63. številka.
Ljubljana, v petek 17. marca.
XXVI. leto, 1893.
Izhaja vsak dan tvefer. izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman z« avs tr o-og er s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld.t za detrt leta 3 gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po oO kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila   plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat. tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvo!6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredni St v o in upravnifttvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravni itvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Državni zbor.
Na Dunaj i, 15. marca.
V današnji večerni seji pretreaala je zbornica za-konoponarejanju živil. Slovenski poslanci stavili so dve zanimljivi Interpelaciji: poal. dr. Gregorec je interpeliral naučnega ministra radi naredbe ravnateljstva Celjske gimnazije, da je smeti predlagati samo v nemškem jeziku pisane svedočbe siromaš-noati; posl. grof Alfred Coronini pa je ioterpeliral ministra notranjih recij radi pogostih proti-avstrijskih demonstracij v Gorici.
Na dnevnem redu je jedino le poročilo kazenskega odseka o vladni predlogi glede" živil.
Poal. Neuber povdarja, da je to predloga, katere ni moči presojati niti z narodnega, niti s političnega« ampak samo s človeškega stališča. Ponarejanje živil je dandanes jako razširjeno in oškoduje zlasti siromašne sloje človeške družbe. Pojem o kaznivosti je prav pri tej stvari težko določiti. Govornik nasvetuje, da se sestavi posebna komisija, katera se nsj bavi z vprašanji o ponarejanji živil in naj uredi nekak codex alimentarius.
Posl. dr. Roser se bavi s predmet', kateri se najbolj ponarejajo in dokazuje, da vladni načrt ni takov, kakor bi moral biti, da pa ga je moči vbsj v nekaterih načelnih točkah premeniti ali po-polniti. Vsektko pa je ta načrt dokaz, da se je tudi v nas začela vlada baviti a higijeničnimi vprašanji.
Posl. Muth sodi, da predloga ni izdelana dovolj skrbno, ker se ne ozira na nekatere važne stvari. Tako bi bilo Želeti, da se v ta zakon uvrste tudi primerne določbe o ponarejanju vina. Kazni, katere se tu določajo, je izdatno poostriti, zlasti za slučaj, da je ponarejeno živilo komu škodovalo na zdravji ali na življenji. Pošteoi trgovci ae nimajo bati šikan, na nepoštene pa se ni nikdar ozirati.
Posl. Gotz priporoča, naj bo ta zakon tako izvršuje, da se bo oviral promet s ponarejenimi živili, a ne tako, da bi oviral reelno trgovino.
Ker je navzočnih le 23 poslancev, se razprava zauBtavi.
Posl. dr. Gregorec in tovariši interpelirajo naučnega ministra radi naredbe ravnateljstva Celjske gimnazije, da je doprinašati samo v nemškem jeziku pisane svedočbe siromašnosti.
Posl. grof Alfred Coronini in tovariši interpelirajo ministra notranjih rtčij radi protiavstrijskib demonstracij v Gorici.
Prihodnja seja jutri.
Na Dana ji, 16. marca.
A' dlje kakor deset let reševalo se je v prizadetih krogih vprašanje, ali bodi stavbenemu podjetniku dovoljeno, z lastnimi močmi izvrševati vsa pri stavbi potrebna dela, n. pr. tesarska, kamnoseška itd., ali pa naj se mora posluževati koncesijo-niranih obrtnikov. To vprašanje se je danes rešilo, in Bicer v posredovalnem zmislu.
Posl. dr. Einer kot poročevalec predloži poročilo obrtnega odseka glede prememb, katere je določila gospodska zbornica pri zakonskem načrtu o uredbi konceaijooiranib stavbenih obrtov. Gotipodska zbornica je sklenila, da bodi stavbenim podjetnikom dovoljeno v manjših, neiivzetib krajih izvrševati splob vsa potrebna dela s lastnimi močmi. V večjih ali izvzetih krajih morajo dotična dela izvrševati koncestjonirani obrtniki.
Posl. dr. Ebeohoch govori obširno o zgodovini tega paragrafa zakona. Tesarji, kamnoseki in vodnjakarji bo po tem zakonu v neizvzetih krajih popolnoma odvisni od stavbenih podjetnikov. Zgradbe na deželi bi se vsled tega podražile, sploh bi imeli od tega zakona korist le veliki po I jetniki, male podjetnike pa bi ta določba uničila.
Posl. Zehetmavr pritrja predgovornikovim razlogom in se izreka zoper predlogo. Sedaj je že tako daleč prišlo, da mora kmet, ako potrebuje zidarja za kako majhno delo, naročiti ga pri zidarskem mojstru, a tudi plače mu ne sme odšteti, ampak jo mora poslati mojstru, biva jočem u časih več ur daleč. To je prosto šikaniranje prebivalstva.
PobI. Zallinger obžaluje, da se v gosposki zbornici ni oglasil noben zagovornik malih obrto-valcev. Končni smoter te predloge je uničenje tesarjev. Z ozirom na volitve se to ni izreklo jasno ali ta določba ne bo zadostno figovo peresce, b katerim se bo prikrila naklonjenost izvestnih krogov do malih obrtovalcev.
