21. številka Ljubljana, v petek 25. januvarja. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan avefier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vs t ro - o ge r ak e dežele za vse leto 1B gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., r.a jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. IO kr. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.7 če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravni Stvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V Kfnl»ljani 25 januvarja. Koncu bližajo se državnozborske počitnice, ki pa letos za mnogo poslancev neso bile počitnice, kajti deželna zbora dveh največjih kronovin, Češki in gališki, sta tačas zborovala. Poslanci se že pripravljajo, da odpotujejo v državno prestolnico in začno zopet parlamentarno delo. Mi Slovani avstrijski se nikakor posebno ne veselimo zborovanja narodnega zastopa, ker smo že vajeni, da naši poslanci za nas navadno le malo ali pa ničesar ne dosežejo, da nam še jedne srednje gole isposlovati ne morejo, če ni ravno naučni minister pri dobri volji. S kaci m i nadam i se je bilo začelo zborovanje jeseni ! Sploh se je mislilo, da se sedaj za Slovane začenja boljša doba. Saj je z imenovanjem novega ministra za Galicijo zginil iz ministerstva poslednji ostanek liberalne vlade kneza Auersperga in z imenovanjem novega pravosodnjega ministra se je bilo pomnožilo število Cehov v ministerskem svetu za jednega Čeha, in sicer za jako odločnega pristaša državnozborske večine. Kako veselje je bilo zavladalo, ko je Sehon-born bil poklican v ministerstvo. Pa kmalu smo spoznali, da smo se nad tem možem jako motili. Skoro se nam dozdeva, da se je le zaraii tega laskal Cehom, da so nm pogladili pot v ministerstvo, kajti hrepenel je kedaj postati minister. Še bolj je pa nekda njegova soproga želela bivati v ministerskem hotelu. Grof Taaffe ga jft pa najbrž bolje poznal nego Čehi, zato ga je pa poklical na Dunaj. Vedel je, da bode delal same ovire Slovanom. Grof Schon-born ima kot visok aristokrat zveze s češkimi ple-menitniki, kateri imajo velik upliv v češkem klubu in zato se ga hoče Taaffe posluževati, da bode pritiskal na Čehe, da ne bi prevt-č zahtevali. Češko tako imenovano zgodovinsko plemstvo pa tudi ni posebno vneto za narod in se bode rado dalo rabiti grofu Schonbornu za sredstvo proti narodu. Že prva imenovanja grofa Schonborna so nas poučila, do od njega nemarno kaj pričakovati. Ozira se le na svete, katere je dobival od Slovanov na- sprotnih stranij, na pr. kadar gre za Slovence, na svete, ki jih dobiva iz Gradca, od koder za Slovence nič dobrega ne pride. Mi Slovenci moramo jako obžalovati, da ni več Pražak pravosodnji minister. Od njega smo marsikaj dosegli, če tudi nakrat ne vsega. Res mu je manjkalo malo energije, a temu je bilo najbrž le to uzrok, da ga morda njegovi tovariši v mini-sterstvu neso dovolj podpirali. Grof Schonborn je zares bolj energičen, a svoje energije ne uporablja proti nasprotnikom SIovanBtva, a le proti Slovanom, katerih nasvete nekda kar osorno zavrača. Res je grof Schonborn za nas Slovence ugodno odgovoril na neko interpelacijo glede imenovanja slovenskih pravnikov na Koroškem. Po tem pa ne smemo meriti političnega prepričanja njegovega. Tu je zagovarjal delo prednika svojega, katerega pač zatajiti ni smel, ker je še vedno član vlade. V jesenskem zborovanji je državni zbor kaj malo uspešnega sklenil. Vprašanje o uvedenji narodne jfdnakopravuosti ni storilo nobenega koraka dalje, v narodnogospodarskih zadevah so se sklenile nekatere stvari, pa največ tudi le polovičarske in jako problematične vrednosti. Za zboljšanje stanja kmetovalcev in malih obrtnikov se ni še nič izdatnega storilo. Pač pa so se povišala državna bremena državljanom. Pred vsem se je poostrila vojaška dolžnost, ž njo pa tudi državni stroški. Poostrili so se pogoji glede jednoletnih prostovoljcev, ne da bi se bile za to dovolile kake koncesije. Celo slovanskim jezikom se ni dovolil nič večji delokrog v vojski, če tudi Slovani nosijo velika bremena za vojsko. Vojska ostala bode nemška, kakor je bila doslej. Sklenila se je bila sicer neka resolucija glede rabe slovanščine pri častniških izpitih, pa ni našla milosti pred člani gospodske zbornice. Tako bode za deset let ostalo vse pri starem. Še menj naklonjenosti pa moramo pričakovati sedaj od vlade. Vojni zakon je srečno pod streho in s tem je dovršena jedna najtežjih njenih nalog, torej nas ne bode več tako i otrebovala. Govorili smo že nekajkrat ob uzrokih, zakaj da ima naša državnozborska večina tako malo upliva na vlado. Jeden najglavnojih uzrokov je, kakor smo že dokazovali, da desnica nema nobenega skupnega programa, da razne frakcije večkrat celo ovirajo druga drugo. Da bi se temu dalo od-pomoči, je gotovo. Popoten skupen program se ne da sestaviti, ker se v marsičem načelno ne strinjajo vse skupine državnozborske večine. Tako vprašanje, o katerem se ne morejo vse stranke sporazumeti, je obnovljenje pravic Češke krone, ali pa vprašanje o razdelitvi naše države v upravne skupine po narodnostih. Take stvari pa itak .v; ne bodo tako hitro prišle na vrsto, vsekako ne poprej, da bodo Madjari popolnoma dogospodarili ter bode konec treba narediti dualizmu. To pa še ne bode letos ali drugo leto, če tudi ogerski državni voz hitro drdra navzdol. 