje vodnih virov na ranljivih območjih države. Če ni mogoče spremeniti pogojev, pa predlagamo umik razpisa ter obvezno zahtevo, da so upravičeni stroški investicije, nastali od 10. junija dalje, ko se je odprl aktualni razpis,« so še opozorili. Kmetijsko ministrstvo smo seveda nemudoma povprašali, zakaj so se odločili za tovrsten pogoj in ali bodo razpis spremenili oz. ga ponovili. Odgovorili so, da zadevo, o kateri sprašujemo na ministrstvu, še proučujejo, nato pa smo ta teden prejeli povezavo do spletne novice, da je bil razpis razveljavljen. V sporočilu so pojasnili, da je bil namen tega javnega razpisa določitev možnosti za vlaganje v kmetijska gospodarstva na vodovarstve-nih območjih in prilagoditve strožjim zahtevam kmetovanja na vodovarstvenih območjih. Dodali so še, da bo razpis ponovljen, in sicer po ponovni proučitvi omejitvenih pogojev predvidoma v začetku jeseni 2016 ter da bo točen datum sporočen naknadno. Na kmetijskem zavodu so z odločitvijo zadovoljni, kot je pojasnil Uroš Neudauer: »Nekateri kmetje so si namreč predhodno uredili vse potrebno za gradnjo oziroma za kandidiranje na razpisu, to pomeni gradbeno dovoljenje, različna soglasja (tudi okoljska, ki so v vseh primerih dovoljevala gradnjo), kmetje so tudi že poravnali komunalni prispevek, torej so imeli že kar precej stroškov (od 10.000 - 50.000,00 evrov). To pomeni, da je bila kljub vo-dovarstvenem območju dovoljena gradnja. Nato pa je ministrstvo v javnem razpisu, ki je bil objavljen v junija, s pogojem določilo, da povečevanja staleža ni dovoljeno in to brez kakršnega koli predhodnega opozorila. Največji problem je bi v tem, ker so bila zajeta vsa območja (VVO 1, 2 in 3).Sedaj je bil torej razpis razveljavljen in se bo tudi strokovno ponovno pregledal. Žal pa to pomeni, da se bodo naložbe ponovno prestavile v leto 2017« Kakšen konkretno bo razpis, se še ne ve, saj bodo imeli predstavniki kmetov in ministrstva še ta teden sestanek. »Cilj pa je jasen, želimo, da je razpis življenjski, kar ta ni bil,« je dodal predsednik sveta območne enote Milan Unuk. Mojca Vtič Foto: PRJ Halo 8 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 22. julija 2016 Ptuj • Pogovor s Katjo Gonc, direktorico Zavoda za turizem "Zavod za turizem ni osebni Z letošnjim letom je začel delovati novoustanovljeni Zavod za turizem Ptuj, njegovo vodenje pa so zaupali Katji pomemben zavod, od katerega se izjemno veliko pričakuje, kljub temu pa Gončevi zagona ni zmanjkalo; vztraja, da za vodenje povezovalne institucije. Gončeva, ki je po izobrazbi novinarka in sociologinja kulture, je najprej diplomirala na Univerzi v Ljubljani, nato pa podiplomski študij dokončala v Hamburgu. Pravi, da je bilo novinarstvo njena brezpogojna ljubezen, a le dokler je bilo zapisano spoštovanju do visoko postavljenih etičnih načel. Nato jo je želja po delovanju v mednaro- dnih vodah odnesla na Stalno predstavništvo RS pri OZN in to ravno v času predsedovanja EU. Iz New Yorka se je podala na evropske opazovalne misije volitev v Etiopiji, Ugandi, Tanzaniji in Egiptu. Na ta način je kar pet let preživela v različnih državah vzhodne Afrike. Pred nekaj leti pa se je z namenom, da bi svoje izkušnje prenesla tudi v domače okolje, preselila nazaj v rodni Ptuj. „Zasebno sem bila vedno nomad, poklicno pa sem se s turizmom srečala skozi večji mednarodni projekt transformacije konfliktov na jugu Etiopije. Pod okriljem nemške razvojne agencije sem sodelovala z raziskovalnim centrom South Omo Research Center, kjer je bilo glavno vprašanje zame in antropologinjo dr. Shauno La-Tosky z Inštituta Maxa Plancka, ali lahko turizem pripomore k izboljšanju življenjskih razmer staroselcev. V triletnem projektu smo bili pred mnogimi izzivi, še posebej kako ohraniti bogato staroselsko kulturo ob porastu števila turistov in pod vplivom komercialnega sveta ter kako turizem prilagoditi željam in potrebam lokalnega prebivalstva. Turizem ne prihaja v eni obliki in tudi ni samoumeven. Staroselske družbe pogosto ne razumejo, kaj turisti Z VARUHO ZDRAVJA NA RAZVAJANJE V TERME PTUJ Sproščeno popoldne v bazenih bo čarobno prenovilo vaše telo in duha. Pa ne le vaše, saj se s pomočjo Varuha zdravja v Termah Ptuj razvajate ugodneje. • 10 % popust na wellness storitve i z rednega cenikc Mec :o-wellness centra ValensAugusta, •20 % popust na redno ceno celodnevne vstopnice za kopanje v Termalnem Parku in •20 % popust na redno ceno celodnevne vstopnice za kopanje v hotelskem kopališču Vespasianus. Ponudba velja do 31. 12 2016 Več na www.vzajemna.si od njih pravzaprav želijo, turiste pa pogosto žene odkrivanje novih kultur, tudi ko te na to še niso pripravljene," o svojih dosedanjih izkušnjah pripoveduje nova direktorica Zavoda za turizem Ptuj Katja Gonc. Njeni cilji so jasni: Ptuj kot pomembno zgodovinsko mesto z etnografsko dediščino in bogato kulturno produkcijo postaviti kot destinacijo s prepoznavno podobo. A da bi to dosegli, so po mnenju Gončeve ključne turistične informacije v digitalni obliki in tiskovini ter primerna infrastruktura. „Cilj je preprost - Ptuj mora postati kakovostno butično turistično mesto. To pa pomeni, da združujemo in povezujemo to, kar imamo. In imamo fantastično kulturno in etnografsko produkcijo! Pa da vzpodbujamo razvoj vinske kulture, kulinarike in rekreacije. Zavod mora biti institucija, ki povezuje, saj bo le tako mogoče postaviti močno turistično znamko," je prepričana direktorica Zavoda za turizem, kjer sta trenutno dve zaposleni. Njihovi prihodki so za zdaj vezani le na mestni proračun, v katerem je zanje zagotovljenih 176 tisoč evrov. Do konca leta naj bi se ekipa povečala in štela šest zaposlenih, ki bodo Katja Gönc, direktorica Zavoda za T erme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS Poslovair ca Ptuj Minoritski trg 4, 2250 Ptuj, tei.: 02/798 05 30 Podravje • Humanitarna akcija Otroci pomagajo vrstnikom Upokojeni Ptujčan Ignac Habjanič plastične zamaške prostovoljno zbira že od leta 2011, izkupiček pa namenja bolnim otrokom za nakup zdravstvenih pripomočkov ali plačilo terapij. Zadnjih nekaj let mu pri tem pomagajo tudi otroci iz ptujskih vrtcev in šol. Malčki iz 11 ptujskih vrtcev so samo v tem šolskem letu zbrali 700 kilogramov zamaškov, s katerimi bodo pomagali ljubljanski družini Keserovic s tremi otroki s cerebralno paralizo. Prejemnike pomoči vsakič predlaga ljubljansko humanitarno društvo Never give up (Nikoli ne obupaj). Koordi-natorica projekta iz Vrtca Ptuj Ksenija Markovič pojasnjuje: »Na začetku vsakega šolskega leta o akciji zbiranja obvestimo starše, pa tudi otrokom razložimo, za kaj gre. Odziv je dober; dokler bodo starši za to, bomo akcijo nadaljevali.« Habjanič je doslej zbral že dobrih 29 ton ali 10 vojaških kamionov plastičnih zamaškov. Nabira jih v za to pripravljenih posodicah pri kontejnerjih za odpadno embalažo, po gostinskih lokalih in podjetjih, občasno mu jih pripeljejo (tudi iz drugih držav), včasih pa se kar sam odpravi na sortirnico v Cero Gajke. »Pokrivam celotno Spodnje Podravje od Ptuja do Središča ob Dravi,« pravi. Slovenske železnice so mu na ptujski železniški postaji odstopile skladišče, za odvoz v predelavo v podjetje MPI v Žerjav na Koroškem pa brezplačno poskrbi slovenska vojska. Za zbiranje so primerne prav vse vrste plastičnih pokrovčkov: zamaški s plastenk, jogurtov, mleka, zobnih past, praškov in mehčalcev. En pokrovček v povprečju tehta dobra 2 grama, odkupno ceno pa so lani znižali s 300 na 260 evrov za tono, saj je ponudba prevelika in povpraševanje premajhno. Habjanič sklene: »Naše delo ima dva pozitivna učinka. Z izkupičkom nekomu pomagamo, po drugi strani pa je pomemben tudi ekološki vidik. Zamaške zmeljejo, granulat pa je surovina za ponovno vlivanje plastike.« Eva Milošič petek • 22. julija 2016 Turizem in družba Štajerski 9 projekt, je projekt mesta!" Gonc. Posamezniki so ji sicer očitali politično imenovanje in premalo izkušenj, da bi lahko uspešno vodila tako je postopek potekal transparentno in da si sploh ne bi želela prevzeti te funkcije brez široke podpore, ki je ključna turizem, pravi, da je visoka pričakovanja Ptujčanov ne skrbijo, temveč ji predstavljajo izziv. skrbeli za prepoznavnost de-stinacije, razvoj turizma, organizacijo prireditev in turistič-noinformativno infrastrukturo. In kakšne sodelavce si želi: „Pomembno bo vzpostaviti ekipo, ki bo dihala z mestom, razmišljala kreativno, delovala dinamično in hkrati gospodarno." Se je res že lani vedelo, da bo na direktorski stolček sedla Gončeva? Čeprav se Ptujčani zelo radi ponašamo z naravnimi danostmi, bogato zgodovinsko dediščino in pestrim festivalskim dogajanjem, je dejstvo, da iz vsega tega premalo iztržimo. Takšnega mnenja je tudi Gončeva, ki izpostavlja, da prepoznavnost in razvoj nista samoumevna, ampak sta plod složnega in strateškega dela: „Zavodu je naložena naloga razvoja turizma na območju mestne občine tudi zato, da bo imel turizem na Ptuju dolgoročno perspektivo. Vsi si želimo, da nas obišče in tukaj prenoči čim več obiskovalcev iz vsega sveta, da spoznajo pre- krasno mesto, kjer ima vsak kamen svoje mesto v zgodovini. Želimo pa si tudi, da se beg mladih iz Ptuja obrne in da mlade generacije v mestu vidijo priložnost za uresničevanje svojih ciljev. Turizem ima pri tem važno vlogo, tudi zato je pomembno, da se ta sektor razvija strateško in dolgoročno." Zaradi vsega tega in tudi zato, ker smo na Ptuj imeli že dva neuspela poskusa, povezana z ustanavljanjem združenj za turizem v različnih oblikah, so pričakovanja Ptujčanov zelo visoka. O tem nova direktorica pravi: „Povsem prav je, da so pričakovanja velika, zato je to tudi velik izziv. Pričakovanja niso breme; če so jasno in premišljeno izražena, so lahko dobra in koristna usmeritev za delo zavoda." Morda so ravno ta zelo visoka pričakovanja in dejstvo, da direktorja Zavoda za turizem Ptuj čaka zelo veliko dela, bili razlog, da je Gončeva bila edina prijavljena kandidatka na razpisu za direktorsko mesto. Da bo zasedla to mesto, se je sicer govorilo še pred ustanovitvijo zavoda, njen odhod z mesta predstavnice za stike z javnostjo na ptujski občini je namigovanja le še podkrepil. Na očitke, da je bila politično imenovana in da je „scenarij" bil narejen že lani, ob njenem odhodu z občine, ter da brez politične podpore ne bi bila imenovana, odgovarja: „Da sem pripravljena sprejeti izziv, sem povedala sama in se tako transparentno postavila kot kandidatka tako pred politiko kot pred javnost. Ne bi si sploh želela biti imenovana brez podpore in širokega zaupanja, brez tega ne moreš voditi takšne povezovalne institucije. Pa pri tem nimam v mislih le politike, ki jo izpostavljate v vprašanju, pomembni so predvsem civilna družba, kulturni krogi, turistični delavci, gospodarstvo. Ne nazadnje je bila testna faza javna razprava, ki je bila ključna za oblikovanje odloka o ustanovitvi zavoda, saj je ponovna potrdila potrebo po zavodu in njegovi povezovalni funkciji. Zavod za turizem je projekt mesta in prebivalcev, tudi preko izvoljenih predstavnikov. To ni osebni projekt, kjer bi se nekdo izpostavljal kot posameznik, ampak si v prvi vrsti v službi mesta Ptuj, ki si kot starosta slovenskih mest zasluži pomembno mesto na turističnem in kulturnem zemljevidu Evrope." Dženana Kmetec Majšperk • Predstavitev razpisa za razvoj novih turističnih produktov Denarja ne bo za kolesa, bo pa za digitalno promocijo V sklopu aktivnosti Delovne skupine za razvoj Haloz je v začetku julija v Majšperku potekala delavnica, ki je združila turistične ponudnike in društva v razmišljanju o inovativnih turističnih produktih. »Delavnica je potekala v sklopu aktivnosti Delovne skupine za razvoj Haloz, da pomagamo kot podporno okolje podjetništvu in kmetijstvu k razvoju novih produktov v Halozah. Javni razpis spodbuja ravno takšna okolja, kot so Haloze, in upošteva ugodnejše točkovanje za nosilce projektov iz obmejnih problemskih območij, kamor tudi spadajo Haloze,« je pojasnil Jernej Golc iz Podeželskega razvojnega jedra Halo. Namen delavnice, ki je potekala v Majšperku, je bil predvsem zainteresiranim turističnim ponudnikom z območja Haloz predstaviti javni razpis za sofinanciranje razvoja novih in inovativnih produktov ter turističnih storitev. Višina nepovratnih sredstev na tem razpisu je 4,2 milijona evrov. Od tega za vzhodno, našo, kohezijsko re- gijo 2,86 milijona evrov. Delež sofinanciranja znaša 75 % upravičenih stroškov. Minimalna vrednost prijavljenega projekta je 30.000 evrov, skupni zne- sek pomoči pa ne sme preseči 200.000 evrov. Hkrati so želeli tudi oblikovati partnerstva, ki bi s skupnimi močmi razvila inovativne turi- stične produkte, ki bi vključevala več ponudnikov skozi celotne Haloze oziroma še širše. Delavnice se je udeležilo 23 oseb - posameznikov in tudi predstavnikov podjetij, ki so zainteresirani za razvoj turizma v Halozah. Izmed teh smo identificirali dva nosilca, ki bosta pripravila vlogo in sta pripra- Foto: PRJ Halo vljena razviti inovativni turistični produkt v partnerstvu - to sta zadruga Pozama in Zeleni turizem - Žan Vovk. A kot so nam povedali na kmetiji Vovk, je ta razpis zaradi pogojev težko dosegljiv za male turistične ponudnike. »Če želiš kandidirati na tem razpisu, potrebuješ že dobro razvito osnovno dejavnost, dobro razvito ponudbo. Sicer pa se s tem razpisom ne spodbuja nakup opreme, koles ali ureditev prostorov, temveč je poudarek na digitalni promociji, minimalna vrednost projekta pa mora biti 30.000 evrov. O prijavi na razpis še razmišljamo, vendar moramo videti, kako se bo izoblikovalo partnerstvo.« Prvo odpiranje vlog bo 10. avgusta, naslednje 7. decembra letos in 22. februarja naslednje leto. Mojca Vtič Foto: CG 10 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 22. julija 2016 Ptuj • Začenja se festival Arsana Ptuj na glasbenem zemljevidu sveta Nocoj se bo z otvoritvenim koncertom na dvorišču minoritskega samostana začel 8. glasbeni festival Arsana, ki bo do 30. julija na zunanjih in notranjih prizoriščih mesta ponudil več kot 60 različnih dogodkov. Nastopilo bo več kot 250 umetnikov s področja klasične, jazz, world, vokalne in instrumentalne glasbe. Umetniški vodja in direktor festivala Arsana Mladen Delin med vrhunci letošnje edicije festivala našteva New York Voices, Siddharto v akustični izvedbi, Vlatka Stefanovskega in Miroslava Tadiča, Josipo Lisac, Orleke, Jureta Ivanušiča, Pliš, Simfonični orkester Strasbourg, Flamenco CoraViento & Mario Keck, Tadeja Toša, ponovno pa si bo mogoče ogledati mladinski muzikal Metuljev efekt... Poleg koncertov se obeta tudi bogat spremljevalni program: vo- Letošnji festival postregel z novostjo Nastopi mednarodno priznanih uveljavljenih glasbenikov so stalnica festivala, letos pa so organizatorji pripravili še novost - svetovni vokalni kamp s skupino New York Voices, dobitnico dveh nagrad grammy. Udeleženci kampa se od 17. julija intenzivno posvečajo jazzovskemu pevskemu vokalu, improvizaciji, aranžiranju, vadbenim tehnikam in odrskemu nastopu. Sodelujejo tudi v različnih manjših pevskih zasedbah, posebno delavnico pa so namenili petju v velikem jazz zboru pod vodstvom Darmona Meadera. Direktor festivala Mladen Delin pojasnjuje: »Na kamp so se prijavili izvrstni pevci iz Kalifornije, Indonezije, Japonske, Ukrajine, Tajvana, Nemčije, Češke, Bolgarije, Nizozemske, Avstrije in Slovenije. Gre za največji evropski vokalni jazz kamp na tako visokem nivoju, kjer predavajo profesorji iz Berkleeja (Boston, ZDA) in Manhattan School of Music (ZDA).