Vladni zastopnik Plappart ugovarja, da bi bil ta zakon v škodo malim obrtovalcem ter da ima
namen, neprimerno podpirati stavbene podjetnike na deželi. Se'daj imajo stavbeni podjetniki dosti večje pravice, kakor jih bodo imeli po tem zakonu; tesarjev novega stila sedaj niti še ni, ti se bodo šele organizirali, torej jib ni moči uničiti. Stavbe na deželi se vsled tega ne bodo podražile, ker združenje raznih stavbenih obrtov bo cene stavbam le znižalo, ne pa zvišalo.
Posl. Siegmund pravi, da je vladni zastopnik srečno zavrnil bajke posl. Ebenhocha, kateri je tako govoril, kakor da ima vlada namen, s tem načrtom uničiti celo vrsto eksistenci]. Reklo se je, da ta določba ne bo zadostno figovo peresce za levičarsko naklonjeooat obrtnikom. Tudi konservativci še niso umerili plašča, da bi ž njim zaodeli Adama svoje obrtnoljubnoBti. Konservativci niso doslej še čisto nič storili za male oh~*nike, le to, kar so storili liberalci, obmetavajo t blatom.
Posl. Ada me k očita v.'adnemu zastopniku, da si ni pridobil nikakib zaslug s tem zakonom. O tem paragrafu 2 se vedno tako govori, kakor da gre samo za monumentalne zgradbe, a tu gre samo za navadne obrtovalce, ne za umetnike.
Posl. grof P i n i na k i izjavlja, da poljski klub ni unet za ta zakon. Največja hiba je pač ta, da ima obrtno zakonodajBtvo v rokah državni zbor, ta pa ne pozna razmer in potreb posamnih dežel.
Generalni govornik c on t r a posl. dr. Lueger opozarja levičarje, da bi kot centralisti ne smeli glasovati za premem bo, kakor jo je določila gospodska zbornica, ker se sedaj priznava deželnim odborom neka ingerenca mi to vprašanje. A tudi federalisti bi ne smeli glasovati za predlogo, ker je podlaga načrtu potvorjen federalizem. Po tem načrtu more celo mesto Dunaj priti mej kraje, kjer sme Btavbeni podjetnik vsa dela opravljati z lastnimi silami. Deželni odbor dolenjeavstrijski je sestavljen iz samih trdovratnih roanchestrovcev in ti poreko: Stavbeni podjetniki so mi l|ubši, ker glasujejo zame, tesarji pa so sumna družba, ki glasujejo celo za protisemite. Govornik polemizira na to z vladnim zastopnikom in dokazuje, da bodo Btavbeni podjetniki VBa dela izdatno podražili. Levičarji so najbolj reakcionarna stranka; to je samo združitev za gotovo izvolitev njenih članov. Govornik nasvetuje, naj bo prememba gospodsko zbornice zavrže.
LISTEK.
Renata.
(S o u ve ni r. — Spisal Ivan Metov.)
Tedaj pa položi paleto s čopiči na bližnjo mizico, nasloni se v fauteuil in zrč nekaj časa v sliko.
„Kako Vam ugaja?u
Prav dobro, le voda tu pod mlinskim kolesom se mi zdi premalo spenjena, odgovorim ji, poglejte s kake visine pada — potem pa upor težkega kolesa!
„Prav imate,* de mi ter se obrne z obrazom proti meni, ki sem stal za njo. Jako težko se mi je bilo zdrževati, da je nisem poljubil na gladko noramorjevo Čelo ali na rožnata usteca, toda poznal Bem jo! —
„In ta vrba?" nadaljuje ona.
No, preveč trdno stoji!
„ Vam pa tudi nobena reč ne ugaja! Vi ste kritik — sitnež, radi malega nedostatka prekolnete vso sliko, vso opero in — —u
Nimam li prav? Če je že vse drugo dobro, recimo dovršeno, zakaj bi to popolnost kazila tudi še tako mala hibica.
Potolažil sem jo.
B Torej menite, da je ta slika dobra?*
Prav krasna, razven —
„Vode in vrbe! vse to popravim takoj!"
Na to sede zopet pred sliko. Toda v tem tre-notku pripode se mej zlatožareče majevo solnce in širno stostolpo Prago črni oblaki — kar nakrat se je stemnilo.
„Ob, to me jezi ta temu, zdaj ne morem več slikati I"
Jaz Bedel sem tačaB že pri glasovirju in igral baš neka] ctožnih akordov.
nPustite me, bom jaz igrala!"
O prosim, prosim ! Vedel sem, da ima danes zopet svoje muhe. — —
nAli naj raji kaj pojem?" vpraša me, ker me z nekaterimi l)v<.rakovimi pleni ni mogla pripraviti k dobri volji.
Ti imaš muhe, naj jib imam pa še jaz, mislim si ter gledam pri oknu na živahno drvenje po Naplavnih ulicah.