0 vprašanjih, katera so pa sedaj najnujnejša, se pa že da doseči sporazumljenje, seveda drug drugemu morali bomo nekoliko odjeujati, ker je vsaka frakcija drugej potrebna. To bode tem ložje, ker jednej najglavnejših točk, izvedenju narodne jednakopravnosti, nobena frakcija na desnici načelno ne nasprotuje. Po letu se je po raznih listih mnogo pisalo o potrebi tacega programa in tudi na volilnih shodih se je govorilo o njem. Uplivni člani desnice so se ogrevali zanj, a ko je zopet sešel se državni zbor, je pa bilo vse tiho. Zadnje dni smo pa žalibog celo čitali v nekaterih čeških listih, da sporazumljenje mej obema češkima frakcijama ni lahko mogoče, ker ne gre, da bi se zaradi tega premenile nekatere točke pravil češkega kluba. Nekaterim gospodom se torej zde nekatere določbe pravil važnejše, nego pa sporazumljenje zastopnikov narodovih. To je tembolj čudno, ter se je zadnji čas od obeh stranij že priznavalo, da se v načelih obe češki stranki strinjata, samo v tem ne, kako bi se naj skušalo priti do njihovih idealov. Sedaj je pa že vender skrajni čas, da desnica jedenkrat dobi svoj program. Mi bi torej opozarjali naše poslance, da naj to stvar sprožijo, ko zopet pridejo na Dunaj. Dobro bi bilo, da bi se desničarji sporazumeli, prodno se začne budgetna debata, ker je tedaj najugodnejši čas, da razkrijejo vladi LISTEK Rodbinski spomini. Ruski spisal G. P. Dan i le vs ki, prevel Vinko. III. Babičin raj. (Dalje.) Babica je večkrat obiskala hutor na Bogati. Osobito rada je tam pozdravila spomlad. Šla je k sorodnikom na Samaru ali na Torec, izpovedala se tam v velikem postu ter šla pogledat Grunjo. Grunja bila je že v osemnajstem letu. Februvar- bokogrej zavel je z gorko sapo, a jedva za spoznanje. Koli v plotu, ogli koč in sked-njev na solnčni strani so se zjutraj otajali, a na večer zopet pomrznili. Tudi marec prinesel je še mraza in snega, dasi je bilo nebo že prijazneje in modreje. Oznanjenje Marijino je tu, konec posta. Od juga potegnil je znani, topli veterček, poln obetajoče prijaznosti. Stari konjski pastir Maksim pogledal je skozi okno, opasal si pas ter rekel ženi: „Kaj praviš, Hana, gotovo je že spomlad na dvorišči?" — „Moguče, da je že!" — odgovori žena bojazljivo in pokorno. In oba gresta na kocin prag ter veselo pogledata preko zasinjele stepe. — „Čas je gospodarici poročiti; naj jej ona piše, da bode konje treba spustiti ven, vsaj na stara strnišča." Tudi Grunja stopi na vrata. Vse okrog je še tiho. Beli, tenki oblaki plavajo nepokojno nad Bogato, narastlo vsled pritoka stepuih vod. O zarji je že premrzlo in po noči Se hrusta pod nogami. A v lice veje že druga, radodarna, nekako praznična toplota. Človeku se zdf, kakor da je po vzduhu razširjen hlap mladega opojnega vina. Vsakdo, ki stopi iz hiše, njegova obleka, lice, besede — vse diše spomlad. Prišla je vigred. Velika, vsled zime shujšana kavka glasno kri-čaje s polja zleti na pašnik. Solnce se je pokazalo, sije ter se ne skrije. V njegovih žarkih tajajo se studenci, sneženi kupi in zameti. Vse se kadi, preobrača, šumi in teče. Proti večeru se nekoliko ustanovi. Grunja stopi na krilce; tiho je na okrog, samo psi lajajo pri daljni ovčarni. V temi 5uje se šum izpodjcdenega snega, neprestano žuborenje in šepetanje po klancih v raznih izdolbinah in jarkih odtekajočih vod. Grunja stoji ter posluša, kaj govore vode in kaj šepeče spomlad. Zopet je vse utihnilo, niti glasu ni čuti. A zdajci pri skednji vnovič nekaj zašumf. Nabrana voda prodrla si je pot skozi slamo v gnojni jami, zakipela, bruhnila ter se udrla čez dvorišče doli k reki. Sedaj zopet s streha zvonko padajo bliščeče kaplje kukor grah ali svinčeni drob debele, gorkota je raztalila sneženo plast . . . Minul je zopet jeden dan, potekel jeden teden. Grunjo mikalo je na vrt. Iz vlažnih, ogretih tal pokazale so se prve trave in v gorkem solnci se naglo razrvitajo. Modre veternice in beli zvoućki gnezde mej drevjem, ki je še brez listja. Pokazale so se lastavice in metulji. Popki na mladikah so se napeli in njih klejasta, dišeča peresca razvijajo se v zelene in bele kolačke. Še jeden dan — višnje in gloga skoro ni več spoznati: vse je jedna sama bela stena in daleč okrog diši po medu. Pokazali sa 8e roji mušic in komarjev. Po poti je polno pajkovih mrež. Rogati črni žužek čez slame in mladike pridno vznak vleče iz raznega peska stlačeno krogijico. Kukavica se že oglaša in tudi slavca je čuti . . . Grunja sedi, na krilci, daleč bo njene misli pri kavkaškem ujetniku ali pri ciganu Aleku.