« Udeleženci kampa so ob mednarodni jazzovski ritem sekciji nastopili na različnih ptujskih lokacijah, slišati pa jih bo mogoče tudi nocoj na otvoritvenem koncertu festivala ob 20.30 na dvorišču minoritskega samostana. V teh dneh bo festivalsko dogajanje zavzelo dvorišči minoritskega in dominikanskega samostana, slavnostno dvorano ptujskega gradu, pa tudi številne ptujske gostinske lokale in hotel Mitra. / kalni jazz kamp, art dance kamp, plesne predstave, poulično dogajanje, seminarji, predavanja, okrogle mize, delavnice, nastopi mladih glasbenikov, stand up show in celo kulinarično razvajanje ... Z otroškim festivalom bodo poskrbeli tudi za najmlajše: od 23. do 29. julija se bodo zvrstile pravljične urice (tudi z jogo), glasbene pravljice, lutkovne predstave in ustvarjalne delavnice. Kakovost ostaja na prvem mestu Festival Arsana se je iz malega razvil v enega vidnejših glasbenih festivalov v tem delu Evrope. Delin pojasnjuje: »Z leti se je iz klasičnega stilsko razširil še na področje jazza, pop in world glasbe, pa tudi rock in drugih stilov, vendar ostaja kakovost ves čas na prvem mestu.« Doslej je festival gostil več kot 4.000 umetnikov z vsega sveta, ponudil več kot 400 koncertov in drugih dogodkov ter privabili okoli 200.000 obiskovalcev, s tem pa Ptuj zapisal na svetovni glasbeni zemljevid. Direktor festivala o prihodnosti težko govori, saj časi kulturi niso ravno naklonjeni: »Nekateri festivali v Sloveniji so propadli, zato smo zelo veseli, da smo se s pomočjo mnogih uspeli v tako kratkem času razviti v enega pomembnih festivalov, kamor zahajajo umetniki in turisti iz vse Evrope in drugod. Verjetno je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da imamo eno najlepših mest, ki ga sicer še ne znamo izkoristiti. Ampak ostajam optimističen. Pri nas pač gre vse zelo počasi ...« Eva Milošič Slovenija • Muvit/6x60 Poziv hitrim filmskim ustvarjalcem Do 8. avgusta se lahko ekipe filmskih ustvarjalcev prijavijo na maraton filmskega ustvarjanja Muvit/6x60. Festival je doslej gostoval v Radovljici in Postojni, letos pa bo v Novem mestu. Tretji Muvit/6x60 bo potekal med 23. in 26. avgustom v Novem mestu. Prijavljene ekipe bodo imele 60 ur časa, da samostojno napišejo, posnamejo, zmontirajo in dostavijo film, ki ne sme biti krajši od šestih in ne daljši od osmih minut. Tik pred startom bodo v kuverti izžrebale še tri usmeritve, ki jih bodo morale upoštevati: predmet, stavek in filmsko akcijo. Strokovna komisija priznanih filmskih ustvarjalcev bo izbrala in nagradila tri najboljše filme, svojega zmagovalca pa bo izbralo tudi občinstvo. Organizatorji s festivalom spodbujajo kreativnost, inovativ-ne pristope in načine izražanja v formi kratkega filma. Ustvarjalcem želijo pokazati, da lahko »izredni pogoji, ki jim bodo izpostavljeni pri realizaciji kratkega filma (časovna stiska, vremenski pogoji, razpoložljivost lokacij itd.), pomenijo izjemen poligon za preizkušanje umetniških potencialov in produkcijskih spo- sobnosti.« Veliko bo odvisno tudi od srečnega naključja ali dobre volje ljudi, ki jih bodo ekipe prosile za pomoč. »Muvit letos organiziramo že tretje leto zapored in ponosni smo, da se tako kot mi razvijajo tudi tekmovalci in sam festival. Sklad za nagrade se je povečal in nagrada za zmagovalni film znaša kar 2.000 evrov. Naša želja je, da čim več tekmovalcev ustvarja na področju mesta gostitelja, saj bo tako izkušnja maratona polnejša in mesto bo za nekaj dni postalo prava filmska kulisa,« pravi Gre- gor Graf, direktor in idejni pobudnik festivala. Več informacij lahko dobite na spletni strani www. muvit6x60.com, kjer si je mogoče tudi ogledati vse na maratonih nastale filme iz preteklih let. Eva Milošič Število ekip je omejeno na največ 20, zato bo s prijavo morda treba pohiteti. Foto: Muvit/6x60 Tednikova knjigarnica Glasbene pravljice vabijo Pred štiristo leti preminuli William Shakespeare (1564-1616) je dejal (v Kakor vam drago): Če je glasba hrana ljubezni, igraj! In nemška pregovora zgovorno trdita: Glasba je zvonka radost. Kadar nič ne pomaga, samo glasba obriše solze in opogumi srce. Italijansko reklo je nekoliko hudomušno, a še kako resnično. Tako pravijo naši sosedje: Bog te obvaruj zlih sosedov in začetnika na violini. Vse zgoraj navedeno je te dni osmišljeno tudi na glasbenem festivalu ARSANA (glej www.festivalarsana. com), ki vrisuje Ptuj zraven ostalih poletnih festivalov in dogajanj na zemljevid turističnih, kulturno bogatih in prijetnih krajev, kamor vsaj za dan ali dva prihajajo ljudje od blizu in daleč. Ker se publika poraja in vzgaja od malih nog, z vzorom in z obiskovanjem kulturnih prireditev, vas vabimo tudi na glasbene pravljice, ki bodo od ponedeljka do vključno petka (25. do 29. julij) ob 17. uri v prostorih Muzikafeja, Vrazov trg 2. Otroci in odrasli boste lahko prisluhnili tematsko izbranim pravljicam, ki se bodo navezovale na posamezna glasbila in dejavnosti, ki jih izvajajo v glasbenih šolah. Na vsaki urici bodo nastopili učenci Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali instrumente, izvedeli zanimivosti o njih ter brskali po izbrani poučni in leposlovni literaturi. Zraven slušnih užitkov bodo urice odlična motivacija za obiskovanje glasbene šole in odločanje o vrsti glasbenega instrumenta, ki bi se ga otroci (pa tudi odrasli) želeli naučiti igrati. Od ponedeljka do petka se bodo zvrstili naslednji instrumenti: pihala in trobila, godala, harmonika in klavir, kitara in tolkala, torek pa bo namenjen baletu. Slišali boste pripovedovanje o čarobni piščalki, o izple-sanih copatkih, o bremenskih mestnih godcih, o treh razbojnikih, o zlati orehovi vejici. Ali na kratko: Pet ljudskih prirejenih pravljic. Pet kratkih miganj in sproščanj z jogo. Pet pesmic. Pet glasbenih ugank. Pet zgodb o instrumentih. Petdeset knjig o glasbilih in glasbi. Pet veselih uric pripovedovanja in igranja. Skupaj bomo pihali in trobili, lahkotno po prstkih hodili, godli, brenkali na vse pretege, vadili na tipke črne in bele, tolkli bomo, ropotali, vzklikali: Muziko imamo radi! Liljana Klemenčič Foto: CG Atletika Z zadnjim skokom do srebrne medalje Stran 12 Atletika Množično veteransko tekmovanje v Čejkovicah Stran 13 Nogomet Opravljen žreb tekmovalnih parov MNZ Ptuj Stran 13 Nogomet Slovo Kostanjevca, novinca Pintarič in Kajtna Stran 13 Plavanje v Radovljici šest medalj za ptujske plavalke Stran 14 Letalstvo Nekdanji svetovni prvak treniral v Moškanjcih Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. slovenska nogometna liga V Kopru bo za uspeh treba zadeti PRVALiGA TelekomSIovenije STATISTIKA po 1. krogu: 1. DOMŽALE 2. GORICA 3. MARIBOR 4. OLIMPIJA 5. KRŠKO 6. RUDAR 7. CELJE 8. LUKA KOPER 9. ALUMINIJ 10. KALCER RADOMLJE 2:0 2:0 1:0 1:0 1:1 1:1 0:1 0:1 0:2 0:2 STRELCI v prvem krogu, vsak po en gol: Dare Vršič - Maribor, Slobodan Vuk -Domžale, Etien Velikonja - Olimpija, Sandi Arčon - Gorica, Tine Kavčič - Gorica, Wilson Xavier Junior - Domžale, Filip Dangubič - Krško, Dominik Glavina - Rudar. KARTONI: RUMENI: Marko Roškar - Aluminij, Matej Podlogar - Celje, Klemen Šturm - Krško, Tine Kavčič - Gorica, Dejan Vokič - Krško, Jaka Kolenc - Gorica, Luka Pavič - Krško, Adis Hodžič - Maribor, Dušan Stoiljkovič - Radomlje, Blessing Chibuike Eleke - Olimpija; RDEČI: Marko Roškar - Aluminij. NK ALUMINIJ: Dejan Krljanovič, Nemanja Jakšič in Marko Roškar so odigrali prvo prvoligaško tekmo v dresu Aluminija. Robert Kurež je v dresu Aluminija v Prvi ligi Telekom Slovenije odigral 35 tekem, s katerimi se je prebil na prvo mesto klubske lestvice. ODMEVI IZ ŠPORTA ^ vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. 4jf ŠPORTNE NOVICE ' vsak dan ob 13.10 Slab teden po premierni tekmi med prvoligaši po treh letih nogometaše Aluminija ponovno čaka gostovanje. Tudi tokrat se bodo podali na Primorsko, s to razliko, da bodo v 2. krogu Prve lige Telekom Slovenije nastopili na slovenski obali in se pomerili z Luko Koper. Po porazu v prvem krogu, bodo rdeči tokrat naredili vse, da bi se domov vrnili vsaj s točko, seveda pa se ne bi branili niti zmage. Kakovost za to nedvomno imajo, le napak v ključnih trenutkih si ne smejo privoščiti, v napadu pa bodo morali biti učinkovitejši kot v slovenskem Las Vegasu. Kidričani so namreč proti Gorici odigrali izjemno prvo polovico prvega dela, domači- Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si t Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 2. KROGA - PETEK ob 18.00: Gorica - Celje; SOBOTA ob 18.15: Koper - Aluminij; SOBOTA ob 20.15: Radomlje - Olimpija; NEDELJA ob 18.15: Krško - Domžale; NEDELJA ob 20.15: Maribor - Rudar DB skušali bodo dvigniti nivo igre iz Nove Gorice ter seveda na drugem zaporednem gostovanju na začetku sezone razveseliti svoje navijače. Če bodo rdeči uvodni odlični niz igre, ki so jo prikazali proti »kockarjam«, podaljšali, obenem pa bodo zadeli tudi napadalci, potem se nedvomno lahko nadejajo ugodnega rezultata. Moštvo bo na južno Primorsko odpotovalo v popolni zasedbi, nekaj negotovosti je le glede poškodbe Denisa Vezjaka, ki je v Novi Gorici zaradi poškodbe narta moral predčasno z igrišča. Robert Kurež, ki je v uvodnem krogu v prvem polčasu zapravil idealno priložnost, ki bi nedvomno obrnila potek tekme proti Goričanom, je pred potjo v koper optimističen: »Tekmo v Novi Gorici smo dobro prespali in analizirali, obenem pa se regenerirali. V Koper nikakor ne gremo z belo zastavo, in če bomo odigrali, kot znamo, verjamem v končni uspeh. Igrati moramo kot v drugem delu lanskega drugoli-gaškega prvenstva, ko smo po igrišču dobesedno leteli, in če bo tako, bodo naši tekmeci morali razmišljati o nas in ne mi o njih.« Podobno razmišlja tudi strateg Aluminija Bojan Špehonja: »Zavedati se moramo, da smo zelo mlada ekipa, kjer so prisotna tudi nihanja. Na Koper smo se dobro pripravili, upam pa, da bomo tokrat imeli več športne sreče kot na prvi tekmi. Poleg tega si želim, da bi zabili iz priložnosti, ki se nam bodo nedvomno ponovile, in če bomo igrali čvrsto v obrambi, potem bomo blizu uspehu.« tp Foto: Črtomir Goznik Bojan Spehonnja upa, da bodo na tokratni tekmi imeli več športne sreče. ne povsem zasenčili, toda zatajila je učinkovitost, ki je bila kaznovana in priložnost je splavala po vodi. Vtis na uvodu je bil torej nadvse spodbuden, sedaj pa je čas, da nogometaši Aluminija vse skupaj tudi nadgradijo. Pot do uspeha v Kopru ne bo lahka, saj so tudi Koprčani v uvodnem krogu klonili, po tem ko so bili zelo dostojen tekmec Mariboru, večino tekme celo boljši, a nato prav v zadnjih sekundah prejeli zadetek, zato bodo tokrat doma še toliko bolj nevarni. V slovenski Istri je tudi to poletje prišlo do velikih pretresov, obenem je obalni prvoligaš precej zadolžen in v posebni preiskavi, toda to so stvari, s katerimi se Kidričani ne ubadajo. Gledajo le nase, Aleksander Čeferin za predsednika Evropske nogometne zveze Uefa V sredo se je iztekel rok za oddajo kandidatur za predsednika Evropske nogometne zveze (Uefa). Uradno so potrjeni trije kandidati, Nizozemec Michael van Praag, Španec Angel Maria Villar in predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin. Uefa, ena najvplivnejših in najmočnejših športnih organizacij na svetu, trenutno nima predsednika. Novega predsednika, naslednika Francoza Michela Platinija, bo izbrala 14. septembra na kongresu v Atenah. Doslej so to mesto zasedali Danec Ebbe Schwartz (1954-1962), Švicar Gustav Wiederkehr (1962-1972), Madžar Sandor Barcs (v. d., 1972-1973), Italijan Artemio Franchi (1973-1983), Francoz Jacques Georges (1983-1990), Šved Lennart Johansson (1990-2007) in Francoz Michel Platini. Aleksander naj bi predčasno volitve že dobil. Njegovo kandidaturo so podprle Švedska, Danska, Norveška, Finska in Italija, Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Grčija, Makedonija, Črna gora, Romunija, Rusija, Srbija, Turčija in seveda tudi Slovenija. Čeferin, ki je predsednik NZS postal februarja 2011, se zdaj poteguje za najvplivnejši položaj v nogometni eliti, za mesto sedmega predsednika UEFA v zgodovini, ima torej že uradno zagotovljeno podporo vsaj 18 nacionalnih zvez, gotovo pa se lahko ob vplivu nekaterih velikih zvez, ki jih že ima na svoji strani, nadeja še kakšnega glasu. UEFA Foto: nzs ima sicer 55 članic, za Ali bo Aleksander Čeferin izvolitev je potrebna ab-predsednik Uefa, bo znano solutna večina. 14. septembra. sta 1 1 0 0 a 1 1 0 0 a 1 1 0 0 a 1 1 0 0 a 1 0 1 0 1 1 0 1 0 1 1 0 0 1 0 1 0 0 1 0 12 Štajerski Šport mladih petek • 22. julija 2016 Atletika • Odmevi na evropsko prvenstvo Z zadnjim skokom do srebrne medalje Maja Bedrač v Tbilisiju Tbilisi je nov srečen kraj za Majo Bedrač, ptujsko atletiko in šport na splošno, saj je v nedeljo na evropskem prvenstvu za mlajše mladince Maja v skoku v daljino osvojila drugo mesto. Šestnajstletni-co je na tekmi oviral veter in pred zadnjim skokom je bila četrta, nato pa je še enkrat več dokazala svojo psihično stabilnost in predvsem kakovost, saj je skočila 619 centimetrov. To je bila razdalja, ki ji je prinesla srebrno medaljo in hkrati ena do dveh medalj, ki jih je Slovenija osvojila na tokratnem tekmovanju v Gruziji. Na njem je Atletski klub Ptuj imel ob Bedračevi še tri tekmovalce: Žana Viher-ja, ki je bil v teku na 110 metrov z ovirami dvajseti, Jurčka Korpiča Lesjaka, ki je v metu kladiva zasedel dvaindvajseto mesto, in Kristjana Čeha, ki je v metu diska osvojil šestindvajseto mesto. Ob omenjeni četverki atletov je treba izpostaviti, da sta jih spremljala tudi njihova trenerja Gora-zd Rajher in Aleš Bezjak. Po prihodu iz Tbilisija smo ujeli večino naših udeležencev, vključno z Majo Bedrač, ki so nam povedali ocene svojih nastopov na evropskem prvenstvu za mlajše mladince v atletiki. David Breznik Zan Viher O Orienl 10911 IS Maja Bedrač (skakalka v daljino - Atletski klub Ptuj): »Osvojena srebrna medalja je zame zelo velik uspeh, saj sem z njo dopolnila svoj komplet medalj z velikih tekmovanj (op. a., lani je osvojila zlato medaljo na olimpijskem festivalu evropske mladine, medtem ko je dobila še prej bronasto medaljo na svetovnem mlajšem mladinskem prvenstvu v atletiki v skoku v daljino). Sama upam, da bom tudi v prihodnosti še naprej dosegala tako dobre rezultate na velikih tekmovanjih. Na tokratni tekmi v Tbilisiju sem super skakala v kvalifikacijah, medtem ko se mi je v finalu malo zatikalo, saj še nikoli nisem skakala v tako močnem protivetru. V zadnjem skoku sem šla na vse ali nič in sem skočila 619 centimetrov, kar je zadostovalo za drugo mesto v Evropi, s čimer sem sama zelo vesela in zadovoljna.