255
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Ljubljane. Gimnazijalne in   realne   šole   so   letos končane   in pred nami   leže   letniki  gimnazije naše ljubljanske in novomeške, in pa ljubljanske spodnje realke.  Ker smo vsako leto o teh kaj spomnili, naj omenimo tudi   letos. — Realoa šola s tremi spodnjimi  razredi je doveršila letos že 5. leto svojega obstaja ia bi bila dala, kakor nam letnikov pregled kaže,   že 120   za   višje  realne šole ugodnih ali   za   različne    obertnijstva    in   rokodelstva    pripravnih učeneov, ako bi imeli v Ljubljani višjo  realko ali ko bi naši učenci in njih stariši ali oskerbniki zapopadli po-glavni namen realnih šol. „Pri nas — pravijo vodja naše realke gosp. Petem ei v svojih, res ob pravem času  pisanih omembah „za kaj so realne šole,   komu naj   bo za nje mar in kako naj se jih poslužuje kdor v te šole hodi?" — dosihmal ljudje še   večidel   napačne   misli   imajo od realne šole; njim je ta šola najkrajša pot,   da učenec pride potem za pisarja h kaki gosposki v službo ali pa kam drugam; učenec,   ki je   doveršil   spodnjo realno   šolo,   se   redkokrat poda kakega rokodelstva učit,   za ktero  ei je v ti šoli pridobil potrebnih vedoost, in tako se ne spolnuje poglavitni namen teh šol; nekteri po dokončani spodnji realki stopijo v   učilnico    preparandov    in    postanejo    potem   učitelji v ljudskih šolah, kar je na vsako stran prav; nekteri grejo v kupčijsko učilnico.    Da tako   malo   doveršenih   realčauov se gre kakega  obertnijstva ali rokodelstva učit, ste pa posebno dve okoljšini krive: eno je,   da obertnijstvo ali rokodelstvo pri nas še ni višje in dostojno čislane stopnje doseglo; drugo pa je, da naši mojstri preveč ^aničljivo in sirovo ravuajo s svojimi „fanti", ne pomisleč. da tudi oni so nekdaj „fautjeu   bili in da se naše obertnijstva in rokodelstva le tadaj na tisto stopnjo,   na kteri so v drugih   deželah, povzdigniti zamorejo, ako se jim podlaga položi po dostojno izučeni mladini." Resnične besede šoto, kakor je splch ves  ta gospod vodjev sostavek  poln dobrih svetov za napredek   našega   domačega   gospodarstva.    Sicer  tudi mestna   županija   dobi   pri   tem   od   strani   »svoj   tal",   da ni še napravila v išj e realne šole v Ljubljani, ker marsikteri učenec bi se podal potem po doveršeni nižji realki v višjo, ako bi jo doma imel.    Tudi to je resnica in mestna  občina bi se gotovo celo nič ne obotavljala,   višjo  realko  napraviti, ako bi ji le dnarnih pripomočkov   ne manjkalo.    Glede na to, kar se v Celovcu godi,  da se ondi na   deželne stroške zida zlo obširno poslopje, v kterem bojo tudi realne šole,  se smemo nadjati,   da bode tudi  Ljubljani dosla ta poiajšava, da ne le samo poglavuo mesto, kakor je sedaj postava, temuč cela dežela bode pripomogla k napravi in vzderžanji realnih šol. NaDunaji ali v drugih velikih mestih  je to vse drugač;  tam   res   le skor   sami  mestni fantje obiskujejo realke, ker sosedne manjše mestica in tergi imajo   svoje realne šole;   v   Ljubljani   pa,   kakor nam, na priliko, letošnji letnik realne šole pripoveduje,   med 170 učenci, ki so obiskavali realko, je le 67 Ljubljančauov bilo, 64 jih je bilo iz dežele, ostalih 41 pa so poslale razne av-etrijanske dežele. — Nauki, ki so se letos v spodnji realki razlagali, so bili kakor Lani; tedaj nam iz letošnjega let-
256
uika ne ostaja drugega povedati, kakor par besedic od še drugega »ostavka, ki ga je spisal učitelj gosp. V. Kukula.