^ Pristava stoji na vzvišenem mestu. Za pašnikom širi se na desni in levi nedogledun stepa, po široki dolini vije se rečica Bogata, za njo zopet višina in zopet sinja, ravna stepa. Vso to vidi se s krilca želje in težnje svoje, od katerih neso pripravljeni nit od jenjati. Samo potem bomo imeli od budgetne debate kaj uspeha. Vlada bode videla, da ima opraviti z zahtevami vse državnozborske večine, ne pa le z željami posameznih poslancev. Drugače bode čas pri budgetni debati zopet zgubljen, naj se z zgo-vori svojimi še tako odlikujejo naši poslanci in naj se še tako priznavajo njihove velike zmožnosti. Politični razgled. Notranje dežele V Ljubljani, 25. januvarja. Čehi ]>u naj sitega desetega okraja obrnili bo se do ministra Bražaka, da bi izposloval, da bi imeli kje prepovedi v maternein jeziku. V prošnji svoji naglušajo, da jih je nad 30.000, pa vender ni v nobeni cerkvi zanje češke propovedi. Vladi Taaffe-ovi Vender bi moralo biti ljubše, da Cehi hodijo ob praznikih v cerkev, nego da se potikajo po krčmah. Državno Motlišče je v nekem posebnem slučaji razsodilo, da se uradniki občinskih hranilnic ne morejo smatrati za občinske uradnike ter imajo torej pravico voliti v občinski odbor. Mej uzroki se navaja, da imajo take hranilnice svoje premo ženje in svojo od občinskega odbora nezavisno upravo da ro torej samostojni zavodi, in da uradnike nastavlja le odbor hranilnice. Poljski listi poudarjajo veliko važnost povišanja Krakovskega škofa v kneza. Po njih mislih to povišanje ni velike politične važnosti le za Oa-licjo temveč za ves narod poljski. Imelo bode gotovo tudi Upliv na rusko pogajanje z Vatikanom. S tem se je oživelo jedno starih pravd naroda poljskega. Pa tudi v deželnem zboru je deželni maršal naglašal veliko važnost tega povišanja, ki ni samo premenenje naslova, temveč obnovljanje stare pravice naroda poljskega. Vnaisje države. Kralj Ni*l>.sl&i še nikakor ne misli odsloviti sedanje vlade. Kralj hoče, da sedanja vlada posreduje pri izdelovanji volilnega reda, o katerem so se posvetovanja v ožjem ustavnem odseku začela. Nov volilni red mora biti izdelan do 1. maja. Potem Be pa začno priprave za volitev v malo skupščino, ki bodo Še le dne 14 decembra. Te volitve bode še vodila sedanja vlada in še le potem bode odstopila, ko bode voljena nova skupščina. Srbi bodo morali torej še precei časa čakati, da dobe zares pravo parlamentarno vlado. Ruski listi mislijo, da je bil prihod Aleksandra Battenberškega v zvezi z dogodki na It4»lgur*li«»iii. Vesti, da je prišel na Dunaj le zaradi tega, da izroči rede očeta svojega, so Je prazen izgovor, s katerim *e resnica prikriva« V Bolgariji se poslednji čas razmere jako neugodno obračajo za Koburžana. S svojo propagando za katoličanstvo je vzbudil ve liko nevoljo mej narodom, vojska pa že davno ne mara zanj, ter je zato lahko mogoče, da bode v kratkem moral pobrati kopita. Batteuberžan pa ima dosti pristašev na Bolgarskam in bi se mu po odhodu Koburžana ponudila prilika, da se povrne v deželo. Na Dunaji bi baje tudi rajši videli, da se v Bolgarijo vrne Batteuberžan, nego da bi bil voljen kak Rusiji povoljen kandidat knezom. Ruski listi uaglašajo, da Batteuberžan nema nobenih pravic do prestola bolgarskega, ker se je odpovedal. Sedaj bi ga moralo voliti sobranje, potrditi Turčija in priznati velevlasti, Rusija bi ga pa nikdar ne priznala in njegov povrat v Bolgarijo bi torej ne napravil zakonitega stanja ampak le nove zmešnjave. Od neke strani se je poslednji čas poskušalo očrniti italijanskega in angleškega veleposlanika ter kakor na dlani. Na dvoru je tiho. Delavci, stari in mladi, šli so sejat. Ovce in konji paBejo se za griči, ki jih zakrivajo. Solnce greje, ptice so utihnile. Niti glasu ne pride do Grunje. Čuje se le pridni petelin, ki brska na gnojišči ter kliče izgu bivše se kokoši, ali pa tolpa golobov, ki se s šu mom dvigne, z ovčje staje ali z mlina, pregnana od sokola ali mačke, ter krožeč zleti k vrbam na travniku . . . Grunja ogleduje golobe, skedenj, pol katerim so nakopičene sani, razno hišno opravo, katero je bila Flugovka obesila na vrv, razpeto mej kletjo in skladiščem, zajčjo kožuhe, prevleke za blazine, korzete, posteljne odeje, robce in vreče. Nekaj časa Grunja sedi, vzdihne ter odide na vrt. Tamkaj v sočni travi in grmičih kipi vrvenje raznih ptic pevk in druzih živalij. V skrivališčih v tleh, mej perjem in na drevji kriče, vrše in sume novorojene krilate in štirinogate družine. V zraku je čedalje večja so-parica. Zemlja je razgreta. Nad stepami plavajo sedaj rastoč, sedai giueč velikanski megleni stvori . . . Kar se, na plotovih koleh iu ovenelih grmih prikaže ostronosa, neprestano čivkajoča ptica pivka. Grozen vihar se dvigne, ploha se ulije . . . turškega velikega vezirja pri sultanu, kar se pa ni posrečilo. Sultan je nekda spoznal takoj Uši ter imenovane osobe še bolj čisla ko poprej. Poslednji čas se je govorilo tudi o zarotah proti sultanu, kar je pa tudi neosnovano. Princ Viktor Napoleon je nedavno ustavil Brus-selj in to je dalo povod raznim govoricam. Govorilo se je, da je odšel na nek grad blizu frmicoNke meje, kjer bode čakal, kako se stvari razvijo. Na Francoskem republika ne stoji posebno trdno ter utegne v kratkem nastopiti pravi čas, da zasede prestol francoski. Njegovi pristaši pridno delajo zanj. Tako so trdili nekateri. Nek francoski list je pa raznesel vest, da mu je ušla neka