« Aleš Bezjak (trener Atletskega kluba Ptuj): »Nedvomno gre za enega večjih in lepših uspehov našega kluba in tudi za Majo mislim, da je to izreden uspeh. Drugo mesto na evropskem prvenstvu je še en dokaz, da je perspektivna, nadarjena, da je odlična mlada atletinja in da lahko nanjo računamo še v prihodnje. Na sami tekmi so imele tekmovalke pravo vetrovno loterijo, s katero naša atletinja ni imela sreče. V zadnjem skoku je Maja šla na vse ali nič in se ji je ta skok tudi posrečil, saj se je s četrtega mesta povzpela na drugo in je tako uspela priti do svojega novega velikega uspeha.« Zan Viher (tekač na 110 z ovirami - Atletski klub Ptuj): »Če povzamem celotno sezono, je bila to zame najboljša sezona do sedaj. Po nekaj tekmovanjih na državni ravni je bilo evropsko prvenstvo v Gruziji samo še pika na i. Na slednjem tekmovanju sem postavil svoj osebni rekord in sem izpolnil svoje cilje. S tem sem zelo zadovoljen.« Kristjan Čeh (metalec diska - Atletski klub Ptuj): »Evropsko prvenstvo je bilo zame zelo zanimiva preizkušnja. Na tekmovanju v Tbilisiju sem doživel lepo izkušnjo, in čeprav nisem naredil dobrega meta, bo zame to prvenstvo ostalo v lepem spominu.« Gorazd Rajher (trener Atletskega kluba Ptuj): »Kaj reči ... Odgovornost in pomembnost tako velike tekme sta bili veliko breme za naša dva metalca. Jurček Korpič Lesjak se je s tem bremenom še nekoliko spopadel, medtem ko je Kristjan Čeh na tem delu izpita padel. Jurček se je z metom nekaj čez 62 metrov približal svojim metom iz letošnjega leta, čeprav so meti iz treninga bili nekoliko daljši. Kristjanu pa se je po odličnem ogrevanju, ki bi ga vodilo v finale, zatresla roka, kar mu je pobralo vso energijo, tako da je njegov najdaljši met meril le nekaj nad 47 metrov. Breme prve velike tekme je bilo za oba naša orjaka preveliko, to bomo vzeli za dobro preizkušnjo in se potrudili v prihodnje.« Kristjan Čeh levo in Jurček Korpič Lesjak Aleksander Lorenčič (predsednik Atletskega kluba Ptuj): »Dejstvo, da je imel Atletski klub Ptuj na evropskem mlajšem mladinskem prvenstvu kar štiri predstavnike, je izjemen uspeh. To priča o kakovostnem in sistematičnem delu, za kar gredo v prvi vrsti zasluge trenerjema Alešu Bez-jaku in Gorazdu Rajherju. Za Žana Viherja, Kristjana Čeha in Jurčka Korpič Lesjaka je bilo to prvo tako veliko tekmovanje na mednarodni ravni in priložnost za nabiranje dragocenih izkušenj. Če bodo vztrajni, jih čaka lepa atletska prihodnost. Maja Bedrač je talent in potencial svetovnega formata. Po letošnjem naslovu članske in balkanske prvakinje, novem mlajšem mladinskem državnem rekordu, ki po novem znaša izjemnih 636 cm, je dosegla še naslov evropske ml. mladinske podprvakinje, kar je res zgodovinski uspeh za ptujsko atletiko. Najpomembneje je, da atleti iz leta v leto napredujejo in izboljšujejo svoje osebne rekorde. Res se lahko veselimo prihodnjih let. Vsem, atletom in trenerjema, iskrene čestitke in veliko uspeha v nadaljevanju sezone in v prihodnjih letih.« petek • 22. julija 2016 Zanimivosti, poslovna sporočila Štajerski 13 Nogomet • Prijateljska tekma M Nogomet • MNZ Ptuj Vsaki ekipi po polčas Opravljen žreb tekmovalnih parov Drava Ptuj - Zagreb 2:2 (2:0) STRELCI: 1:0 Bašic, 2:0 Romih, 2:1 Medic, 2:2 Medic DRAVA PTUJ: Musič, Močič, Romih, Gajič, Lovenjak, Kolar, Kukovec, Rešek, Hribernik, Bašič, Kajtazi N.; igrali so še: Vidovšek, Gale, Golob, Sitar, Kajtazi I., Romih R., Hliš, Cesar; trener: Simon Sešlar. Na Mestnem stadionu na Ptuju smo spremljali tekmo dobrega tempa med Dravo in Zagrebom, ki se je končala z rezultatom 2:2. V prvem polčasu so Ptujčani igrali zelo agresivno, kar se je izkazalo za uspešno, saj so nasprotniku dodobra onemogočili igro, hkrati pa so visoko na igrišču prišli do številnih žog. Izpeljali so nekaj izvrstnih akcij in zaključnih strelov, med katerimi je bil najnevarnejši Bašicev, ki je streljal čez vrata. Isti igralec se je dobro znašel v osemindvajseti minuti, saj je izkoristil podajo v prostor in je potem, ko je obšel vra- tarja, neoviran poslal žogo z roba kazenskega prostora v gol. Drugi zadetek je Drava dosegla po prekršku nad Bašicem za enajstmetrovko, ki jo je natančno izvedel Romih. V drugem polčasu je trener domače ekipe Simon Sešlar zamenjal večino igralcev, ki pa niso mogli držati stika z drugoligašem iz hrvaške prestolnice. Ti so bili boljši v igri in so si ustvarili nekaj zrelih priložnosti, medtem ko je dva zadetka za Zagreb po pravilno dosojenih enajstmetrovkah dosegel Medic. Tako se je prijateljska pripravljalna tekma končala z neodločenim rezultatom in v prvem polčasu je Drava pokazala dobro predstavo, medtem ko se je v drugem še malo lovila. Po tej tekmi sledi za modre v soboto nov preizkus, saj bodo v gosteh igrali z Odranci in na tej tekmi bo trener morda lahko računal še na dva igralca, Nastjo Čeha in Matica Furjana. David Breznik Foto: Črtomir Goznik V prvem krogu Superlige se bosta pomerili ekipi Grečje vasi in Apač. V prostorih MNZ Ptuj je bil v ponedeljek, 18. Julija, opravljen žreb tekmovalnih parov vseh članskih selekcij pod okriljem MNZ Ptuj. Tudi letos bodo klubi nastopali v treh ligah, najvišje rangirana je Superliga z desetimi klubi, sledi 1. razred, kjer bo prav tako igralo deset moštev, v 2. razredu pa bo med seboj moči merilo devet ekip. Prvenstvo se začne zadnji vikend v avgustu, le nogometaši v 2. razredu bodo tekmovanje začeli teden dni kasneje. Sistem tekmovanja bo enak kot letos; v Superligi in 1. razredu je najprej na sporedu trikrožni sistem, nato pa sledi končnica za prvaka in obstanek, v 2. razredu pa se bo igralo po dvo-krožnem sistemu. Prav tako je Atletika • Veteransko tekmovanje na Češkem Množično tekmovanje v Cejkovicah Češko mesto Čejkovice je v soboto gostilo srečanje državnih reprezentanc atletskih veteranov, na katerem so tekmovale reprezentance Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Češke, Švice in Slovenije. Program je obsegal tri teke s štafetami, vse skoke in mete. Za vsako državo sta v vsaki disciplini nastopila dva atleta, torej dvanajst tekmovalcev na disciplino. Izbor repre-zentantov je bil ne glede na starost, ocenjen je bil rezultat po mednarodnih faktorjih za leta. Na tekmovanju so bili rezultati ocenjeni s točkami od prvega do dvanajstega mesta in atleti so zbirali točke za skupni rezultat. Slovenci so bili z rahlo okrnjenim moštvom četrti s 321 točkami, medtem ko so bili prvi že četrtič Avstrijci. Od članov Atletskega kluba Ptuj je bil v slovenski reprezentanci tokrat samo Marko Sluga (op. a., drugi ptujski atleti veterani žal niso nastopili zaradi poškodb ali zadržanosti in ti atleti so Prstec, Koren, Ko-mel), ki je nastopil v metu krogle, v katerem je bil z rezultatom 10 metrov osmi. Še bolje se je odrezal v metu kopja, kjer je bil četrti z 29,32 metra. vodstvo tekmovanja izžrebalo tudi pare pokalnega tekmovanja, kjer bo nastopilo 32 ekip. Pokalno tekmovanje se bo začelo 30. avgusta. Pogled na pare uvodnega kroga v Superligi razkriva, da izrazitejšega derbija ne bo, toda to ne pomeni, da ne bo razburljivo že v uvodu. Ob žrebu je sekretar MNZ Ptuj, obenem pa vodja tekmovanja Janko Turk dejal: »Na neki način se z žrebom začne nova sezona, v tem primeru sezona 2016/2017. Tudi letos smo v MNZ Ptuj s prijavami izredno zadovoljni, saj se je prijavilo čez 150 ekip v vseh kategorijah. Iz tekmovalnega vidika letos sprememb v obliki novitet ne bo, se pa nam obeta kar nekaj sprememb, povezanih z administracijo. MNZ Ptuj namreč prenavlja spletno stran, gre za povsem novo zasnovo, ki je prilagojena spremembi informacijskega sistema na nivoju Nogometne zveze Slovenije. Tu bo nekaj novosti tako za vodstvo tekmovanja kot za klube, s katerimi bomo v avgustu opravili kar nekaj izobraževanj. Prav tako s sodniki in delegati, tako da upam, da bomo vsi skupaj kar najbolje pripravljeni na novo sezono.« Dodajmo še, da bo za mlajše kategorije in veterane opravljen komisijski žreb v okviru vodstva tekmovanja. tp Pari 1. kroga v Superligi: Podvinci Betonarna Kuhar - Središče ob Dravi, Hajdina - Stojnci, Gerečja vas - Apače, Bukovci - Aha Emmi Bistrica, Cirkulane - Skorba Pari 1. kroga 1. razreda: Rogoznica - Ormož, Pra-gersko - Dornava, Boč Poljčane - Tržec, Leskovec - Go-rišnica, Markovci - Podlehnik Pari 1. kroga 2. razreda: Lovrenc - Grajena, Oplo-tnica - Spodnja Polskava, Makole Bar Miha - Slovenja vas, Majšperk - Zgornja Polskava, Hajdoše proste Nogomet • NK Videm Slovo Alena Kostanjevca, novinca Rok Pintarič in David Kajtna Tretji z leve je Marko Sluga (AK Ptuj) Ptuj bi lahko drugo leto gostil veliko tekmovanje Srečanje državnih reprezentanc atletskih veteranov je edinstveno tekmovanje, saj je edino tako obsežno ekipno srečanje veteranov atletike na svetu. Zato uživa velik ugled pri evropski federaciji, udeležil se ga je predsednik, ki je tekmovanju izročil velik prehodni pokal, ki ga odslej prejme zmagovalno moštvo (op. a., letos ga je prvič dobila reprezentanca Avstrije). Prvič je bilo takšno tekmovanje organizirano leta 2012 na Češkem z udeležbo štirih držav. Leta 2013 je bil prireditelj Ptuj in tekmovalci ga še danes hvalijo kot najboljše izpeljano tekmovanje. Sledil je Zagreb, nato Salzburg in letos zopet Čejkovice, z do sedaj največjo udeležbo približno 250 nastopajočih. Za prihodnje leto so predlagali, da bi tekmovanje ponovno organiziral Ptuj, tako da bomo v prihodnosti videli, ali bodo atleti veterani v letu 2017 ponovno množično tekmovali na Mestnem stadionu na Ptuju. David Breznik V ponedeljek ob 19. uri so nogometaši Vidma, ki bodo letos edini klub iz območja MNZ Ptuj v 3. SNL-sever, začeli priprave na novo sezono. Uvodnega treninga se je udeležilo 12 igralcev, številka pa bo vsak dan večja, saj je še kar nekaj fantov na dopustu. Prvi teden bodo zeleno-rumeni opravili štiri treninge, nato pa vsak teden do začetka prvenstva vsaj tri. Priprave bodo v celoti opravljene v domačem okolju. Videmčani se zavedajo, da je pred njimi težka in naporna sezona, saj bo lansko izjemno 4. mesto, ki so ga osvojili kot novinci, zelo težko ponoviti, poleg tega pa bodo letos težje igrali na karto presenečenja, saj jih nasprotniki sedaj poznajo precej bolje, obenem pa se zavedajo njihove moči. Poročali smo že, da sta moštvo Vidma zapustila Matthias Bošnjak in Rok Osterc, v ponedeljek pa je postalo jasno, da je v slovo pomahal tudi odlični branilec Alen Kostanjevec, ki se je vrnil na Hrvaško. Novinca sta za zdaj dva, iz Aluminija sta na posodo pod haloške obronke prišla David Kajtna, levi bočni nogometaš, ter Rok Foto: Črtomir Goznik Trener NK Videm Primož Gorše in predsednik kluba Renato Bračič Pintarič, ki je usmerjen precej bolj ofenzivno. S tem pa kadrovanje v Vidmu še zdaleč ni končano, saj glede na kar nekaj odhodov in dejstvo, da je še vedno poškodovan mladi Jan Bračič, Videmča-ni pričakujejo še vsaj dva ali tri nogometaše, v vsaki liniji po enega. Nogometaši, ki nastopajo v zeleno-rumeni barvni kombinaciji, bodo do začetka prvenstva oz. tekmovanja v novi sezoni odigrali pet prijateljskih srečanj. Prvo bo na sporedu že to nedeljo, ko se bodo doma pomerili z lanskim »superligaškim« prvakom Cirkulanami. Sledijo še Bukovci, Gerečja vas, Ljutomer in Rakičan. 17. avgusta sledi uradno odprtje sezone v gosteh proti Jadranu iz Dekanov v pokalnem tekmovanju, nekaj dni zatem pa uvodna prvenstvena tekma proti Dravinji iz Slovenskih Konjic. Ob začetku priprav je za Štajerski tednik spregovoril tudi strateg Vidma Primož Gorše: »Osnovni cilj v novi sezoni je vsekakor obstanek, res pa je, da se bomo trudili po najboljših močeh, da bi bili čim višje. Doživeli smo kar nekaj sprememb, nekaj je novincev, nekaj jih še bo, zato v vsakem primeru ekipa potrebuje določen čas, da se uigra in se primerno odzove na te spremembe. tp 14 Štajerski Šport, šport mladih petek m 22. julija 2016 Karting • Dirke na Vranskem Zanimive dirke v petih različnih razredih Na Vranskem je bila v nedeljo v organizaciji AKK Sportstil četrta letošnja dirka za državno prvenstvo Slovenije v kartingu in peta za pokal Sportstil (op. a., v tem pokalu vozijo tudi dirkači iz tujine). Malo število gledalcev je spremljalo zanimive dirke v petih različnih razredih in največ dirkačev, kar šestnajst jih je bilo na startu v razredu R2 Rotax MicroMax. Gre za razred, v katerem vozijo v glavnem otroci in zmage se je tokrat veselil Mai Sadar (AMD Šlander). Drugo mesto si je privozil Luka Miletič (AMD Ptuj), ki je bil v prvi vožnji tretji, medtem ko je bil v finalni vožnji drugi. Njegov društveni ptujski sotekmova-lec Eric Kastelec je bil sedmi in za njim sta bila še dva voznika iz našega območja Dimitrij Mlakar (AMD Hajdina) je zasedel osmo mesto, Mitja Miklaužič (AMD Hajdina) pa deveto mesto. V razredu R3 Rotax Junior je na dirkah za državno prvenstvo tekmovalo šest voznikov in najhitrejši je bil Anže Dovjak (AMD Šlander). Na mestih od tri do pet so se iz hajdinskega društva zvrstili Mark Škulj, Luka Železnik in Nik Štefančič. Tudi v razredu R4 Rotax-Max je bilo malo dirkačev, in sicer le pet, in med njimi je zmagala zelo nadarjena mlada voznica Katja Pivk (AMD Šlander). Ptujsko društvo sta zastopala dva novinca Matjaž Bogadi in Jaka Šeruga, ki sta bila četrti in peti ter sta lovila na dirki na Vranskem nove izkušnje. Veliko več izkušenj od voznikov v navedenih treh razredih imajo vozniki v R5 Ro-tax-DD2, v katerem je slavil David Rotar (AMD Šlander), Primož Matelič (AMD Hajdi-na) je osvojil četrto mesto in Vladimir Hreščak (AMD Ptuj) sedmo mesto. Na glavni ali najbolj prestižni dirki v razredu R7 KZ2 je bil