—   Nadpis tega sostavka je „die Vegetazious-Verhaltnisse Laibacir« und der nachsten Umgebung", v kterem je popi-eana lega ljubljanskega mesta in nje okolice, zemlja in nje lastnosti, vreme in rastlinstvo. Ne čudimo se, da gosp. Kukula, če je že mogel o naravoslovskih razmerah Ljubljane in Dje okolice kaj pisati (in kakor se na 1. strani bere, se je udinjal za pisatelja c. k. centralni napravi za vre-meustvo in zemljini magnetizem na Dunaji), je ves ta so-fitavek od konca do kraja in večidel od besede do besede prepisal iz drugih bukev, ker njemu samemu ni o tem se dosti znanega, - al kolosalni prederzuosti se čudimo, da misliti more, da nam dr. Lipi če ve bukve ;,Topographie der k. k. Provinzialhauptstadt Laibach" in pa dr. S. Gra-fo ve^Versuch der Vegetations-Veihaltnisse des Herzogthums Krains" niso znane!! Če že ne poštenost pisateljska, bi bita saj-hvaležnost terjala od gosp. Kukula, da bi bil imenoval te dve knjigi, ki ste mu njegovo delo tako polaj-sale, da mu celo nič drugega ni treba bilo kakor vsesti se za mizo in prepisati od konca do kraja vse, — še s po-greški vred. Al ne benedice ni zinil gosp.K.od Lipica in Grafa, ampak v opazko je postavil: ;3Die Budenverhaltuittse habe ich theils selbst untersucht, theils sind die For-schuugen des Prof. Haquet benutzt wordena. Mikavno bi bilo, podobo celega gosp. Kukulatovega spisa z Lipičo-vimi inGrafovimi bukvicaoii primerjati; za nas list bi bilo pa to predolgo. Komur se poljubi, naj primeri vseh 7 strani fcosp. Kukulovega spisa e Lip i če vi m delom str. 8 do llia 52 do 56., potem pa s Graf o vi m str. 13, 14, 16 itd. Misliti bi bilo saj, da je gosp. pisatelj „po svojih preiskavah" popravil, kar sta njegova prednika sem ter tje grešila, kar bi bilo včasih toliko lože, kar je, na pr., že Graf na str. 6 Lipičevo pomoto zavolj ?5Urkalk-au preklical, — al gosp. Kukula tudi tega ni storil; rabotno je prepisoval zdaj enega, zdaj druzega. Razun tega je raji še svojih lastnih po-greškov nekoliko vrinil, kakor, na pr., da je fritillaria meleagris ?,schwarzgefleckta, —da omphalodes verna   in   gentiana   asclepiadea mesca  junija cvetete,
— od lanu bi bilo na Krajnskem pač več omeniti kakor le od jarca, — sploh se ajda ne seje le na sternišča; imamo, posebno na Notranjskem, tudi prašno; — kaj pa je hotel s tem reči „da jablana (pirus malus) se brez posebnega požlahnjenja tudi na vertih nahajau, ne moremo uganiti; vendar ne, da imajo Ljubljančanje svoje verte s lesnikami zasajene? Čeravno sadjoreje krajuske nikoli nismo prenapeto hvalili, zamoremo vendar reči, da, kar se tiče dobrih in žlahnih jabelk, krajnska dežela ni zadnja, kar so nam sadne razstave očitno pokazale. Kar se še tiče pridelkov na ljubljanskem močirji, bi bilo zanimivo, ako bi jih gosp. pisatelj pozvcdil od poslednjih let; tako pa jih je priložim iz starega letnika obertnijske in kupčijske zbornice prepisal od leta 1846, in tako tudi vtem poterdil, da se ni presilil z lastnim trudom, ampak da je za mizo preiskaval ^Vegetazions-Verhaltuisse" krajnske, ne spom-nivši se 7. zapovedi božje.