inaitressa ter se je princ odpravil na pot, da jo zopet ujame. Tudi to vest so mnogi verjeli, posebno oni, ki bolje poznajo življenje mladega princa. Pa tudi ta vest baje ni resnična. Princ je nekda le odpotoval v Farnbo-rough k cesarici Evgeniji, da bi mu dala kaj denarja, ker je v velicih denarnih zadregah. Oče mu nekda neče ničesar dati, ker menda bi tudi rad prišel na prestol, a mu sin dela ovire s tem, da se tudi on poganja za krono francosko. Vlada nemška ne misli poslati voja kov v Afriko za varstvo nemških naselnikov. V B 'rolinu mislijo, da naj se nnselniki le sami varujejo pred domačini. Dolžnost vlade je samo gledati, da druge vlasti ne bodo ovirale nemškega naseljevanja v Afriki. Proti napadom Afričanov bode nemška dr žava naselnike svoje le toliko branila, kakor je to mogoče mornarici. Nemškim naselniko n s tem ne bode dost' pomagano in najbrž bodo Afriki obrnili hrbet ter si bodo Angleži lahko brez upora polastili krajev, katerih so se dosedaj Nemci lastili. Za dolžnost pa zmatra nemška vlada po inoči ovirati trgovino z robi, toda najbrž ne bode imela v tem OZiru posebne sreče Kako oblast bode itnel nemški državni komisar, še ni določeno. Pa naj bode njegov delokrog kakeršeu koli, brez vojaške sile bode le malo opravil. ISeljrijNka zbornica je sklenila pretresavati predlog bivšega klerikalnega pravosodnjega ministra Woeste, da se učiteliem, ki so vsled liberalnega šolskega zakona iz 1879. leta se odpovedali službam ter zgubili pravico svojo do vdovskih in sirotinskih blugajnic, vzlic temu, dajo zopet pre.šnje pravice. Vlada se je izrekla, da nema nič proti temu, če pretresuje zbornica predlog, ki se pa nikakor vspre-jeti ne more. Domače stvari. — (Konfiskacija) Včerajšnjo številko na šega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi uvodnega članka z naslovom nO sedanjem položaji", ki smo ga posneli po listu „Russkoje Djelo". K tej zaplenbi opomnimo samo to, da so isti članek posneli tudi drugi v Avstriji izhajajoči listi, ne da bi bili konfiskovani. — (V Po reči) umrl je predvčeraj dr. Fran Vidulich, deželni glavar istrski in državni poslanec. Od leta 1861. bil je deželni, od 1867. 1. državni poslanec. V državnem zboru bil je od 1873—1879. 1. prvi podpredsednik. Kot deželni glavar istrski kazal se je našim poslancem nasproti jako pristranskega in krivičnega, sploh bil je, dasi v Losi nji porojen, strasten naš sovražnik. — (Umrl) je g. Anton Dvoršak, župnik v Šent Vidu na Štajerskem, kjer je 40 let župni-koval. Rojen je bil dne 16. januvarja 1805 v Tinjah pri Slovenski Bistrici, torej dosegel visoko starost 84 let. Zapustil je veliko premoženje, katero je menda volil za dobrodelne namene. Že pred leti je več tisoč goldinarjev podaril za popravila župne Grunja izpolnila je devetnajsto leto. Proti koncu zime tega leta prehladila se je Grunja, idoč s Flugovko v bližnjo vas v, cerkev, ter skoro ves veliki post ležala za vročuico. Babica poslala jej je ranocelnika ter jo veliki petek tudi sama obiskala. To zimo je tudi v stopi zbolelo mnogo ljudij. Stari konjski pastir Maksim je umrl in na njegovo mesto poslal je Jakob Jakovlevič dmzega pastirja, Rodko, s priimkom Belogubov. O smrti in pogrebu Maksima, kakor tudi o prihodu BGlogubova zvedela je Grunja samo iz žalostnih vestij, ki so časih došle k njej v stanico, kjer je bolna ležala. 0 veliki noči je Grunja nekoliko okrevala. Bleda še, shujšana in slaba oblekla se je, dejala si na glavo robec ter opotekaje se iz dolzega časa podala se °na vrt. Bilo je h koncu aprila in nočilo se je. Ovce šle so na vodo. Konjska čreda dirjala je s stepe proti domu. Grunja je željno dihala sveži zrak in vonjavo cvetočega drevja ter si zakrivala oči pred bliščečitn solncem, tonečim za reko. Nikdar spomlad Grunje še ni tako nveselila in očarala. Solze lile so jej po lici. Sedla je na kup prsti, uprla glavo v roke ter sprva tiho, a čedalje glasneje zapela nekedaj cerkve v Tinjah, za revne, za dijaško kuhinjo v Mariboru itd. Tatovi in roparji, ki so znali za njegove zaklade, bo večkrat skušali pri njem ulomiti in ga oropati , pa jim je vselej spodletelo, kajti pokojni župnik bil je jako pogumen in čvrst in je še pri sedemdesetih letih sam ukrotil roparja, ki ga je napal. — (Umrl) je pretekli torek gosp. Andrej Pogorelec, župnik v Kolovratu, v 50. letu dobe svoje. — (Občni zbor) društva „Pra vn i k" bode, kakor že naznanjeno, jutri večer točno ob 8. uri v tukajšnji magistratni dvorani z otvorjenjem društva in z volitvami opravnikov na dnevnem redu. Ob jednem bodo se vBprejemali tudi novi društveniki. Dosedaj se jih je prijavilo že lepo število. — (Imenovanja.] Gosp. dr. Fran Zbaš-n i k , začasni okrajni komisar, je stalno imenovan, vladni koncipist g. Viktor Parma imenovan je začasnim okrajnim komisarjem, konceptni praktikant gosp. Ludovik Schiviz pl. Schivizhoffen začasni m vladnim koncipistom. — (Za prvo letošnje porotniško zasedanje) v Ljubljani določen je predsednikom g. Fran Koče v ar, predsednik deželnemu nadsodišču, njegovim namestnikom g Ludovik Ravnikar, deželnega sodišča svetnik. — (Družba sv. Cirila