najhitrejši na progi Martin Mihič (AMD Šlander). Ob njem sta bila na stopničkah za drugo mesto Jan Skledar (AMD Hajdina) in na tretjem mestu Vid Pšajd (AMD Hajdina). Ptujski povratnik v karting Friderik Vajnhandl je bil četrti, medtem ko je iz haj-dinskega društva Maks Mlakar zasedel peto mesto. V skupnem seštevku točk v vseh razredih je bil daleč pred vsemi celjski AMD Šlander, katerega dirkači so zbrali 335 točk, na drugem mestu je bil AMD Hajdina z osvojenimi 195 točkami in na tretjem mestu AMD Ptuj, katerih vozniki so tokrat zbrali 184 točk. Ptujčani bodo organizirali dirke prihodnje leto V koledarju tekmovalne karting sezone 2016 je bilo na prvotnem seznamu sedem dirk za državno prvenstvo Plavanje • Tekmovanje v Radovljici Šest medalj za ptujske plavalke Ptujske plavalke na mitingu v Radovljici Radovljica je v soboto in nedeljo gostila 40. mednarodni miting Telekom Slovenije v plavanju, ki ga je organiziral Plavalni klub Gorenjska banka Radovljica. Na tekmovanje se je prijavilo 387 plavalcev iz 37 različnih klubov (op. a., skupno so tekmovali plavalci iz desetih držav). Sodelujoči so imeli priložnost videti tudi nekaj naših plavalcev, ki se pripravljajo za nastop na olimpijskih igrah (op. a., med slovenskimi plavalnimi olimpijci je bila najboljša Anja Klinar), tako da je šlo za zelo kakovostno tekmo. Na njej so bili med devetnajstimi slovenskimi klubi s peterico plavalk pod vodstvom trenerja Igorja Sternada prisotni tudi predstavniki Plavalnega kluba Ptuj, za katerega so tekmovale Jana Aubelj, Tina Aubelj, Sara Lampret, Viktorija Rihtarič in Klara Benko. Skupno so v skromnejši konkurenci v mlajših kategorijah osvojile šest medalj. Novinka na tekmovanjih Jana Aubelj je osvojila zlato medaljo na 50 metrov prsno, Tina Aubelj srebrno medaljo na 50 metrov hrbtno, medtem ko si Kasaštvo • Kvalifikacije za derbi Ljutomerski kasaški klub bo v nedeljo pripravil tretje letošnje kasaške dirke. V ospredju bodo kvalifikacije za 26. slovenski kasaški derbi, ki bo 7. avgusta prav tako na hipodromu v Ljutomeru. Za osem mest, ki vodijo direktno na derbi, se bo v nedeljo merilo naslednjih trinajst kasačev: Luther King (Jože Sagaj ml.), Artis (David Antolin), Rožle (Branko Seršen), Arrived Star (Rene Hanžekovič), Insa (Marko Slavič), Lester OZ (Slavko Jureš), Donino (Janko Sagaj), Delux MS (Mitja Slavič), TiffStars (Andrej Kosi, vsi Ljutomer), Montevideo (Janez Hrovat, Ljubljana), Apičo (Janez Štremfelj, Komenda), Heidi M (Maksimiljana Marinšek, Komenda) in Lady Ga Ga (Franc Lovrenčič, Slovenske Gorice Lenart). Preostala štiri mesta na derbiju bodo zasedli konji po zaslužku. V nedeljo bodo v Ljutomeru izvedli tudi spominsko dirko Marka Slaviča st., v kateri se bodo merili triletni kasači, na sporedu pa bo tudi rejska dirka ljutomerskih kasačev, starejših od pet let. Nedeljske kasaške dirke se bodo začele ob 14.30. NŠ Športni napovednik Atletika Športno društvo Cirkulane, danes, v petek, s startom ob 19. uri v Športnem parku Cirkulane organizira 10. Aninski tek. Starostne kategorije so do 14. leta, od 15 do 18, od 19 do 35, od 35 do 50 in od 51 let naprej. Dolžina teka pri ženskah je dva kroga oz. 4,85 kilometra, in pri moških 3 kroge oz. 7,35 kilometra. Prevzem startnih številk bo uro pred tekom, o katerem dobite več informacij na kontaktni številki 041 402 602 (Primož Horvat). David Breznik Ples Ana in Ivan sta se ogrevala kar na letalu Foto: Črtomir Goznik Slovenije in devet za pokal Sportstil. Med planiranimi organizatorji se je znašlo tudi Avto moto društvo Ptuj, ki pa žal zaradi nedokončanega kartodroma v Slovenji vasi dirke ni moglo izpeljati. To se je zgodilo prvič po letu 1969, da člani ptujskega društva niso izpeljali kakšne dirke v sezoni in skozi vsa ta leta so veljali kot odlični organizatorji dirk. S to tradicijo bodo v AMD Ptuj prav gotovo nadaljevali prihodnje leto, saj nameravajo na novem dirkališču v Slovenji vasi izpeljati vsaj dve ali pa morda celo tri karting dirke, s čimer bodo želeli nadaljevati uspešno tradicijo organizacije karting dirk. David Breznik je kar tri bronaste medalje v Radovljici priplavala Sara Lampret v disciplinah 400 metrov prosto, 200 metrov hrbtno in 200 metrov mešano. V močnejši konkurenci si je Klara Benko priplavala tri popoldanske B-finale; najbolje se je uvrstila v disciplini 50 metrov delfin, kjer je osvojila bronasto medaljo v svoji konkurenci in je za kakšno sekundo tudi izboljšala svoj osebni rekord. Medalje na mitingu v Radovljici so spodbuda za mlade ptujske plavalke, ki jih v nadaljevanju sezone čaka najpomembnejše tekmovanje letos, to bo državno prvenstvo na prostem. David Breznik Ana Ekart in Ivan Jarnec sta imela v začetku meseca prvo svetovno prvenstvo v standardnih plesih v kategoriji starejših mladincev na Japonskem. Žal ni šlo vse po načrtih. Po šesturnem letu iz Londona proti Tokiu, se je letalo zaradi tehničnih težav vrnilo v London, tako da sta bila po 12 urah letenja ponovno v Londonu, namesto v Tokiu. Nato se je začela bitka s časom. Urediti je bilo treba ponoven let do Tokia in nato še notranji let do Kitakyuse. Lovila sta minute. Make up, frizuro in obleko sta si uredi- la kar na letalu. Organizator pa je uredil direkten prevoz z letališča do tekmovanja. Po zamujeni slavnostni otvoritvi sta bila zadovoljna, da sta ujela tekmo. Žal je tokrat res bilo pomembneje sodelovati kot tekmovati. Po neprespani noči in 24 urah na letalu sta odplesala, kolikor sta zmogla in med 62 pari osvojila 39. mesto. Vtis prvega dne sta popravila z 12. mestom v latinskoameriških plesih naslednji dan. Konec meseca ju čaka tekma v avstrijskem Gradcu. AZ Tenis Nastop v prvem krogu NY bo vreden 43.300 dolarjev Ko bodo teniški igralci konec avgusta v New Yorku začeli zadnji letošnji turnir za grand slam, na igriščih Flushing Meadowsa ne bo šlo zgolj za čast in teniško slavo. V igri bodo tudi milijoni, saj so prireditelji danes naznanili najbogatejši sklad v zgodovini - skupno kar 46,3 milijona dolarjev. Številka je rekordna za vse dosedanje turnirje za grand slam, ne le newyorškega, pomeni pa desetodstotno rast v primerjavi z lanskim letom. Po novem bosta zmagovalca v obeh posamičnih konkurencah prejela po 3,5 milijona dolarjev, poraženca se bosta lahko potolažila s po 1,75 milijona dolarjev, celo zgolj nastop v prvem krogu bo nagrajen s 43.300 dolarji. Čeprav tudi na drugih turnirjih velike četverice pri nagradah niso zadržani, so številke v ZDA le precej večje. Za nedavni zmagi v Wimbledonu sta Andy Murray in Serena Williams tako dobila "le" po 2,65 milijona dolarjev. Pri povečanju proračuna turnirja so v New Yorku posebno pozornost namenili tudi dvojicam. Zmagovalci med moškimi in ženskimi pari bodo tako dobili po 625.OOO dolarjev na ekipo. Nekaj pa so vložili tudi v infrastrukturo: dokončali so streho nad stadionom Arthurja Asha in dogradili nekaj novih tribun ter polepšali osrednji prostor teniškega pri- zorišča. sta petek • 22. julija 2016 Šport, rekreacija Štajrnhi 15 NEZNANO O ZNANIH Letalstvo • Red Bull Air Race Vanja Brodnik: »V zadnjem času gledam serijo Igra prestopov« Vanja Brodnik Da vas v teh vročih poletnih dneh malce ohladimo, vam bomo v naslednjih izdajah časopisa predstavili nekaj uspešnih predstavnikov zimskih športov. Prva med njimi je slovenska alpska smučarka Vanja Brodnik. Brodnikova je na tekmah svetovnega pokala prvič nastopila leta 2007 v Soldnu. Doslej je svoje največje uspehe dosegla na tekmah evropskega pokala, kjer je že dvakrat zmagala. 1. PRVE TRI ASOCIACIJE OB OMEMBI PTUJA? Kurent, prekmurska gibanica, pustni karneval. 2. KAJ VAS PRI LJUDEH NAJBOLJ PRIVLAČI OZ. PRITEGNE? Odkritost, komunikativnost, direktnost. 3. KATERE OSEBNOSTNE LASTNOSTI PRI SEBI NAJBOLJ CENITE? Se ne pretvarjam in ne kompliciram. 4. KAJ NAJRAJE POČNETE V PROSTEM ČASU? Pijem kavo s prijatelji in domačimi, berem knjigo, gledam film. 5. KAJ JE NAJPOGOSTEJE NA VAŠEM JEDILNIKU? Testenine, tuna, meso in solate. 6. KAM NAJRAJE HODITE NA DOPUST? Dalmacija. 7. VAŠ NAJMANJ IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN PREDMET V ŠOLI? Najmanj: filozofija, najbolj: zgodovina 8. KDO SO ZA VAS NAJVEČJI ŠPORTNIKI/ŠPORTNICE DANAŠNJEGA ČASA? Spoštujem vse, se trudijo in garajo za svoje uspehe, ne bi rada izpostavljala posameznikov. 9. KAKŠNO GLASBO NAJRAJE POSLUŠATE IN KDO SO VAŠI PRIUUBUENI GLASBENI IZVAJALCI? Poslušam različne zvrsti, priljubljeni izvajalci: Kings of Leon, Mumford&Sons, U2. 10. KATERI FILM STE SI NAZADNJE OGLEDALI IN KDO SO VAŠI PRIUUBUENI FILMSKI IGRALCI/IGRALKE? V zadnjem času gledam serijo Game ofthrones (Igra prestopov). Najljubši igralci: Leonardo di Caprio, Brad Pitt, Al Pacino. 11. KATERO KNJIGO STE NAZADNJE PREBRALI IN KATERA JE VAŠA NAJUUBŠA KNJIGA? Nazadnje sem prebrala knjigo: Mastna laž - dr. Robert H. Lustig. Ena izmed ljubših mi je Ana Karenina ali pa Prevzetnost in pristranost 12. KDO JE VAŠ NAJBOUŠI PRIJATEU/PRIJATEUICA? Jih imam več. 13. KAKŠNE SO VAŠE SANJE? Naj ostanejo skrite, da se bodo lahko uresničile.;) 14. KAJ BI SPREMENILI V SVETU, ČE BI IMELI ČAROBNO PALICO? Moja čarobna palica bi poskrbela, da bi ljudjem spet vrnila vrednote, na katere smo vsi pozabili vtem materialističnem svetu! 15. KAJ BOSTE POČELI PO ZAKUUČKU KARIERE? Zagotovo mi ne bo dolgčas, malo že razmišljam o tem, ampak nikoli ne veš kam te pot zanese. Janko Bezjak Nekdanji svetovni prvak treniral v Moškanjcih Čas počitnic in dopustov je čas, ki ga večina izkoristi za zaslužen počitek. Športniki pa ga izkoristijo za priprave na novo tekmovalno sezono oziroma za piljenje forme. Tudi minuli vikend je bil za Avstrijca Hannesa Archa, enega izmed najuspešnejših pilotov v zgodovini dirk Red Bull Air Race, še eden izmed mnogih, ki ga je preživel za krmilom svojega tekmovalnega športnega letala Zivko Edge 540. Bil pa je poseben za nas, obiskovalce in gledalce, saj ga je preživel v naši neposredni bližini, na aerodromu v Moškanjcih. Kot je povedal, so imeli z ekipo v dveh zelo intenzivnih dneh odlične pogoje za trening, ki so jih izkoristili predvsem za optimizacijo aerodinamike v hitrih zavojih z visokimi G-ji. Svetovni prvak iz leta 2008 Hannes Arch se lahko pohvali z nekaj izjemnimi letalskimi oziroma akrobatskimi dosežki, še posebej pa izstopata naziv evropskega akrobatskega prvaka v letu 2006, v letu 2007, ko pa se je pridružil dirkam Red Bull Foto: Črtomir Goznik Hannes Arch v svojem športnem lepotcu, letalu znamke Zivko Edge 540 Red Bull Air Race Red Bull Air Race je mednarodna letalska dirka, ki jo je leta 2003 ustanovil Red Bull. Tekmovalci v akrobatskih letalih morajo v najkrajšem možnem času slalomirati skozi ovire (»air gates«, t. i. zračna vrata). Proge so dolge od 5 do 6 kilometrov. Nekatere napake so dovoljene in povečajo skupni čas, druge pa vodijo do diskvalifikacij. Foto: Črtomir Goznik Znameniti Avstrijec se je nekaj dni zadrževal na letališču v Moškanjcih. Air Race, je prejel še naziv za najboljšega novinca leta. Za mnoge velja za gonilno silo, ki žene ta najhitrejši motošport na svetu naprej, predvsem z vpeljevanjem novih tehničnih in taktičnih rešitev. Je sinonim za Sile, ki se sproščajo pri akrobacijah pilotov v dirkah Red Bull Air Race, so za naravnost neverjetne in težko razumljive. Foto: Črtomir Goznik »navadne smrtnike« avanturista, saj je preplezal tudi večino najvišjih gor na svetu, je pa tudi strasten BASE-jumper. Kaj žene 11-kra-tnega zmagovalca dirk na najvišjem nivoju naprej? Na to vprašanje je bil odgovor preprost: »Želim si še drugi naslov svetovnega prvaka. To je moja motivacija!« V zadnjih štirih zaporednih sezonah svetovnega pokala se je vedno uvrščal med prve tri tekmovalce v skupnem seštevku, s številom zmag pa se je prebil na 2. mesto na večni lestvici te dirke. Hannes Arch je bil izjemno zadovoljen s podporo, ki je je bil deležen na aerodromu v Moškanjcih, zato se posebej zahvaljuje članom Aerokluba Ptuj, ki so mu omogočili trening na najvišjem možnem nivoju. Zelo je bil presenečen nad odzivom okoliških prebivalcev, ki se niso pritoževali nad pretiranim hrupom, ki ga povzročajo tovrstna letala. Zato se bo skoraj zagotovo še vrnil. Kdo ve, mogoče mu bodo ravno treningi na našem območju pripomogli k še boljšim rezultatom in tako želenemu naslovu. Naslednji preizkus forme so imeli letalci 16. in 17. julija v Budimpešti, kjer je potekala 4. dirka letošnjega svetovnega pokala. Črtomir Goznik 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 22. julija 2016 Slovenija • Pravice potnikov v letalskem, avtobusnem in železniškem prometu Kakšne pravice imate, če zamuja letalo ali če ostanete brez prtljage? Ali na zaslužen oddih potujete z avtobusom, vlakom ali letalom? Pa veste, kakšne so pravice potnikov? Kaj vam pripada, če zamuja vlak, če imate odpovedan let ali pa če vam izgubijo prtljago? V nadaljevanju predstavljamo povzetek pravic potnikov v letalskem, avtobusnem in železniškem prometu. Kot opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije, vam mora v primeru zamude letala letalski prevoznik zagotoviti hrano in osvežilno pijačo, dva brezplačna telefonska klica, dve teleks oz. faks sporočili ali dostop do elektronske pošte. Do te oskrbe ste upravičeni, če zamuda traja dve uri ali več za lete do 1.500 km, tri ure ali več za daljše lete znotraj Evropske unije ali za druge lete med 1.500 in 3.500 km, štiri ure ali več za lete nad 3.500 km zunaj Evropske unije. Naštete pravice imate le, če ste se na let prijavili pravočasno. Če zamuda traja že pet ur ali več, se lahko odločite, da ne boste več čakali na odhod letala. Od letalskega prevoznika lahko zahtevate povračilo kupnine za vozovnico za neopravljene dele poti oz. tudi za opravljene dele poti, če let ne služi več potnikovemu prvotnemu namenu. Letalski prevoznik mora v tem primeru zagotoviti tudi brezplačni let na izhodiščno mesto odhoda. Če morate zaradi zamude leta prenočiti, vam mora zagotoviti tudi brezplačno hotelsko nastanitev ter prevoz z letališča do kraja nastanitve in nazaj. Če je let odpovedan zaradi višje sile, vam odškodnina ne pripada Kakšne pa so vaše pravice v primeru zavrnitve vkrcanja, odpovedi leta ali poznega prihoda na končni cilj z več kot triurno zamudo? V tem primeru vam pripada še odškodnina v znesku od 250 do 600 evrov, odvisno od dolžine poti: v Evropski uniji do vključno 1.500 km 250 Foto: Črtomir Goznik evrov, nad 1.500 km 400 evrov, med letališčem v EU in letališčem zunaj EU do vključno 1.500 km 250 evrov, od 1.500 km do 3.500 km 400 evrov in nad 3.500 km 600 evrov. Znesek odškodnine pa se lahko zmanjša za 50 %, če vam je letalski prevoznik ponudil nadomestni let s podobnim voznim redom. Plačilu odškodnine pa se letalski prevoznik lahko tudi popolnoma izogne, če dokaže, da je do odpovedi leta prišlo zaradi višje sile, vendar pa vam mora letalski prevoznik vseeno ponuditi: povračilo cene vozovnice (v celoti ali samo za del, ki ga niste mogli uporabiti), drug način prevoza do končnega cilja v čim krajšem času ali ponovno rezervacijo za poznejši datum po vaši izbiri (ob upoštevanju prostih sedežev). Tudi v izrednih razmerah vam morajo letalski prevozniki po potrebi zagotoviti pomoč, ko čakate na drug način prevoza. Kaj pa v primeru izgube prtljage? Takrat ste upravičeni do odškodnine od letalskega prevoznika v vrednosti do približno 1.220 evrov. Do odškodnine pa niste upravičeni, če je poškodba posledica notranje napake ali kakovosti prtljage. Tudi v primeru poškodovane prtljage je letalski prevoznik dolžan plačati odškodnino, če je odgovoren za poškodbo. Avtobus zamuja: kakšne pravice imate? V primeru prevelikega števila rezervacij, odpovedi ali zamude, daljše od dveh ur od predvidenega časa odhoda (le pri potovanjih, kjer je prevoz daljši od 250 km), ste upravičeni do povračila celotne vrednosti vozovnice ali spremembe potovanja. Kadar pa avtobusni prevoznik v zgoraj opisanem primeru ne omogoči izbire med povračilom in preusmeritvijo, ima potnik pravico poleg povračila celotne vrednosti vozovnice še povračilo nado- mestila v višini 50 % cene vozovnice. V primeru odpovedi ali več kot 90-minutne zamude linijskega prevoza na dolge razdalje, katerega predviden čas potovanja je več kot tri ure, so potniki upravičeni do primerne oskrbe, vključno s prigrizki, obroki in osvežilnimi pijačami ter po potrebi nastanitve, a ne v primeru odpovedi ali zamude, ki je posledica neugodnih vremenskih razmer ali večjih naravnih nesreč. Monika Levanič Zneski odškodnin za izgubljeno prtljago: 330 evrov do 1330 evrov Kaj pa pravice potnikov v železniškem prometu? Če ima vaš vlak zamudo ali je odpovedan, imate med čakanjem pravico do ustreznih informacij. Če vam sporočijo, da boste na končni cilj prispeli z najmanj enourno zamudo, imate pravico, da odpoveste potovanje in zahtevate takojšnje povračilo cene vozovnice (v celoti ali za del poti, ki še ni bil opravljen). Upravičeni boste morda tudi do povratnega potovanja do začetne točke vašega potovanja, če zaradi zamude ne morete dokončati svojega potovanja, ali do prevoza do končne točke potovanja v najkrajšem možnem času (ali na poznejši datum po vaši izbiri). To vključuje tudi drug način prevoza, če je železniški promet oviran in povezava prekinjena, do hrane in osvežilnih pijač (glede na čas čakanja) ter do prenočišča - če morate prenočiti. V nekaterih primerih so potniki upravičeni tudi do povrnitve 25 % cene vozovnice v primeru zamude od 1 do 2 ur, oziroma 50 % cene vozovnice v primeru zamude, daljše od dveh ur. Do odškodnine pa niste upravičeni, če so vas o pričakovani zamudi obvestili, preden ste kupili vozovnico. Če se med potovanjem z železnico vaša oddana prtljaga izgubi ali poškoduje, ste upravičeni do odškodnine, razen če je bila neustrezno zapakirana, neprimerna za prevoz ali posebne narave. Zneski odškodnine so do 1.300 evrov za kos oddane prtljage, če lahko dokažete vrednost vsebine prtljage oziroma 330 evrov za kos prtljage, če ne morete dokazati vrednosti vsebine prtljage. Prejeli smo Na novo zaščitenih 12 spomenikov (po središko) Osnova za to pisanje je članek Monike Levanič v Štajerskem tedniku z dne 12.julija 2016., v katerem novinarka piše o novem odloku o kulturnih spomenikih v občini Središče ob Dravi. Če je novinarka pravilno povzela dogajanje na tej seji občinskega sveta, potem lahko samo ugotovim, da je (njej in, kar je še veliko hujše) občinskemu svetu ta odlok bil predstavljen popačeno, netočno, da ne uporabim kakšne bolj konkretne besede. V članku zapisana trditev predstavnika Zavoda za varstvo kulturne dediščine, da so prejeli dva dopisa lastnikov, ki se ne strinjata z namero o spomeni- ški zaščiti (Domačija Pintarič in Domačija pri Gašparci) je, milo rečeno, laž. Spodaj podpisani sem sam poslal dva dopisa, ki se nanašata na nestrinjanje vključitve naše domačije pod kulturno spomeniško varstvo. Na prvi dopis sem prejel odgovor (s splošnimi floskulami in v stilu »mi imamo prav«), na drugega sploh niso odgovorili (ker nimajo argumentov). In pod odgovor se je podpisal Srečko Štajnbaher. Ker je na občinski seji s strani Zavoda pojasnjeval odlok Srečko Steinbacher (tako novinarka v članku) bi bilo še kako prav, da se oba Srečka med seboj dogovorita koliko dopisov so dobili v zvezi z nestrinjanjem in svetnikom/svetnicam predstavita točne podatke. Seveda pa me najbolj zanima ali so bili na seji predstavljeni tudi argumenti teh dveh nestrinjajočih se Domačij, da je lahko občinski svet potrdil odlok v prvem branju ? Očitno je, da pa moji argumenti ostajajo občinskemu svetu neznani. Pa še nekaj mi da misliti trditev, da so prejeli samo dva ugovora, namreč, da je morda bilo ugovorov/nestrinjanj še več, poleg seveda mojega. Nadalje novinarka citira županove besede svetnikom/ svetnicam, da je zavarovano območje tudi naselje ob Trški ulici. Je pa ta isti župan tem is- tim svetnikom/svetnicam na 12. seji dne 3.2.2016 rekel tole, »... novi predlog je veliko boljši, saj je po njem kulturno zaščiteno območje omejeno na Trg, ostale ulice pa niso več predvidene«. Da podrobneje ne omenjam tretje županove variante, izrečene na zboru krajanov (sklicanem za drugi namen, ne ta) sredi februarja letos. Potem pa se kdaj čudimo, kakšne sklepe sprejmejo občinski sveti, ko jih pa tisti, ki jim zadeve predstavljajo, nahranijo z napačnimi podatki, zamolčijo dejstva itd ( z določenimi nameni, seveda ). Ni ga strokovnjaka, ki bi me prepričal, da 40 let stara stano- vanjska hiša »kardelovskega tipa« ( tako menda stroka naziva takšne zgradbe kot je naša) ustreza zahtevam za tovrstno zaščito. Zelo dvomim, da tudi kar cela Trška ulica ustreza pogojem zaščite. Bi pa verjetno ustrezala pred julijem leta 1932, ko je skoraj polovica hiš v ulici bila uničena v požaru. Vsak trenutek pa lahko najdemo vsaj sto zgradb v občini, ki so starejše ali bistveno starejše in istočasno po načinu gradnje tudi bistveno bližje zahtevam in merilom na podlagi katerih se ocenjuje primernost za varovanje. In ne mislite, da nasprotujem kar tako po dolgem in počez tovrstni za- ščiti/varovanju (poznam nekaj tovrstnih rešitev v tujini, ampak s popolnoma drugačnim pristopom), vsekakor pa nasprotujem izumom zgoraj opisane vrste. Hvala novinarki za povzetek seje, kajti zadnji zapisnik seje občinskega sveta, dostopen preko interneta je zgoraj omenjeni z 12. seje. Po tej so bile v preteklih petih mesecih štiri seje pa se do danes še nobeden zapisnik ni pojavil na internetni strani občine. Očitno smo volivci potrebni samo en dan na vsake štiri leta, ostali čas smo pa, hm, kaj že...? Anton Jurjaševič, Trška ulica 17, Središče ob Dravi petek • 22. julija 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Gorišnica • Osrednja prireditev ob 21. občinskem prazniku Listina v roke PGD Formin, plaketa Slavku Riznarju V občini Gorišnica so minuli konec tedna sklenili glavnino prireditev ob letošnjem, 21. občinskem prazniku. Osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih odlikovanj je bila v petek popoldan. Listino občine Gorišnica je za 80 let delovanja prejelo Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Formin, plaketo za vsestransko delo na področju gasilstva in lokalne skupnosti pa Slavko Rižnar iz Gajevcev. Ustanovni občni zbor PGD Formin je bil leta 1936. Pred tremi desetletji so namenu predali današnji gasilski dom, ki so ga z leti dograjevali in obnavljali. Leta 2001 so razvili nov društveni prapor. Vseskozi so nadgrajevali tudi gasilsko tehniko in opremo. Pred dvema letoma so nabavili novo gasilsko vozilo za prevoz moštva GVM-1, lani še prikolico z orodjem. Jubilej ob 80-letnici društva bodo forminski gasilci proslavili v avgustu. Letošnji prejemnik plakete občine Gorišnica Slavko Rižnar je bil 23 let predsednik PGD Gajevci-Placerovci. V času njegovega vodenja je društvo postalo bogatejše za vrsto pridobitev. Med drugim so zgradili nov vaško-gasilski dom ter posodobili vozni park in opremo. Dva mandata je bil občinski svetnik, dolga leta je podjetnik. Dejaven je v društvu vinogradnikov in sadjarjev Štajerski putar, kot podpredsednik lokalnega odbora SLS se udejstvuje tudi na političnem področju. V začetku meseca, ko so v Gajevcih priredili Dan gasilca Gasilske zveze občine Gorišnica in proslavili 90 let delovanja PGD Gajevci-Placerovci, so Slavku Rižnarju podelili naziv častnega predsednika društva. Slavnostna podelitev občinskih odlikovanj Obema nagrajencema je odlikovanja izročil in jima čestital gorišniški župan Jože Kokot, ki je bil tudi slavnostni govornik na osrednji svečanosti ob 21. občinskem prazniku. Župan se je v svojem nagovoru dotaknil po-storjenega dela v minulem obdobju ter navedel načrte, ki čakajo občino Gorišnica v prihodnje. V kulturnem programu so nastopili člani godbe na pihala občine Dornava ter pevske in glasbene sekcije, ki delujejo pod okriljem Prosvetnega društva Ruda Sever-ja Gorišnica (tamburaši, mešani pevski zbor in folklorna skupina). Zaigrale so flavtistke, učenke zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, zapele so tudi članice domačega gasilskega pevskega zbora. Prireditve so se udeležili številni gostje, med njimi vrsta županov in podžupanov iz podravske regije. V imenu županov je občanom Gorišnice in vodstvu občine ob občinskem prazniku čestital župan mestne občine Ptuj Miran Senčar. Mojca Zemljarič Polenšak • 53. praznik žetve z razstavo kruha in pogač Polenška tradicija in dobrote privabile mnoge Prejšnji konec tedna je bilo na Polenšaku znova praznično. TD Polenšak je že 53. povabilo na praznik žetve z razstavo kruha in pogač, eno najstarejših etnografskih prireditev daleč naokoli. Odzvalo se je več kot pet tisoč zadovoljnih obiskovalcev od blizu in daleč. V zabavnem delu so se zabavali tudi otroci. V turističnem domu so v soboto odprli razstavo in Eko muzej, zadišalo je po znamenitih polen-ških gibanicah, ki so oba dni šle za med. Vsako leto na Polenšaku predstavijo tudi novo vrsto kruha; kolikor je praznikov, toliko je tudi vrst kruha. Letošnji praznični kruh je iz ovsene moke spekla Štefka Munda. V začetku polenške žetve je šlo zares, saj so žanjice tekmovale, katera bo hitrejša, zdaj že vrsto let ni več tako. Žanjice se osredotočajo na prikaz žetve, ki ji sledi prikaz mlačve po starem, da tradicija nekdanjega življenja in dela na vasi ne bi šla v pozabo. Rozika Marin iz Polencev, ki je na polenški žetvi največkrat slavila, je dala znak za začetek Foto: MG V prikazu žetve je sodelovalo 18 žanjic iz občine Dornava, pomagale pa so tudi Juršinčanke. Ormož • Prevzeli novo gasilsko vozilo PGD Senesci bogatejše za nov kombi Nova pridobitev je namenjena prevozu članov na izobraževanja, tekmovanja in udeleževanja različnih dogodkov kot tudi prevozu gasilske mladine. Bistveno pa jim bo olajšalo tudi delo ob gasilskih intervencijah, saj je vozilo opremljeno z najnovejšo opremo za tehnično reševanje v prometnih nesrečah. 25 let staro vozilo so zamenjali z novim gasilskim kombijem. Predsednik PGD Senešci Andrej Kosi pojasnjuje: „Za nakup novega vozila smo se odločili zaradi društvenih potreb in zamenjuje obstoječe vozilo TAM T80 35, ki je staro 25 let in kljub dobri ohranjenosti ne izpolnjuje današnjih osnovnih standardov. Zaradi starosti smo s težavo opravljali tehnične preglede, z njim pa tudi nismo mogli opravljati prevoza članov na daljše relacije in prevoza otrok, tako da smo to opravljali z lastnimi vozili. Glede na obstoječ vozni park in kategorijo društva pa je vozilo predstavljajo nadstandardno opremo, tako da smo ga morali vzdrževati z lastnimi stroški." Investicija v novo vozilo in vgrajeno opremo je znašala 37.818 evrov, od tega je občina Ormož prispevala 24.799 evrov, preostanek pa domače društvo z donacij ami vaščanov vasi Senešci, Sodinci in Vičanci. V začetku julija so vozilo tudi uradno predali namenu. Slovesnosti so se poleg domačih gasilcev, vaščanov in gostujočih gasilskih društev udeležili še predsednik sveta KS Velika Nedelja Marjan Mušič, predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič in član ormoškega občinskega sveta Simon Kolmanič, ki je tudi predal ključe novega vozila. Vozilo je blagoslovil župnik Albin Žnidarič. Kulturni program slovesnosti pa je obogatil še Ženski pevski zbor GZ Ormož. Monika Levanič in konec letošnje žetve na star način. V 60 letih prejšnjega stoletja je bilo še posebej lepo, se spominja, žanjice so si medsebojno pomagale, hodile od soseda do soseda, da bi žito bilo čim prej varno spravljeno. Kot je pri vsakem delu, mora imeti tudi žanjica v prvi vrsti veselje do dela, ne gre pa brez dobro nabrušenega srpa, zamaha, lepega snopa in strnišča. Vse se to mora biti prisotno, da je žanjica po končanem delu zadovoljna, pravi Rozika Marin. Nekoč so šli na njive že zgodaj zjutraj, ob štirih ali petih, delali do 11. ali 12. ure, nato so imeli malo počitka, da so v popoldanskem času lahko delo nadaljevali, kar se je včasih zavleklo pozno v noč. Ob delu jih je vedno spremljala tudi ljudska pesem. TD Polenšak je tudi letošnji praznik žetve z razstavo kruha in pogač uspešno izpeljalo, tudi zato, ker jim je tradicija zlezla pod kožo, ker se zavedajo, da je dediščina nekaj, kar je treba ohranjati in nadgrajevati. V notranji zbirki Eko muzeja sicer letos niso dodali nobenega starega eksponata, zunanji gospodarski del pa je bogatejši za mlin (žrmlje) na električni pogon, je povedal predsednik TD Polen-šak Franc Kukovec. MG i Foto: MG Polenške pekarice so letos spekle kar 53 vrst kruha, ki so jim družbo na razstavi delale tudi številne pogače. Ovseni kruh z letnico praznika je spekla pekarica Štefka Munda. Foto: MZ 18 Štajerski Nasveti in zanimivosti petek • 22. julija 2016 Zdravstveni nasveti Zaščita pred soncem Splošno znano je, da je zaščita pred soncem izrednega pomena. Primerna in kakovostna zaščita nam namreč pomaga zmanjšati tveganje za nastanek kožnega raka, zraven tega pa preprečuje pojav pigmentnih madežev, gubanja in drugih znakov prezgodnjega staranja kože. Čeprav se tega večinoma zavedamo, včasih pri uporabi sončne kreme še vedno pozabljamo na malenkosti, ki so za našo kožo lahko na dolgi rok usodne. Strokovnjaki so v svojih opozorilih jasni-najpogostej-ši vzrok za