in Metoda) je pretekle dni prejela od onstran Karavank 29 gld. domorodnega daru. — S tem se popravlja neljuba pomota, da je 19 gld. bilo in — da bode dobrih posledic tudi pomota — kliče: Na noge, premožni domoljubi, ker ti nepremožni, ki so darovali 29 forintov — dali bi bili veliko tudi v tem slučaji, da jih je le samo 19 bilo! — (Slovensko gledališče.) Nedeljo dne 27. t. m. predstavljala se bode prvikrat »čarovnica pri jezeru". Po Frana Missla narodni drami v četiiih činih: „Die Zauberin am Stein" poslovenil Anton Trstenjak. Dejanje igre se vrši v 17. veku ob Bohinjskem jezeru. Kakor se nam po roča izza kulis je omenjena drama najbolja igra v letošnjem novem repertvarij dramatičnega društva, ki obeta isto tako prodreti in udomačiti se na slovenskem odru, kakor v lanski sezoni „Revček An-drejček". Naj torej slavno občinstvo napolni gledališče, ter tako blagodejno upliva na igralno osobje. Naslovno ulogo igra gospodična Zvonaijeva. Pri reprizi te igre bode ulogo ljubimoevo (sedaj gosp. Borštnik) igral g. Danilo iu ulogo blaznega Martina (sedaj g. Slavko) igral g. Borštnik. „Čarovniea pri jezeru" je prav dobro lokalizovana. Dejanje vrši se ob »Bohinjskem jezeru" za turških bojev. — (Uredništvo „Obrtnika") prosi nas naznaniti, da bode zaradi premajhnega števila naročnikov „Obrtnik" izhajal zanaprej le po jedenkrat na mesec, in sicer 8. dan vsacega meseca. Naročnina znaša za celo leto 1 gld. 50 kr, s pošiljanjem vred. Naročniki, kateri so polletno naročnino že plačali, prejemali bodo list do konca tega leta. Druga številka izide dne 8. februvarja. — (Nabiranje k r a j e p i s n i h imen.) V zadnjem času blagovolili so nalogo pogoditi in poslati ugodne rešitve: Župnik Sila: za Repen-tabor (zopet na obširen dodatek); kaplan Šijanec: modno pesen, katero jo je bila kuma naučila s klavecinom: Ja 1 m < i 111: -1 pastuSka, Ves mir moj — etot lug; Sohiičkii mne — podružka, Baraiek — milej drug .. . Grunji za hrbtom začujejo se koraki. Nekaj je zašumelo v grmiču. Umolkne ter se ozre. Razmakni vši črešnjeva veje, stal je pred njo brez pokrivala visok, postaven človek v sivi ponošeni, z jermenom prepasani jopi, s pipo, nožem in lanceto za pasom. Bil je rusih las, brada mu je jedva poganjala, njegov obraz je bil mladosten, ogorel in oči prijazne, vesele in plahe. — Ptičke, gospodičina, za vas! ... — pravi došlec — ter odpre široko, žuljasto dlan. Grunja pogleda tja: pred njo na odprti roki sedela je dvojica čivkajočih, žolte, mehke kljunčke odpirajočih, jedva s sivim mahom poraščenih ptičkov. — Kaj je to ? — vpraša Grunja. — Ptički, gospodičina, škrjanci ali pa škorci... Ne bojte se, le poglejte . . . — A kdo si ti? — Novi konjski pastir Rodka, gotovo ste že izvolili slišati. Grunja ustane. (Daljo prih.) za Noro Cerkev in Višnjo Vas pri Celji; ad-ministrater Šašelj: za Adlcšiče; župnik Jare: za Dol in Dolsko; župnik Hoenigman : za Os iN ni c o; okrajni tajnik Gabršek: za Vransko in S v. Hi e r o n i m a na Štajerskem; župnik Prijatel: za Struge; bogoslovec Šašel: za M o k r o n o g in Ostrožnik: trgovec Mejač v Komendi: za Kapljo Vas, N as o v i če in S u h o dol je; župnik Mar-telanc: za ProBek; župnik Žmave: za Remšnik pri Marnbergu; kaplan Bernik: za Kranjsko Goro; administrator S Itobič: za Šentursko Goro nad Orkljami; župnik Sancin: za Sv. Antona, Bazovico, Črnikal, Hrastovlje, Kubed, Pasjo Vas, Gračišče, Rožar, Pod-peč, Tinjan in Za z i d pri Kopru. — Hvalu! — (Bralno društvo v Kurjivasi) šteje, že nad 20 članov in bode prihodnjo nedeljo imelo svoj prvi zbor v hiši g. B o rš tu i k a, ki je največ storil, da se ustanovi to društvo. — (Mannlicherjeva repetirka)se jako marljivo izdeluje. Pretek'i teden je na Dunaji bivajoči pešpolk Hess dobil Mannlicherjevo repetirko, s katero so sedaj izmej posadke Dunajske oboro ženi dva pešpolka in bat lijon lovcev. — (Železnica iz Radgone v Ljutomer.) Kakor se je že poročalo v našem listu, se je 15. t. m. vršila revizija te železnične proge. Gotovo bode marsikoga mikalo zvedeti imena onih, ki so se udeležili te revizije. Ti so bili nastopni: generalna inspekcija železnic vojno ministerstvo, južna železnica, štajerska namestnija po deleg. gosp sve tovalci S* ederji in nadinženirji Hochenburgerji, deželni odbor štajerski po deleg. gosp. dr. Schmie-dererji in nadinženirji Eggerji, trgovska zbornica štajerska, okrajni zastop Gomjnadgonski po gosp. dr. Goričkomu in Šlanderji, okrajni zastop Ljutomerski po gosp. Kukovci in Vaupotiči, trg Ljuto merski po deleg. gosp. Semliči in Stcverji Josipu, mesto in okraj Radgona po svojih zastopnikih ; seveda tudi okrajno glavarstvo Ljutomersko iu Radgonsko po svojih glavarjih. — (Iz Bolgarske) priobčil je „Hlas Naroda" jako smešno vest, iz katere vidimo, kako žalostna je princa Ferdinanda uloga. „Pred nekoliko dnevi razobesila se je nad konakom princa Kobur-škega mesto bolgarske trobojmee zastava a Kobur-škim hišnim grbom, kar je v bolgarski prestolnici prouzročilo veliko razburjenost. Knez priobčil je v uradnem listu izjavo, v kateri je to premembo opra -vičeval. Toda ministerski svet