sončne opekline in druge posledice izpostavljenosti soncu je nezadostno nanašanje kreme oziroma olja ter dejstvo, da nekatere predel kože, ki so še posebej izpostavljeni in občutljivi, pozabimo namazati. Zanimivo je, da v povprečju ženske naredijo več napak kot moški; statistika namreč kaže, da sedem od desetih žensk ni pravilno zaščitenih pred soncem. Zaščito pred soncem je treba obvezno nanesti vsaj 30 minut pred izpostavitvijo soncu, saj le na ta način dosežemo, da se krema popolnoma vpije v kožo in začne pravilno in pravočasno delovati. Da bomo s kremo pravilno namazani, se moramo osredotočiti na naslednje dele telesa: obraz, dekolte, trebuh in spodnji del hrbta, roke, hrbet in noge. Glede na teksturo, pa naj gre za kremo, mleko ali olje, je izdelek treba nanesti v ustrezni količini. Če uporabimo pršilo, ga je treba držati približno 6 cm od kože in nanesti ustrezno število brizgov. Pri uporabi tekočega mleka je dovolj nekaj enakomerno razporejenih brizgov, da zagotovimo celotno pokritost ''Alfe W , ■ J fflh kože z izdelkom. Sredstvo nama-žemo z lahkimi gibi. Pomembno je, da na kožo ne pritiskamo preveč, da zaščitni filter ostane na površju. Manj očitna mesta pri nanosu izdelka velikokrat izpustimo - stopala, pazduhe, zadnji del vratu pod lasiščem in tudi ušesa. V prihodnje bodite pozorni tudi nanje. Za obraz je smiselna uporaba posebne kreme. Koža na obrazu je veliko bolj občutljiva, zato morajo biti zaščitna sredstva nekoliko nežnejša, čemur pa mnoge kreme za telo ne ustrezajo. Težke teksture sončnih krem za telo lahko našemu obrazu za- \T / 3 _ Foto: Črtomir Goznik Mira Horvat Stater, farm. tehnik, Lekarne Ptuj mašijo pore in tako povzročijo akne ali druge nevšečnosti. Ne pozabite tudi na ustnice, saj so še posebno občutljive na UV-žar-ke. Izrednega pomena je, da jih ustrezno zaščitimo z balzamom z UV-faktorjem, saj je le-ta prilagojen teksturi naših ustnic. Sončno kremo moramo nanašati dovolj pogosto in v primerni količini. Po mnenju dermatologov bi morali nanos obnavljati vsakih 80 minut (oz. vsaj vsaki 2 uri), četudi je zaščitno sredstvo vodoodporno. Zaščito je treba obnoviti tudi takoj po prihodu iz vode, saj se sredstvo ob brisanju z brisačo skupaj z vodo odstrani stelesa. Nanesli naj bi 2 mg kreme na kvadratni centimeter kože. Nanašati moramo visoke zaščitne faktorje, da zagotovimo pravilno zaščito, predvsem zato, ker običajno kremo nanesemo v premajhnih količinah. Pomembno je, da glede na tip kože, aktivnost in izpostavljenost soncu izberemo produkt s primerno podlago. Tako na morju uporabljajmo vodoodporne kreme, pri športu gele in suhe spreje, pri mastni koži hidrofil-ne podlage - fluidne gele in pri suhi koži bolj mastne podlage. Najpomembnejše je zavedanje, da je UV sevanje prisotno ves čas - ob najbolj sončnem dnevu ali pa najbolj oblačnem. Kar 80 % UV-žarkov prodre skozi oblake. Ne dovolite, da vreme vpliva na vašo uporabo zaščite pred soncem. Tudi vožnja z avtomobilom je nemalokrat spregledana vrsta izpostavljenosti. Vetrobranska stekla res nekoliko ščitijo pred UVB-žarki, a to še ne pomeni, da ti skozi ne morejo prodreti. Prav tako nevarni UVA-žarki. Ne pozabite tudi na zaščito oči. Očala ne smejo biti le modni dodatek, ampak v prvi vrsti predvsem dober ščit pred UV-sevanjem. Kljub nenehnemu ozavešča-nju ljudi o pomembnostih zaščite pred soncem, pa naj bo to pokrivalo, sončna očala ali krema, se še zmeraj premalo zavedamo tveganj izpostavljenosti soncu. Želja po zagorelosti in porja-velosti kože naj nas ne vodita v malomarno ravnanje pri skrbi za naš največji organ - kožo. Če se ob nanosu produkta pojavijo težave, običajno trajajo le kratek čas in se jim z izbiro drugega izdelka lahko popolnoma izognemo, posledice čezmernega izpostavljanja sončnim žarkom pa lahko nosimo s seboj vse življenje. Zato se zavedajmo pomena zaščite ves čas, in ne samo takrat, ko se odpravimo na dopust. Mira Horvat Stater, farm. tehnik, Lekarne Ptuj Tačke in repki Mačji infekciozni peritonitis V zadnjem času beležimo vedno več primerov mačjega infekcioznega peritonitisa - FIP pri vseh kategorijah mačk. Tudi lastniki mačk postavljajo vedno več vprašanj glede omenjene bolezni, glede nalezljivosti, preživetja mačk in uspešnosti zdravljenja bolezni. Mačji infekciozni peritonitis je virusna bolezen, ki jo povzroča mačji koronavirus. Z omenjenim virusom so okužene populacije mačk po vsem svetu. Najbolj pa je bolezen prisotna v zavetiščih in tam, kjer živi precej mačk skupaj. Okuženih je lahko kar 90 % mačk. Zanimivo je, da pri večini mačk povzroča virus blage respiratorne motnje, nahod, kihanje in lažje prebavne motnje. Le pri 10 do 12 % mačk izbruhne FIP v svoji pravi bolezenski sliki. Mačke postanejo otožne, prenehajo jesti in zelo pogost simptom je povečan trebuh, katerega lastniki kar hitro opazijo in prav zaradi tega poiščejo veterinarsko pomoč. Bolne mačke shujšajo, težje in pospešeno dihajo, pogoste so spremembe na očeh in žival lahko dobi tudi rumene sluznice in očesne veznice, kar pomeni, da je izbruhnila zlatenica in so jetra živali močno prizadeta. Na očeh gre za vnetje šarenice in oko lahko spremeni barvo. Kasneje pride tudi do zamotnitve oči. Nekatere mačke lahko razvijejo tudi nevrološke znake, zanašanje, omotičnost, trzanje okončin in podobno. Pogost simptom je tudi neustavljiva driska, ki se lahko izmenjuje z zaprtjem, pogosto je tudi bruhanje. Virus se izloča z blatom mačk, še posebej so kužna mačja stranišča. Za sam izbruh bolezni je potreben neki stresni faktor, ki močno oslabi imunski sistem živali. Kot vodilo pri postavitvi diagnoze nam služijo krvni testi na FIP, ki pa sicer samo potrdijo prisotnost korona virusa, vendar na podlagi pozitivnega testa ne moremo potrditi, da gre za FIB. V pomoč so nam tudi krvne preiskave, hematološka in biokemijska preiskava krvi. Analiziramo lahko tudi tekočo vsebino iz trebušne ali prsne votline pri oboleli mački, vendar 100 % diagnoza se lahko postavi samo po smrti živali s patohistološko preiskavo. Bolezen še vedno velja za neozdravljivo. Zdravi se z antibiotiki in kortikosteroidi ter zdravili za zvišanje imunskega sistema. Tu pogosto uporabimo tudi interferon, ki se s koristjo uporablja tudi pri ljudeh pri Foto: osebni arhiv Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. zdravljenju virusnih in malignih obolenj. Slabost omenjene terapije je visoka cena interferona. Zdravljenje je v prvi fazi zelo intenzivno in vključuje terapijo z injekcijami vsakih 12 ur in tudi infuzije, kar pomeni, da mora žival sodelovati in se ne sme upirati terapiji. Napoved glede zdravljenja in ozdravitve živali je vedno zelo previdna, saj je za izhod zdravljenja zelo pomembno, kdaj smo začeli intenzivno zdraviti žival, v kakšnem kliničnem stanju je bila žival, ali so že bili prizadeti notranji organi in jetra in seveda, kot sem že omenil, komunikativnost živali in sodelovanje pri terapiji. Emil Senčar, dr. vet med. Pomagajmo si Šolski svetovalni delavec (2.) Programske smernice posameznemu svetovalnemu delavcu prepuščajo, da si znotraj osnovnih področij dela in temeljnih nalog v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo sam izbere prioritetne naloge in skladno s tem oblikuje svoj letni delovni načrt. Šolski svetovalni delavec in sodelovanje s starši Delo svetovalnega delavca zajema: - delo z učenci (preventivna dejavnost in intervencija), - delo z učitelji (skupno načrtovanje, izvajanje in evalvacija dela na šoli), - delo s starši (posvetovalno delo, načrtovanje), - delo z vodstvom (preučevanje učnih in vzgojnih procesov), - delo z zunanjimi ustanovami. Sodelovanje šole z domom se že ves čas podcenjuje, saj se zdi, da so ti stiki samoumevni. Ena temeljnih tez je, da pot do dobrega učnega uspeha pelje prek dobrega sodelovanja s starši oziroma družino in obratno. Pri tem pa otrokom za uspeh ne more pomagati le dober materialni položaj ali izobraženost staršev, ampak zaupljiva pomoč staršev. Raziskave namreč kažejo, da starši, ki doma oblikujejo pozitivno učno okolje in imajo pozitivna izobraževalna pričakovanja, pomembno vplivajo na otrokove dosežke. Učinki dobrega sodelovanja med učitelji in starši: - želja po boljšem dosežku, - doseganje boljših ocen, - redno opravljanje domačih nalog, - vključevanje v šolske interesne dejavnosti, - prevzemanje odgovornosti, povezane s šolsko in oddelčno skupnostjo, - boljša samopodoba in discipliniranost, - zbira zahtevnejših predmetov, - manj težav, - zmanjševanje uporabe alkohola, drog, kriminala in drugih oblik antisocialnega vedenja med adolescenti, - izogibanje tveganemu in nezaželenemu obnašanju, - manj obravnav na centru za socialno delo. Najpogostejši problemi, s katerimi se ukvarja šolski svetovalni delavec (Resman 2009: 30): - vzgojni problemi, disciplina, nasilje, - učne težave, - otroci s posebnimi potrebami. Nobenega izmed zgoraj naštetih problemov ni mogoče rešiti brez sodelovanja s starši, zato bi bilo treba povečati posvetovalno sodelovanje s starši. Šolski svetovalni delavec že od nekdaj igra pomembno vlogo pri vzpostavljanju in ohranjanju odnosa med šolo in starši. Kadar delajo z učenci z učnimi in vedenjskimi težavami, lahko dobijo vpogled v dinamiko delovanja družine ali šole kot sistema. Njegova naloga je pomagati staršem (in učiteljem) pri razumevanju po- ložaja, dela in obnašanja otroka, jim pomagati, da uvidijo svojo vlogo in poskušajo s pomočjo svetovalca spreminjati ravnanje, odnos do otroka in njegovega šolskega dela. Program sodelovanja šolskega svetovalnega delavca s starši ne sme biti omejen zgolj na sodelovanje s tistimi starši, katerih otroci imajo kakršnekoli težave. Oblike sodelovanja s starši: - individualno svetovanje staršem nadarjenih učencev, - individualno svetovanje staršem učencem z učnimi težavami in drugih učencev s posebnimi potrebami (o prilagojenih oblikah in metodah učenja, o uspešnih strategijah pridobivanja znanja, razvijanje interesov, oblikovanje ustreznih učnih navad ipd.), - predavanja in delavnice za skupine staršev na temo učenje - učne navade -motivacija, - organizacija in izvedba predavanj in delavnic o vlogi staršev pri poklicnem razvoju in odločanju. Aleksandra Petruševski, Lea Voroš, Matjaž Šmigoc Foto: ahiv petek • 22. julija 2016 Za kratek čas Štajerski 1S UGANKARSKI SLOVARČEK: AKELA = sorta krmne ogrščice, DJERASSI = ameriški kemik (Carl), HARLOV = ruski šahovski velemojster in trener (Andrej), KAMENATA = nekdanja grajska soba s kaminom, KON = inkovski bog vetra, KONERU = indijska šahistka (Humpy), WIROSA = pozna sorta ohrovta. inus iiNVAV Niavs VsoaiM naaNovi viaviv isviai 'aioNVid 3>iosia 'sv 'rvosad 'iavN 'Nvav 'oav Mia 'vnvivi 'novi 'a3QNVi anvavH Tvn 'is '3rNvaiNiivs 1osod3V 'vavivi 'viaiv 'vidoi3dd 'vivnz iaai '3id3 'viAiavi Mvvnvi 'vvidis :ouabjopoa smnvzihm 3i A3iis3H Iščete svoj stil Marija v brezčasni eleganci, ki vselej navduši Marija Brodnjak je Ormožanka, stara 55 let, mama treh otrok, tudi že babica. Polovico časa je upokojena, sicer pa nezaposlena. Ima majhen vrtiček, malo vrtnari, skrbi za dom, rada se tudi sprehaja oz., kot pravi, je njen moto - biti čim več na svežem zraku. Prijavila jo je prijateljica, zato je bila zelo presenečena, ko je izvedela, da je bila izžrebana, ker kot pravi, naj ne bi imela „sreče", ko gre za takšne in podobne stvari. Izziv je sprejela, tudi zato, ker si je želela malo spremembe. Tako kot večina udeleženk naše akcije Iščete svoj stil je tudi naša današnja udeleženka prvič obiskala kozmetični studio. Ima mešano in občutljivo kožo. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili tudi obrvi. Priporočili so ji uporabo zaščitne kreme za obraz, to naj nanese nekajkrat na dan, vedno pa takrat, ko se bo zadrževala na prostem. S pravilno in vsakodnevno nego lahko upočasnimo staranje kože. Na tržišču je bogata izbira preparatov in krem za vse tipe kože. Vsaka ženska naj bi imela doma mleko in tonik za čiščenje kože ter kremo, ki ustreza njenemu tipu kože. Zelo pomemben je tudi zadosten dnevni vnos tekočine kot maske, ki jih lahko pripravimo tudi doma iz sezonskega sadja in zelenjave, so Mariji povedali v kozmetičnem studiu Neda. ■I Foto: Črtomir Goznik Marija prej ... Marija je že pred obiskom Frizerstva Stanka Jožice Pepelnik, s. p., imela kratke lase. Zato ji je frizerka Jožica postrigla le zgornji del in spredaj. Za barvanje se Marija ni odločila, zato pa je bila toliko bolj navdušena nad sivimi prameni. Pri oblikovanju pričeske je uporabila fen in gel. Ličenje je vizažistka Minka Feguš začela z nanosom podlage, uporabila je puder v kremi, s katerim je prekrila celotni obraz. Veke je poudarila s temnimi toni v kombinaciji s svetlimi, nato pa jih je obrobila s črnim črtalom. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Marija v oblačilih iz Modiane ... in pozneje Na lička je nanesla marelični ton, z oranžnim pa obrobila ustnice, nato pa poudarila še z rdečo šminko. „Pri gospe Mariji sem se odločila za eleganten videz in tako v Modiani pobrskala med oblačili, ki bi jih lahko ponudila Mariji za teh nekaj kratkih, a nepozabnih trenutkov. Prvo vodilo mi je bilo - izbrati oblačilo v barvi, ki bo poudarila njeno že tako neizčrpno energijo; drugo vodilo je bil ozek kroj obleke. Na obešalniku sem zelo hitro našla obleko ozkega kroja v modri barvi. K njej sem izbrala še kratko jakni- co umazano bele barve. Ponujala se mi je tudi modro-bela torbica, ki se ji nisem mogla upreti. Ker v trgovini Alpina nisem našla primernih čevljev, sem le-te izbrala v svojem ateljeju, kontrastne rumene sandale. Marija je tako pripravljena za uživanje sončnih dni, daleč stran od vsakodnevnih skrbi," je povedala stilistka Sanja Veličkovic. Gospa Marija se je odločila za terapevtsko masažo hrbtenice. To je učinkovita metoda, ki se uporablja pri poškodbah hrbtenice, kot so posedanje vretenc, hernija diska, pri raznih degenerativnih stanjih, išiasu, lumbagu ipd. Ze po prvi masaži se izboljša počutje, lažje težave pa bodo po nekaj terapijah izginile. Terapevtska masaža zmanjšuje stres in odpravlja bolečine v ledvenem, prsnem in vratnem delu hrbtenice, odpravlja pa tudi nekatere vrste glavobolov, ki so posledica tenzij (napetosti) mišic vratu. Z njo odpravljamo mišične zatrdline ter izboljšamo gibljivost hrbtenice, je povedala kozmetičarka Silva Čuš iz studia Olimpic. MG KOLEKTIV SALONA mmmm™* iiicšKO in teriSKO Finneiisevo z Slomškova 22 10 %% popust v juliju Š 20 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 22. julija 2016 Foto: Mateja Toplak Na turističnih plažah so kopalke, ki pokrijejo le intimne predele, primerne, kar pa ne velja za lokalne plaže ali reke. Piše: SNTOP • Indijsko srce (37.) Ženski vodnik po Indiji - prvi del "Kako zelo nevarno je za ženske glavno mesto Indije, New Delhi, priča podatek, da se tam vsakih osemnajst minut zgodi posilstvo." (Planet TV) "Statistike kažejo, da se je v zadnjih desetih letih število prijavljenih posilstev v celotni državi povečalo kar za polovico." (24ur.com) Če ženske ti »verodostojni« podatki še ne prestrašijo (namreč v ZDA in v nekaterih severnih evropskih državah je število posilstev precej višje kot v Indiji), jo bodo definitivno naslednji: "Popotnikom svetujemo izjemno previdnost, še posebej na javnih krajih, saj je v Indiji velika verjetnost terorističnih napadov." (Dnevnik) "Kljub nadaljevanju spopadov med indijskimi in pakistanskimi silami na razmejitveni črti v Kašmirju naj bi se zmanjšala nevarnost vojne med državama, a položaj ostaja napet." (STA) Pred načrtovanjem potovanja se lahko hitro zgrozimo tudi ob misli na kakovost hrane in vode ter slabe higienske razmere, po glavi pa nam lahko začnejo rojiti še skrbi pred okužbami, ki se prenašajo na takšen način. Dodatno nas prestraši še obvestilo na spletni strani Slovenskega zdravniškega društva: "Piki in ugrizi živali na indijski podcelini so za popotnike veliko tveganje. Zaščititi se je treba pred piki komarjev in izogibati mestom, kjer bi na nas lahko pretili ugrizi potepuških psov, opic, kač ali drugih živali." Sklep: bolje, da potujem kam drugam ... Pred enim letom se je v moji glavi dogajalo nekaj podobnega ... Indija. Sploh si nisem znala zamišljati same sebe v državi, ki me je istočasno mikala kot tudi spravljala v nelagodje. Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem opravila z vsemi stereotipi, ki sem jih vsrkavala s strani medijev, prijateljev in družine. Kako si lahko nekdo, ki še nikoli ni bil v Indiji, niti ni videl dobrega dokumentarca o tej deželi, ustvari takšno negativno mnenje? Le na podlagi medijev? Pa ne le ljudje, ki so me obkrožali, tudi sama sem si Indijo zamišljala kot največji 'bav-bav'. Do takrat sem verjela, da sem zelo odprta do drugih kultur, narodov in ljudi na splošno, a moram priznati, da sem bila glede Indije precej snobovska. Sedaj se sprašujem - le zakaj? Preprosto zato, ker je drugačna? Ker pravijo, da je smrdeče umazana in izjemno nevarna? Ali pa sem bila le prestrašena? Kakorkoli, nekega dne sem se, kot strela z jasnega, odločila, da grem. Čeprav je bila odločitev precej težka, se je vseeno zdela 'prava'. Najprej je treba omeniti, da potovanje po Indiji verjetno ni med najenostavnejšimi, a zame je vredno vseh prvih sivih las, ki sem jih v tem letu pridobila. Najpomembnejša priprava je mentalne narave - enostavno ni treba skrbeti za stvari, ki bi se nam lahko pripetile. Po mojih izkušnjah je dežela povsem varna za ženske, ki imajo nekaj »soli v glavi«. Prvo pravilo: treba se je oblačiti diskretno. Spoštovanje kulture je primarna dolžnost vsake popotnice, kar nariše nasmeh na obraze domačinov, zagotavlja pa tudi lastno varnost. Vem, kaj razmišljate ... Tudi sama ne maram, če mi kdo ukazuje, kaj obleči, ampak v Indiji se 'primerna' oblačila izkažejo za najkoristnejša - v vseh pogledih. V večjih mestih so razkrita ramena in oblačila do kolen povsem sprejemljiva, kar pa ne velja za manjše kraje, še posebej pa ne za ruralna območja. Na turističnih plažah so kopalke, ki pokrijejo le intimne predele, primerne, kar pa ne velja za lokalne plaže ali reke. Tam se je najbolje osvežiti v dolgih oblačilih, na voljo pa so tudi 'čudovite' kopalne srajce, ki pokrijejo celotno telo (za nič na svetu jih ne bi nikomur pokazala). Kot tujka sem pritegnila pozornost že s samo pojavo, zato nisem želela izstopati še z 'neprimerno' garderobo. "Samo eno fotografijo, prosim," sem slišala tolikokrat, da sem si začela domišljati, da sem slavna, a mi tega pač ni nihče še povedal. Kaj želim reči? Bodite pripravljene, da bodo ljudje strmeli v vas. Predvsem moški, a za njimi ne bodo prav dosti zaostajale ženske in majhni otroci. Na stotine skupinskih fotografij, posnetih na želje družin ali najstnikov, se verjetno potika po socialnih omrežjih. Indijci se namreč radi javno pohvalijo, da imajo med 'prijatelji' tudi tujce. Zadnje čase te prošnje odločno zavračam. Tega pompa sem se naveličala, želela pa bi si, da se mlade Indijke nehajo navduševa- oven ^ (21. i - 20.4.) Sreča v ljubezni se bo skrivala na strani pogumnih. Drzno se boste soočili z novostmi. Kljub vsemu bo pomembno, da ne boste spregledali smerokazov. Delovne obveznosti se bodo kopičile in modro jih bo sproti reševati. Notranji nemir bo posledica stresa in v pomoč bo pogovor. 4bik ti nad 'zahodnim videzom' in se začnejo zavedati, da so lepe točno takšne, kakršne so. Kar zmrazi me, ko vidim vse te izdelke za beljenje kože, ki so na voljo v droge-rijah po vsej državi!!! Predstavljajte si, da ste ravno izstopili na enem izmed mednarodnih indijskih letališč. Vroč zrak vam napolni pljuča, srce pa pospeši utrip ob misli na to, kaj vas čaka 'zunaj' ... Verjetno si želite potovati prijazno denarnici, kajne? Za tiste, ki bi si radi ogledali Indijo 'na visoki nogi', na žalost nimam nobenega nasveta - takrat je bolje stopiti v stik s turistično agencijo - moje nasvete pa varneje preskočiti. Kdor pa želi okusiti Indijo v pravem pomenu (po mojem skromnem mnenju), bo moral potovati natlačen med lokalno prebivalstvo, jesti zlepljen riž z zelenjavo (brez pribora), si umiti noge, ko so tako umazane, da se zdi, da niso tvoje, zaspati na postelji, ki je le malo bolj udobna od zbitih desk, in se smehljati ob prihodu iz stranišča, ki ni premogel toaletnega papirja. Kje bom spala in kako bom potovala, vas verjetno zanima, kajne? Se nadaljuje ... r^m (21.6. - 22.7.) V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Razpeti boste med številčnimi novostmi. Predvsem bo to teden, ko se boste ukvarjali s podrobnostmi in malenkostmi. Na delovnem mestu bodo uspehi skupinski. Prosti čas bo priložnost za razvajanje v dvoje, nekje v naravi. m^ , lev ^Pt (23.7. - 22.8.) Narava bo vaša zaupnica in učiteljica. Zanimivo bo, da boste na življenje gledali iz svetle plati. Vsekakor vas bo privlačilo vse tisto, kar bo vezano na svet duhovnosti in ezoterike. Skrivnostno bo v ljubezni in popolnoma od vas bo odvisno, ali boste naredili prvi korak ali ne. ik devica J§ (23.8. - 22.9.) Sreča vas bo čakala tam, kjer bo veliko ljudi. Svoje mnenje boste povedali jasno in glasno. Pri tem bodite pazljivi in modro se bo zavedati, da beseda ni konj. Raziskovali boste v ljubezni in pri srčnem izvoljencu opazili pozitivne spremembe na bolje. Izgubljeno energijo vam rak tehtnica (23.9. - 23.10.) Privlačile vas bodo skrivnosti. Jasno je, da boste v tišini prejeli neke odgovore. Zelo dobro ■ vam bo služila intuicija. Na delov- ■ nem mestu bo pomembno, da boste stvari spravili na svoje mesto. Nujno \ bo, da se boste sprostili in zaupali. Življenje bo samo po sebi prinesli in novosti. (21.4. - 20.5.) Obiskala vas bo vila kreativnosti. Zadeve se bodo začele obračati v vašo korist. Zelo prijetno in zabavno bo v ljubezni. Pravilno bo, da boste povedali svoje mnenje. Prosti čas bo priložnost za lenarjenje in razvajanje v dvoje. Popaziti boste morali na svoje zdravje! m dvojčka jffi (21.5. - 20.6.) S svojim znanjem in energijo boste lahko pomagali drugim. Na delovnem mestu bosta potrebni previdnost in premišljenost. Ce bo pred vami čas dopusta, boste uživali. Obdobje bo v osnovi namenjeno prenovi doma. Ljubezenska sreča bo odvisna od vaše prožnosti. škorpijon (24.10. - 22.11.) Koraki usode se bodo zavrteli v vašo korist. Obstaja povečana možnost, da se boste dobro počutili v družbi in med ljudmi. Vaše mnenje bo tako spoštovano kot tudi upoštevano. Na delovnem mestu boste morali stopiti iz ozadja. Blagodejno bo delovalo, če si boste pisali občutke. strelec v (23.11. - 21.12.) Razvanje v dvoje bo nekaj prijetnega. Magnetična energija vam bo podarila krila v ljubezni. Po zvezdnih namigih si boste preprosto upali več in tako uspeli. Teden pred vami bo namenjen užitkom in počitku. Toda kljub temu dejstvu boste tako ali drugače razpoloženi delavno. kozorog (22.12. - 20.1.) Pričakovati je mnogo možnosti za sprostitev. Odkrili boste, kaj vas veseli in na kaj ste lahko ponosni. Pričakovati bo, da vam bo ob strani stal srčni izvoljenec. Cas bo v svojem bistvu primeren za oddih na morju ali romantičen izlet v olja vam bo zelo H O R O C «v S K gore. koristila. <~"r ' V vodnar (21.1. -18.2.) Pomembno bo, da boste sledili sebi in svojim sanjam. O tistem, kar vas moti ali boli, se boste morali pogovoriti. Težave, ki jih piše življenje, boste morali pogledati s svetle plati. Modro bo, da boste znali na pravilen način reči bobu bob. O P rn^l ribi odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! 'EDNIK www.tednik.si Spetje čas, da se stari prijatelji in znanci družbe Radio-Tednik srečamo ter odpotujemo na 3-dnevno nepozabno raziskovanje, polno dobre volje, smeha in glasbe. Časje, da spoznamo balkansko prestolnico Beograd-velemesto, ki nikoli ne spi in v katerem prav vsak najde košček lepote, ter Vojvodino, pokrajino tisočerih obrazov, ki jo krasi nepozaben šarm. Čudovito naravo, kulturo, glasbo in kulinariko bomo doživeli na pristen, srbski način. Pridružite se najbolj veseli karavani na Balkanu po akcijski ceni, ki za poslušalce Radia Ptuj in bralce Štajerskega tednika znaša samo 198 EUR. Za prijave in informacije smo vam na voljo v Potovalni agenciji Turistagent Ptuj, tel. 02 748 18 80 ali 02 23 50 206, Miklošičeva 2, ali Turistagent Maribor, Mlinska ulica 28, tel. 23 50 204. Gremo skupaj na pravo balkansko fešto! ¿ ^^y'í^ptfrovBLnB 1 -T " 1 V ZARADI VELIKEGA POVPRAŠEVANJA SMO RAZPISALI ŠE DODATEN TERM|N ZA IZLET (21. 10. - 23. 10. 2016). Cena 198 EUR. Foto: ML 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 22. julija 2016 Silver ine" I© PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA www.silverline.si Kompresijske nogavice SILVERLINE ™ Obdelava s srebrnimi ioni (antibakterijska zaščita in zmanjšan neprijeten vonj) Visokdelež bombaža (primeren tudi za alergike) Postopna kompresija (boljša cirkulacija krvi v nogah, manjša možnost zastajanja krvi) PETEK 22. julij 8:00 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:30 Utrip Ormoža, pon. 9:40 Lplita, pon, 10:40 Cista umetnost-j jI ij, pon, 11:15 Dnevnik IV Maribor 11:45 Novinarska konferenca: 8. glasbeni festival Arsana, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Charlie Chaplin festival, pon. 13:45 Kuhinjica, pon. 14:10 Videostrani 17:35 Kuhinjica 13:00 Ptujska kronika 18:25 FACE 2016, pon. 18:50 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:20 Povabilo na kavo: Darja Harb, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Vsega je kriva Nina, pon. 21:45 Javne službe Ptuj se predstavijo 1, oddaja, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Športno): Majda Raušl, pon. 22:55 Videostrani SOBOTA 23. julij 8:00 Glasbena osmica (slo,), pon. 8:30 Utrip Ormoža 9:30 Kuhinjica, pon. 9:55 Boksarski magazin 501E05, pon. 10:50 Šport(no): Sašo Pucko, pon. 11:20 Povabilo na kavo: Darja Harb, pon, 12:00 Pregled tedna 12:25 Čista umetnost-julij, pon. 13:00 Predstava PITA, pon. 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Pregled tedna, pon. 18:25 Glasba za vse 18:55 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:25 Šport(no): Nejc Janžekovič, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Boksarski magazin S01E0&, pon. 21:20 Gospodje ptujski, pon, 21:50 Glasbeni predah 22:00 Pregled tedna, pon. 22:25 Videostrani NEDELJA 24. julij 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon, 8:00 Šport(no): Pregled leta 2015, 9:00 Glasba za vse, pon. pon. 9:30 Predstava PITA pon, 10:50 Predavanje dr, Tine Bregant, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Gostilna »Pr Francet« 13:25 Videostrani 16:10 Regi Gorišnica, pon. 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon, 18:25 Pogled nazaj 18:45 (VIETER - Pero Lovšin, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Glasbena osmica (slo.), pon. 20:55 Moč glasbe nas idnjžuje 2, del, pon, 21:50 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Charlie Chaplin festival, pon. 23:45 Videostrani PONEDELJEK 25. julij 7:30 Charlie Chaplin festival, pon, 8:50 Pregled tedna, pon. 9:15 Glasbena osmica (sloj pon, 9:45 Pomurski tednik, pon. 10:10 Boksarski magazin S01E07, pon. 11:05 Kuhinjica, pori. 11:30 Obzornik TV Dravograd, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Rozmarinkina ljubezen, pon. 14:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Javne službe Ptuj se predstavijo 3. oddaja, pon. 18:40 Spart( no): Silvester Vogrinec, pon, 19:25 Glasbena osmica (tuja), pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Povabilo na kavo: Tanja Nikolovski, pon, 21:10 Povabilo na kavo: Sanja Selinšek, pon. 21:50 Glasbeni predan 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Videostrani <¡0 WILLIAMS Zg, Hajdina 129b, Hajdina, Te) / Fax; 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075 E-mail: ¡nf0@williams.si TRGOVINA Z OIA ORODJEM. REZANJE Z DIA VRVJO. PREBOJI, DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE CEST. DVORlSC Ptujska televizija PETY T: 02 590 880 2fl, infoöpetv.tv. www.petv.tv PETKOV VEČER OPR. AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TDI 2013 17.990 1.LASTNIK ODLIČEN VeČ BARV ŠKODA VEH 2,0 TDICR DPF 4X4 2012 13.490 1.LASTNIK ODLIČEN MODRA HONDA CMC 1,4i LS KLIMA 2003 1.990 LEPO OHRANJEN SV. MODRA METALIC MERCEDES BENZ C RAZRED 2004 5.490 LEPO OHRANJEN ČRNA BMW 520D TOURING 2012 20.990 1.LASTNIK USNJE VEČ BARV CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI AVT.KUMA 2009 6.490 1.LASTNIK ODLIČEN RDEČ RENAULT CLI01,5 DCIAVTOM.KLIMAALU 15 COL 2006 1.990 1.LASTNIK ODLIČEN SREBRNA NISSAN QASHQAI 2007 8.000 1.LASTNIK ODLIČEN ČRNA HYUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4 2006 6.990 ODLIČEN 4X4 SVETLO MODRA MAZDA 5 2005 3.990 SLOVENSKI -MOD. 2006 SV. MODRA METALIC CITROEN XSARA PICASS01,8116v 2003 1.990 1 LASTNIK SLOVENSKI SREBRNA OPEL INSIGNIA 2.0 CDT1 COSMO 2013 10.990 1.LASTNIK ODLIČEN VEČ BARV PEUGEOT 5008 2,0 HDI 2012 10.990 1.LASTNIK ODLIČEN SREBRNA AUDI Q3 2,0 TDI 2012 21.490 1.LASTNIK ODLIČEN BELA VW PASSAT 1,9 TDI VARIANT 1999 1.490 LEPO OHRANJEN ZELENA VW PASSAT 2.0 TDI VAR NOV MODEL DSG MENJALNIK 2011 11.300 1.LASTNIKT0P OPREMA VEČ BARV VW GOLF PLUS 1,6 TDI 2011 8.990 1.LASTNIK ZLATA Šiajenki ((UADIOPTUJ HI tU OCl Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tadnik.si Vso zalogo vozil najdete na: www.tDpavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Obiščite naš spletni portal www.tednik.si AKCIJSKA P@NU®BA W Ä^A MM§ÜA S PONOSOM OBVEŠČAMO DA JE NAŠA PRAGERSKA SALAMA NA LETOŠNJI AGRI DOBILA ZLATO MEDALJO! KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 AVDICIJA - ZA DELO NA RADIU PTUJ! __- » - • i i Ste polni dobrih idej, ustvarjalni, razgledani, duhoviti in obvladate slovenski jezik? Imate izkušnje z delom pred mikrofonom? Do 31. julija 2016 pošljite svojo predstavitev na polona.ambrozic@radio-tednik.si in obvestili vas bomo o datumu avdicije! RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104^3 www.radio-tednik.si jSlniggiK|R9 ITS ■^Cl * ■ GLilij [iT?] www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 19. julija 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Prireditvenik Petek, 22. julij 00 Sv. Ana, OŠ, krvodajalska akcija 00 Sv. Ana, zbirališče v centru, kolesarjenje po poteh občine Sv. Ana 00 Sv. Ana, okrepčevalnica Šenk, tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe, zbrana sredstva za šolski sklad OŠ Sv. Ana 20:00 Ormož, malo grajsko dvorišče, 2. druženje na malem grajskem dvorišču 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, 8. glasbeni festival Arsana, koncert New York Voices in Vox Arsana 21:00 Ptuj, kavarna Evropa, 8. glasbeni festival Arsana, Che Cha quartet, od 21. do 24. ure Sobota, 23. julij 09:00 10:00 11:00 11:00 11:00 14:00 16:00 21:00 21:00 21:00 Gorišnica, pred Dominkovo domačijo, pohod po obronkih občine Gorišnica, Gorišnica-Tibolci-Zamušanski breg-Formin-Placerovci-Gorišnica Ptuj, DomKulture, Muzikafe, 8. glasbeni festival Arsana, lutkovna predstava Nina v čudežni deželi Ptuj, kavarna MuziKafe, 3. ptujski dobrodelni vegetarijanski bazar, povabljeni na kosilo, predavanje dr. Mire Delavec Touhami, Tuaregi - moč svobode, zbrana sredstva za hrano, oblačila in šolske potrebščine za tuareške nomadske otroke, do 17. ure Ptuj, DomKulture, Muzikafe, 8. glasbeni festival Arsana, ustvarjalna delavnica Ptuj, hotel Mitra, 8. glasbeni festival Arsana, okrogla miza Sv. Ana, center, postavitev klopotca Sv. Ana, športni park, šaljive igre, ob 19.00 razglasitev rezultatov tekmovanj v Aninem tednu Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, 8. glasbeni festival Arsana, koncert Vlatko Stefanovski in Miroslav Tadič, Ptuj, kavarna Evropa, 8. glasbeni festival Arsana, jazz ladies, do 24.00 Ptuj, bar Pomaranča, 8. glasbeni festival Arsana, Karin Zemljič Acoustics, do 24.00 Nedelja, 24. julij 10:00 10:00 20:30 20:30 Sv. Ana, cerkev sv. Ane, žegnanjska nedelja pri Sv. Ani, maša ob 7.00, mimohod godbe na pihala ob 9.30, slovesna maša ob 10.00, družabno srečanje z gasilci, gasilska veselica ob 18.00 v šotoru Ptuj, DomKulture, Muzikafe, 8. glasbeni festival Arsana, lutkovna predstava Medvedek in psiček Ptuj, DomKulture, Muzikafe, 8. glasbeni festival Arsana, ustvarjalna delavnica Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, 8. glasbeni festival Arsana, koncert Josipe Lisac Ponedeljek, 25. julij 17:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksaverja Meška, igralne urice, vsak poletni ponedeljek, za otroke vseh starosti, igrače, družabne igre, druženje z vrstniki 17:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, 8. glasbeni festival Arsana, glasbene pravljice, pihala in trobila 18:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, 8. glasbeni festival Arsana, ustvarjalna delavnica -lončarjenje 19:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu, 8. glasbeni festival Arsana, operni večer 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, 8. glasbeni festival Arsana, stand up show Tadej Toš 22:00 Ptuj, hotel Mitra, 8. glasbeni festival Arsana, koncert Jazz mirrors Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Graška gora poje in igra 2. del, nastopajo: ansambel Spev, ansambel Spomin, ansambel Pogum, ansambel Lipovšek, Ansambel Franca Žerdonerja, Ansambel Tonija Pirnarja, Ansambel Simona Gajška, ansambel Jasmin, Trio Pogladič. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. 08:00 GoriSnica - Iz naših krajev 09:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 14:00 Video slrani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 19:00 Državno tekmovanje v kuhanju kisle juhe SIP TV 120:00 Gorišnica 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.slptv.3i 08:00 ŠKL-ponovitev 08:30 Ptujska kronika 09:00 10 let RD Oraženci 11:00 Revija malih pevskih skupin 13:00 Mezgovcl - Od paše do sira 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Oddaja iz občine Destrnlk 18:30 Državno tekmovanje v kuhanju kisle juhe 20:00 Muzikal - Prijatelji, ostanimo prijatelji 23:00 Video slrani 08:0lzidorjevo 2016 10:00 Državno tek. v kuhanju kisle juhe 11:30 Uživajmo 12:00 Video strani 15:00 Italijanska Izložba - V ŽIVO 19:00 70 let LD Sloperce 19:30 Ptujska kronika 20:00 Žetev v Prvencih 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in Majolka program V 2IVO tudi preko spleta www.siptv.si Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; ¡rtfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Srečanje krajanov Selo. Sela. Sele 10:00 ŠKL 10:30 Ptujska kronika 11:00 Polka in majolka 12:00 Ujemi sanje. Video slrani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 18:00 Revija malih pevskih skupin 20:00 Žetev v Prvencih 21:00 Izidorjevo 2016 Poslovil se je g. Andrej Jančič IZ KREMPLJEVE 9 NA PTUJU Pokop bo v ponedeljek, 25. julija 2016, ob 10. uri na ptujskem pokopališču. Sosedi Včasih se zagledam v nebo, bo minilo, v strahu se sprašujem. A mi zvezde tiho pravijo, da leta bolečino zdravijo ... SPOMIN Anton Vidovič ZG. HAJDINA 176 1936-2014 Minili sta dve leti, odkar si tiho odšel k zadnjemu počitku. Naše oko povsod te išče, prazno naše je dvorišče, ostali so sledovi tvojih pridnih rok, a bolečina v srcih tvoje žene in otrok. Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate ter s cvetom in prižgano svečko počastite spomin nanj. Žalujoči: žena Marija, hčerki Katica in Lidija ter sin Stanko z družinami MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE v Štajerski TEDNIK DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO S. URE M.l^.hlN.m.lM.T-WM Mestni kino Ptuj Petek, 22., sobota, 23., in nedelja, 24. julij: 17:00 Iskanje pozabljive Dori; 19:00 Ledena doba 5: Veliki trg; 21:00 Ob tebi. Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen?) Oprema Barva renault megane1.616v privilege cc 2008 5.450,00 € avt. klima kov. Črna volkswagen golf 1.4151 plus highline 2009 7.990,00« serv. knjiga kov. siva bmw 320 d karavan 2007 7.900,00i avt. deu. klima kov. Črna renault kangoo 1.5 dci express 2010 4.350,00« prvi last. bela renault scenic 1.5 dci dynamique 2011 7.990,00« serv. knjiga kov. Črna suzuki swift1.3gs 2005 3.990,00« prvi last. kov. t. zelena renault espace 1.9 dci expression 2006 3.850,00« avt.deu. klima kov. Črna renault koleos 2.516v dynamique 4x4 2009 8.650,00« serv. knjiga kov. bordo chevrolet spark1.0ls 2012 4.990,00« 30.333 prev. bela volkswagen caddy1.6tdifurg0n 2014 10.490,00« prvi last. bela fiat brav01.6 jtd multijet 2009 5.090,00« serv. knjiga kov. siva peugeot 3081.416v confort pack 2008 4.900,00« serv. knjiga kov. siva renault scenic 1.5 dci authentique 2004 3.190,00« klima kov. bordo renault laguna 2.0 dci gt initiale paris 2008 6.450,00« serv. knjiga kov. Črna audi a42.0tdi limuzina 2010 14.200,00« prvi last. kov. rjava land rover freelander 1.814x4 sport 2000 2.900,00« serv. knjiga kov. srebrna peugeot 2071.41trendy 2006 3.650,00« klima kov. Črna opel meriva1.416v essentia 2006 3.690,00« serv. knjiga kov. siva citroen c4 picass01.6 hdi avt.seduction 2014 13.950,00« 57.375 prev. bela dacia sander01.6 mpi laureate 2009 3.990,00« prvi last. kov. rjava PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Štajerski Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Daniela Gojčiča IZ DRAŽENCEV 84 se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče ter denarne prispevke. Hvala osebju SB Ptuj, sodelavcem in podjetjema Talum in Boxmark iz Kidričevega. Žalujoči: žena Marija in sin Tomaž Veseli smo z vama živeli, žalostni, ker vaju več ni... Ostali so živi spomini. Z nami potujeta vse dni... V SPOMIN Včeraj, 21. julija, je minilo žalostnih pet let, odkar smo se poslovili od dragega očeta Jožeta Šmigoca 22. junija pa so minila štiri leta, odkar smo izgubili tudi drago mamo Justino Šmigoc IZ TRŽCA 4 Še zmeraj težko verjamemo, da ju ni več med nami, naše misli vedno znova odhajajo v naš skupni dom, kjer smo preživljali srečno otroštvo in mladost, naš korak pa nas vodi k njunemu zadnjemu domu na videmskem pokopališču. Hvala vsem, ki se ju spominjate. Sinovi z družinami Zapel je zvon vama v slovo ... Poln bolečin ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina... V SPOMIN Včeraj, 21. julija, so minila žalostna tri leta, odkar smo se poslovili od drage mame Ljudmile Goričan čez tri mesece, 22. oktobra, pa bo minilo dvaindvajset let, odkar je za vedno odšel od nas dragi oče Leopold Goričan POBREŽJE124 Odšla sta nepričakovano, a se vsak dan znova vračata med nas v številnih spominih na lepe skupne čase. Hvala vsem, ki obiskujete njun grob, jima prinašate cvetje in prižigate svečke v spomin. Žalujoča: hčerka Marija in sin Vitko z družinama Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, starega ata in pradedka Franca Strelca IZ STOJNCEV 121 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, govornici, pevcem, izvajalcu Tišine, pogrebni službi in negovalkam Doma upokojencev Ptuj. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi tvoji najdražji Podravje, Slovenska Bistrica • V Laporju se bojijo ponovnega požara Policisti pozivajo: bodite pozornejsi na premoženje, prijavite sumljiva vozila Člani bistriškega varnostnega sosveta so se na začetku poletnih počitnic sestali v Laporju. Na območju te krajevne skupnosti so namreč v zadnjih dveh letih v poletnih mesecih zabeležili več požarov na kmetijskih gospodarstvih. »Dokler storilec ne bo za zapahi, bo strah ostal,« je povedal predsednik varnostnega sosveta Stanislav Mlakar. Na območju KS Laporje so v zadnjih dveh poletjih zabeležili več požarov na kmetijah. Storilec še vedno ni odkrit. Komandir PP Slovenska Bistrica Aleksander Lubej je priznal, da primeri požarov še niso preiskani. Dodal pa je, da lahko za varnost oziroma preprečitev tovrstnih dejanj največ storimo sami. »Samozaščitno ravnanje je najučinkovitejše. Po požigu kozolca 22. julija lani sem se s civilnim avtom vozil po teh krajih, se ustavljal NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA^GAR. VRATA IVslI '(>IiS„,„ Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNODOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO: na dvoriščih, svetil s svetilko ... Pa žal ni bilo niti enega klica na policijsko postajo v zvezi s tem mojim 'sumljivim' dejanjem.. Občani morajo biti bolj samo-zaščitniški, saj policisti ne moremo biti na vseh koncih hkrati.« Tako Lubej poziva občane, da prijavijo policiji sumljive voznike oziroma vozila na številko 113 ali na anonimno številko 080 1200. Varnostne razmere boljše kot lani Varnostni sosvet se je seznanil tudi z aktualnimi varnostnimi razmerami na območju občine Slovenska Bistrica. »Na področju kriminalitete, prometa in javnega reda so se rezultati v primerjavi z enakim obdobjem lani izboljšali. Upam pa, da se naša zmanjšana aktivnost zaradi stavke ne bo poznala v kasnejših mesecih. Je pa res, da smo sedaj, ko smo ponovno intenzivneje začeli preverjati voznike, ugotovili, da so bili mnogo alkoholizirani v urah, ko tega ne bi pričakovali. Sicer pa smo zabeležili 90 tatvin (lani 165), 27 vlomov (lani 42) ter 114 prometnih nesreč z eno smrtno žrtvijo (lani 137 nesreč s tremi smrtnimi žrtvami). V prvih treh mesecih smo se ubadali z vlomi, predvsem so izstopali vlomi v kleti blokov na Tomšičevi ulici v Slovenski Bistrici. Sicer pa opažamo, da je sezona vlomov predvsem v jesenskem in zimskem času, ko so dnevi krajši. Sedaj več energije namenjamo prometni varnosti, saj se začenja turistična sezona, na podlagi izkušenj preteklih let pa bomo več pozornosti namenili tudi Laporju. Generalno gledano je situacija mnogo boljša kot lani,« je povedal komandir Aleksander Lubej. Glede prometne varnosti je še dodal, da če bi vsi vozniki upoštevali cestnoprometne predpise, bi bili rezultati še mnogo boljši. K boljši statistki je po mnenju prisotnih pripomogel tudi projekt varovana soseska, ki že četrto leto povezuje policiste, podjetje Varnost in tudi redarje. Mojca Vtič Veliko kolesarskih poti, a niso povezane Člani varnostnega sosveta so govorili tudi o šolskih poteh. »V tem času moramo preveriti varnost šolskih poti. Veliko je bilo na tem področju že storjenega, ne pa vse. Vsako leto pritiskamo na proračun, da se nameni še več sredstev za prometno signalizacijo in boljšo označenost poti,« je povedal Mlakar. Sicer pa so učenci OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica letos pripravili pregled kolesarskih poti v Slovenski Bistrici. In kaj so ugotovili? Da je v občini in tudi v okolici šole premalo kolesarskih poti in da je še veliko nevarnih točk za kolesarje. Seje varnostnega sosveta se je udeležil tudi župan Ivan Žagar, ki je glede ureditve kolesarskih poti povedal: »Kjer se načrtujejo nove cestne povezave, jih vključujemo, je pa situacija pri nas enaka kot drugod po Sloveniji: veliko kilometrov je kolesarskih stez, a niso povezane in zato nimajo učinka. Sedaj bom končal, kjer vedno končam - problem je s financami, pa tudi z zemljišči. Sedaj smo uspeli na razpisu za strategijo prometa v Slovenski Bistrici in upamo, da bodo rezultat projekta konkretne rešitve.« Napoved vremena za Slovenijo Na nebu megla 25. dne, hudo zimo napove. 18/28 Danes bo večinoma sončno, predvsem v severni Sloveniji bo nekaj ploh in neviht. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 19, ob morju do 22, najvišje dnevne od 27 do 32 stopinj C. Obeti V soboto se bo še nadaljevalo povečini sončno vreme s kakšno vročinsko nevihto. V nedeljo pa bo spremenljivo oblačno, plohe in nevihte bodo bolj pogoste, nekoliko manj vroče bo. Vremenska slika Nad južno Evropo in Sredozemljem je območje visokega zračnega tlaka, ki pa nad srednjo Evropo že postopno slabi. V višinah priteka k nam od severozahoda topel in občasno nekoliko bolj vlažen zrak. Foto: MV Foto: SM