sešel se je hitro in zahteval je, da se nova zastava odstrani. Uradu i list z izjavo prinčevo pa seje na povelje gospoda Sta m b ulova konfiskoval. — (Društvo tiskarjev, kamu o piscev in k a m n o t i s k a r j e v na Kranjskem) izdalo je svoje letno poročilo za d6bo od 1. januvarja do 81. decembra m. I. Dohodkov imelo je društvo 2003 gld. 51 kr., troškov 1281 gld. 55 kr., torej 721 gld. 96 kr. preostanka. Društveno premoženje naraslo je na 10.046 gld. 24 kr. in je naloženo v kranjski hranilnici, v srebrni in papirni renti. Obolelim članom izplačalo se je 625 gld. 31 kr.podpore. Članov imelo je društvo 66, društvena kniiž-nica broji 450 zvezkov, izmej katerih je bilo v preteklem letu 378 knjig izposojenih. — (»Dobrovoljni orkestar hrvatskog Sokola") broji danes 192 članov (12 utemeljiteljev, 128 podpornih, 52 izvršujočih članov). Društvo ima 400 gld. gotovine, glasbeno orodje pa je 1GO0 goldinarjev vredno. Predsednik društvu je naš rojak g. dr. Ivan Kosirnik. Te vrstice napisali smo dotičnim našim krogom v preudarek, bi li ne kazalo, posnemati hrvatskih Sokolov vzgled. — (Ameriške trte,) katere so stanovitne proti trtui uši, prodava deželna vinarska šola pri Mariboru po 5 gld. za tisoč šib, jako nizka ceua, za katero si lahko vsak vinogradnik omisli te trte. Drugod so po 15 do 20 gld. Kakor se nam poroča, so v državni ameriški trtnici pri Kostanjevici 150.000 ključev narezali od tamošnjih ameriških trt, od katerih pa še ni veliko oddanih. Najbolj zanje oglašali so se Vipavci. — (Z Reke) javlja so „Narodnim Novinain", da je kontrolor pri glavnem carinskem uradu, Slavski. dne 14. t. m. ostavil urad in zginil brez sledu. Pregledali so blagajnico in našli 1000 gld. nedostatka, katerega je pa že jeden njegovih tovarišev pokril. — (V novi odbor čitalnice v Dobli-čah pri Crnom 1 j i) izvoljeni so: Fleck Jurij, predsednik; V r t i n Matija, podpredsednik ; Kupljen Anton denarničar; Plaveč Jožef, tajnik; odbor- niki: Studel Matija, Hrela Jožef, Smalcl Matija, Stojnic Jožef. — (Odbor „B or o v n i š kega bralnega društva") vabi uljudno k plesni veselici, katera bode dne 2. februvarja 1889. v prostorih gospođa Frana Gregorke. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustop-nina za ude 30 kr., za neude 50. kr. — (Vabilo k veselici,) katero priredi „Narodna čitalnica" v Cerknem v soboto dne 2. svečana v prostorih gospoda Andreja Kobala v spo min Valentina Vodnika. Vspored: 1. „Naprej" D. Jenko, godba. 2. „Slovan na dan", H. Volarič, mešani zbor. 3. Govor. 4. „Ilirija oživljena", moški zbor. 5. Deklamacija. 6. Igra „Župau", M. Vilhar. 7. „Rožici", J. Laharnar, mešani zbor. 8. Odlomek iz opere „A'ila", J. Verdi, mešani zbor. 9. „Ro-jakom", A. Foerster, mešani zbor. 10. Srečkanje. Začetek ob 6l/3 uri zvečer. — Ustopnina za neude 20 kr. za osobo. Odbor. — (Iz Krope) dne 4. januvarja: Naše pevsko društvo „Odmev" napravi na Svečnico dne 2 februvarja v salonu hišne številke BO veselico na Čast vsem prijateljem „Odmevašev". 1. S petjem, čveterospevi, celim zborom, 2. s šaljivo godbo na merlotinke, 3. s plesom in prosto zabavo. Začetek ob 6. uri. Ustopnina prosta. — ( „ L e p o s 1 o v n o bralno d ruštvo" pri Mali Nedelji) bode imelo v nedeljo dne 3. fe-ruvarja v prostorih g. KoroŠeca svoj letni zbor, račun, novo volitev itd. potem bo primerna veselica z godbo, petjem, gov< ri, katerej na korist ubogih šolarjev sledi še tombola. Vsi udje in prijatelji se vabijo. — (Prva dolenjska posojilnica v Metliki) imela bode dne 10 februvarja dopoludne ob 9. uri v mestni pisarni svoj občni zbor. Iz ob-javliene bilance razvidi se jako ugodno delovanje tega denarnega zavoda. Hranilne uloge pomnožile so se na 198678 gld 0 kr., na menjiee izposodilo se je 145.410 gld, na posestva 67.581 gld. Rezervni fond iznašajoč 2 684 gld. 47 kr. bode se znatno pomnožil, ker je bilo v preteklem letu 2 160 gld. 15 kr. čistega dobička, Vredno je še omeniti, da ima posojilnica uplačanih 531 deležev po 18 gld. — {Raspisanih je pet ustanov po 30 0 gld.) za dijake triletnega živinozdravniškega tečaja na Dunaji. Pravico do teh ustanov imajo dijaki iz Štajerske, Koroške, Kranjske, Primorske, Dalmacije, ki so dovišili 6. razred gimnazije ali pa realke. Prošnje do 15. februvarja na m nisterstvo za u k in bogočastje. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Pariz 23. januvarja. Slikar Aleksander Cabanel, član akademije, umrl. Pariz 23. januvarja. Trditev nekaterih listov, da se hode vojvodi Ai.tnalskemu dovolil povratek v domovino, se zanikuje. Berolin 23. januvarja. Potrjuje se, da je Roggenbach blizu Zuricha kupil posestvo in da se bode tjakaj preselil. Berolin 24. januvarja. „Norddeutschc" piše: Poročilo nekega tukajšnjega lista iz Londona, da je angleška vlada sklenila, da se bode odločno držala pogodbe, po kateri ne sme nobena evropska vlast dobiti prevage na Samoa-skih otocih in di sta Anglija in Amerika v Berolin poslali note, rekoč, da je nemških agentov postopanje proti pogodbam in proti diplomatski etiketi, — je izmišljeno. „Norddeutsche" dostavlja, da, akoravno tacih pogodeb ni, kakor so v rečenein Londonskem poročilu omenjene, to vender Nemčije, kakor se ob sebi umeje, ne bode zadržavalo , da ne bi spoštovala pravic, katere so si druge države s pogodbami pridobile na Samoaskih otocih. Dunaj 25. januvarja. „Armee-Verords-nungsblattNadvojvoda Fran Salvator premeščen k 7. dragonskemu polku. — Sekcijski načelnik Lambert povodom dovr.šitve petdesetega službenega leta dobil komanderski križ Leopoldovega reda. Peterburg" 25. januvarja. Včeraj pri VVolkensteinu obed. Prisotni bili Giers s soprogo in sin misijskega načelnika. Madrid 25. januvarja. kraljica vladarica včeraj omedlela. — Dva dinamitarda so ujeli. London 2 5. januvarja. Pred sodnijskim poslopjem v irskem mestu Carrick on Suir sta se včeraj močno spoprijela policija in mno- žica ljudij , spremljajoča obtoženega poslanca O* Briena. Veliko teško ranjenih, veliko zaprtih. __ Razne vesti. * (Ituska carica) obolela je nekda na živcih, ker jo je nezgoda na železnici pri Borku zelo pretresla. Kakor „ Ruski ja Vjedomosti" javljajo, pozvan je k carici francosk specijalist za živčne bolezni, dr. Charcot, kateri, da se izogne Nemčiji in Berolinu, pojde preko Dunaju v Peterburg. * (Močan potres) čutili so v Atenah dne 22. t. m. dopoludne. * (Ubegli goljuf) Pod imenom Barone znani slepar L u z za t to, ki je bil zaradi raznih goljufij pobegnil iz Trsta, je nekda sedaj na Krfu. Živi baje v takem ubošrvu, da se hoče sam prostovoljno oglasiti pri oblastvu, da ga zapro. * (Morilca zaprli.) Iz Opave se brzo-javlja dne 21. t. m.: V Breitenfurtu pri Fiviwal-davu zapili so tamošnjega zemlji kega posestnika Kmanuvela I) r e c h s 1 e r j a , ker je na sumu, daje Umoril 83letnega osobenjaka Frana Neugebauerja. Truplu umorjenega starčka se je izgreblo in sodnij-sko pregledalo. * (Pobegnila) sta 23. t. m. po noči dva najglasovitrjša kaznjenca iz nove ječe v Ino-mostu. * (Bančni ravnatelj ujet ) Iz Pariza se dne 20. t m. poroča: Bunkine hiše ravnatelja Jakoba Meyerja, kateri jo ostavil primanjkljaj 6 milijonov frankov ter pobegnil dne 19 novembra m. I., zasačili so včeraj v nekem gradu pri Bruslji. — Ubežuega ravnatelja iskali so zaman policijski agentje po Angleškem, Nemškem, Švici in Laškem. * (Nezgoda na železnici.) Iz Novega Yorka se poroča dne 22. t. m.: Pri Elmswoodu (Michigan) skočil je osobni vlak s tiru, ker se je stila os. Mnogo potnikov je mrtvih, moj temi tudi državni |)oduainestuik, a še več jih je ranjenih. * (Take so!) V Toulouse skočila je dne 18. t. m. raz deviški inost v vodo mlada, jako lopo oblečena gospa. Nesrečnici ni bilo možno rešiti življenju; po daljšem in trudapolnem iskanji našli so mrtvo truplo in spoznali v njem gospo Marone-tovo, soprogo visokega uradnika, katero so prenesli na njen dom. Na pisalni mizi ležalo jo krasno, lepo duhteče pisemce, v kojem ranjca izjavlja, da si konča življenje zato, ker ji je šivilja popolnoma skazila obleko za plesno veselico, vršečo se tisti dan v prid revežem Koncem pisma še prosi svojega soproga, naj poskrbi, da se izdelovanje njenega mrtvaškega oblačila gotovo izroči drugi, spietnejši šivilji. _ Pravila podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaji, ustanovljenega v spomin stiridesetletnice vladarske Nj. Veličastva cesarja Frana Josipa I. Ime in sedež društvu. § 1. Imenuje se društvo: „Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaji". Sedež društvu je na Dunaji. Namen društvu. § 2. Namen društvu je dobrodelen, namreč, da podpira uboge marljive dijake slovenske narodnosti, kateri se uče na vseučilišču, tehniki ali polje-deljski visoki učilnici; izjemno, kolikor moči, tudi drugo slovenske dijake na Dunaji. Kako d o s e Č i društveni namen. § 3. Svoj namen dosezaj društvo dajaje podpore : ti) na jedenkrat ali na večkrat: b) v gotovih obrokih (na mesec, na četrt leta, na pol leta ali pa na vse leto) ; c) na kak drug način. Društvena sredstva. § 4. Društvena sredstva so: I. letni doneski: a) rednih udov, b) podpornikov ; II. doneski: c) ustanovnikov, d) dobrotnikov ; III. e) dohodki podjetij, po društvu prirejenih: koncertov, slavnostnih večerov, predavanj itd.;/") prihodki društvenega imetka Kako porabljati društvena sredstva. § 5. Od društvenih dohodkov smejo se porabiti samo letni dom ski rednih udov, podpornikov in dobrotnikov, tudi obresti od glavnice. Doneski ustanovnikov, dohodki društvenih podjetij in volila so glavniški imetek ter se morajo dajati na obresti. Udje. § 6. Udje so: a) redni, b) podporniki, c) usta-novniki in d) častni udje. Kdo je red en ud? § 7. Reden ud je vsak na Dunaji ali v Dunajski okolici stanujoč Slovenec, ako plača vsaj tri goldinarje na leto. Podpornik. § 8. Podpornik je vsak, kdor plača vsaj pet goldinarjev na leto. U s t a n o v n i k. § 9. UBtauovnik plača jedenkrat zt vselej vsaj petdeset, pravna osoba sto goldinarjev, oni iu ta na jedenkrat za vselej, ali pa najdalje v petih letnih jednakih obrokih. Častni udje. § 10. Za častnega udu se imenuje le oni, kateri si je za društvo pridobil izrednih zaslug Volitev častnega uda vrši e v občnem zboru na predlog odborov brez debate s tajnim glasovanjem, in to z 3/3 piičujočih glasov. Rednih udov pravice. § 11. Rodni udje imajo pravico, da v občnem zboru predlagajo, glasujejo, volijo in da morejo voljeni biti. Tudi smejo odboru predlagati one, kateri so podpore vredni in potrebni. Podporniki, ustanovniki iu častni udje imajo, ako so Slovenci in v zboru navzočni, iste pravice kot redni udje. Dob r o t n i k i : § 12. Dobrotniki društva bo oni, kateri z darili ali na drug način podpirajo društvene namene, četudi neso udje. § 13. Imena podpoi nikov, ustanovnikov, častnih udov in dobrotnikov morajo se razglasiti ter za-pisavati v posebno knjigo spomenico. § 14. Kdor hoče pristopiti k udom, v § 6 a), b), c) imenovanim, oglasi se pri odboru ustno ali pismeno. Kdor hoče izstopiti, naznani to odboru vsaj četrt leta pred občnim zborom. § 15. Društveno leto se pričenja 1. oktobra meseca. § 16. Kdor v prvih štirih mesecih društvenega leta po trikratnem opominu ne plača letnine, naj se izbriše. § 17. Društvene posle vodi A) občni zbor, B) odbor in C) presojevalci (revizorji). A. Društveni zbor. § 18. Odbor sklicuje občni zbor v prvi polovici novembra meseca, oglašaje dnevni red v slovenskih listdi , in sicer vsaj 14 duij pred zborovanjem. § 19. Odbor ukrene lahko tudi izredno zborovanje. Ako to namreč zahteva vsaj deset rednih udov pismeno ter prijavi dnevni red, mora odbor vsaj v 14 dneh sklicati občni zbor. § 20. Občnemu zboru pripadajo naslednja opravila: 1. Voliti predsednika, odbor in presojevalce; 2. odobravati letni račun, oziroma poročilo odborovo o delovanji društva in o gospodarstvu z društvenim imetkom preteklega leta; 3. voliti častne ude; 4. sklepati o predlogih odborovih in posameznih udov; 5. sklepati, ako je treba premeniti pravila — ali G. razdružiti društvo. Voli se z li-tki z nadpolovico pričujočih glasov. (Konec prih.) ~XT a Is i 1 o. Po končani pevski vaji v soboto dne 26. t. m. bode v čitalniški restavraciji pevski večer. katerega naj se izvolijo udeležiti gospodje pevci v mnogobrojnem številu. Čitalniški pevski odbor. S JJMUIOI Z70H" Ml « »JI za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. ^3B t ----^i.EO. rr u J o i : 23. januvarja. Pri Muliei: Atlas, Bernauor, VVcinberger. Fucbs, Leidlmaver, T'elii-u-li Haus\vald z Dunaja. — Obadi iz Gradca. — Pfeifer » Krškega. Pri Klonu : Kntzoudo»-fer I Gdanskega. — Miiller iz Trsta. — Weokher, Bala, Bodonatelo. Roaenberg, Drncker z Dunaja. — Pasavalli \l Coma. — Pere s Starega trga. — Blumcittbiil iz Bcroliua. — Peer iz Stor. — Fruisinger iz Trsta. Pri avstrijskem eesarji: Mallover s Pazina. — Fuclis iz Gradca. Umrli s<» v IJiioIjaiii: 23. jiiituvurja : Domenik Menetfhelli, brivec, 52 let, Stari trg It 2, za naduho. — Mtirija C«' ne, delavka, 80 let, Truberjeve ulico št. 1, za areno napako. — Ferdinand Lavrič, koiuij, 24 let, Kravja dolina t«t. 11, za gnojenjem v možg oidi. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina t mm d C« «—1 eo 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 73UG ram. 7.').rr4 mm. 7386 mm. —15 0" C — 2»i"C — «-0°C a', vzb. m, svz. m. svz. megla d. jas. jas. 0 00 mm. a CM 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 741*6 mm. 74P7 ram. 742-7 fflrti. — 9-8* C — 3 8" C —11 G°C al. svz. al. svz. al. Bvz. jas. jaa. jan. 0 00 mm. Srednja temperatura — 7-9° in — 61°, za 5-90 in 620 pod noruialorn. IDunajska "borza dne 25 januvarja t. 1. (Izvirno telegraficno poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 82fi0 — gld. 82-85 Srebrna renta...... 83 25 — „ 83 40 Zlata renta......„ 111-— — „ 11120 5u/fl marčna renta .... „ H805 — „ 98*35 akcije narodne banke. . . „ 88'1*— — „ 889-— Kreditne akcije.....„ 312 40 — „ 31350 London........„ 120*65 — „ 120 70 Srebro........„ _•— — ( —•— Napol.........„ 9-54 — , 9541/, C. kr. cekini..... 5(57 — , 5-67 NemSke marke...... 59-121/, — , 59 12«/, 4°/0 državne sreike is 1. 1861 260 gld. 134 gld. 50 ar. Državne srečke iz 1. 1HB4 l(Xl „ 176 „ — „ Otferbka zlata renta 48,0..... 101 „ 15 „ Pgerska papirna renta 5n/0 . ... 93 „ 55 „ 5»7« Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ 75 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 121 „ 50 „ Zemlj. obe. avstr. 4»/,°/0 zlati zast. listi . 121 „ 50 „ Kreditne srečke.....100 gld. 183 „ 25 „ Hadolfove srečke..... 10 ., 21 „ 75 „ Akcije angJo-avstr. banke . . 120 „ 126 „ 20 „ Trammway-drust. velj. 170 gld. a v. 224 „ 25 ,, Učenec, blizu 15 let star, poštenih kmetskih starišev sin. računanja, slovenskega jezika in nekoliko nemščine zmožen, vsrirejme se takoj v kupčijo z mešanim blagom. Prednost ima, kdor je bil že v kaki prodajalnici. — Vse drugo pogoje pove ILv-Iilisiel Omatien, (61— 1) trgovec v Višnji gori. še dobro ohranjen, Je na prodaj po nizki ceni. — 1'red Skotijo Štev. 18 v I. nn«lstrop)i se natančneje poizve. (41—2) Št. 791. Razglas. (45-1) Njegovo c. in kr. apostolsko Velečastvo je z najvišjim odločilom z dne 27. decembra 1888. leta najmilostiveje blagoizvolilo potrditi sklep deželnega zbora vojvodine Kranjske, s katerim se stolnemu mestu Ljubljani dovoljuje, da sme o