Srčno rad bi slišal ono:
Na podoljo Hleduji dan, Deva hir.t i seda In obupno na ravan, Na stezico gloda itd.
„Te ne maram peti! Zakaj pa ravno to?"
Ker se mi najbolj mili, ker je tako lepo visoka in bi jaz prav rad slišal Vaš a, zadnjič ga Se niste mogli peti, ponesrečil bo Vam je, danes ga bodete menda lahko premagali.
nTakrat Bem bila bripava, sploh se mi pa Še nikdar ni kak glas ponesrečil!"
Storite mi torej to ljubav !
„Nečem!"
Tudi dobro.
Zopet sem gledal Bkozi okno na široko, leno Veltavo. Parniki bo pristajali, odpluli po vodi navzgor, čolni šo Švigali mej njimi in pred njimi. V dolgih odmorih peljali bo se plovi lesa po vodi doli in zdrsnili čez nizke jezove. Občudoval sem spretnost brodarjev, le dvakrat sunil je z dolgim veslom in brod je plaval naravnost proti sredini jeza, kjer so pustih tesarji vodi proBto pot
Počasi se ozrem h klavirju,    lienata stoji pri
\
vrlo d osili pri svojem požrtvovalnem >i •• I u. Na lice mesta sta prihitela tudi župan Cerkniški g. Žitnik in podžupan g. Milavec, katera sta po magala kolikor sta vedela in znala. Vsa čast jima! V največji nevarnosti je bila biša g. Jurija Medena,
v kateri stnnuje trgovec g. Strgulec; pa tudi go-stiluici g. Vidriha je pretila velika nevarnost. Največjo škodo trpi g. Matija Meden, kateremu je zgorelo več strauskib z^radeb in vse seno, veuder mu je hiša ostala. To je še dobro, da je bil mož zavarovan. Ob 1. po polnoči bila je vsaka daljnja nevarnost pri kraji. —
Kako je nastal ogenj, ni znam«, uajhrže pa po neprevidnosti. Pametni ljudje so že davno slutili, da se utegue pripetiti taka nesreča; lesena bajti sredi lepih drugih hiš jih je bodia v oči. Krušne, ki je bil že prej velik siromak in telesno pohabljen, izgubil je vsled tega požara vse svoje imetje; kajti zgorel mu je ves borni živež iu obleka, katnro je imel. Le etežka je še reš 1 golo življenje svojima dvema nedoraslima hčerkama. Zdaj so ubogi ljudje na cesti, kakor tudi prebivalci sosednje hiše, ki je pogorela do golih zidov. Ob tej priliki smo B^guojei tudi bridko izkusili, kaj se pravi, če v vasi gori, a je veliko pomanjkanje vode. „Vo<16\ vođć!" Vpili so gasilci; a kje jo dobiti, ko so vodniški prazni, in še teh je malo! K potoku C'rkuišica pa tekuti po njo, je Milno zamudno in težavno delo, zakaj preide pol ure, predno je od tam pripelješ polni sodeč Kako živo n a m j e p o t r o b a v o d o v o d a , je ta požar uveril   vsacega   navzočuika. Zatorej
vi mero daj ni faktorji, skrbite, da se brez odloga prične delati vodovod! Vsaka zamuda v tem obziru bi bila naglavni greh!
Domače stvari.
— (Slovenska predstava.) Predzadnja predstava letošnje slovenske gledališke sezone bode v nedeljo dne 19. t. m. V operi „Ca v a 11er i a rus ticana" nastopi drugič in zadnjič gospica Mafenka Volne rov u iz Plzna, ki je včeraj dosegla tako lep vspeh v ulogi Santuzze. Poleg opere predstavljala se bode veseloigra v jeduem dejanji „S t ar i n a ri ca". Začetek predstavi je izjemoma ob 7. uri zvečer.
— (SI o ve na ko gledališče.) Pri sinočni reprizi interesantne „Cavallerie rusticaue", pri kateri je nastopila kot gost gospodična Marinka Volne rova, Član češke opere v Plznu, je bilo gledališče popolnoma razprodano. O Mascagnijevi operi smo že o svojem času obširneje govoril', danes nas zanima samo odlični češki gost. Gospč. Voluerova, impozantna, razkošnolepa Santuzza, je bila koj pri nastopu burno pozdravljena, a h koncu je bilo ploskanje iu odobravanje uprav frenetično. Prvi prizori, v katerih ima Santuzza peti, niso hvaležni, a kmalu potem, v velikih, skoro vrstečih se prizorih, v katerih poje romanco in dva dueta, pokazala je go-spodičina Volnerova svoje izredne umetniške sposobnosti, svoj glas in svoj igralski ttlenl, ter si hipoma pridobila splošne simpatije Kakor vsa nje vnaujost, tako je tudi nje glas impozantno močan in zveneč. Pela je izrazovito, strastno in lino nuan-cirano, kakor je primerno ulogi; pri recitativnih odstavkih pokazala je veliko rutino in nenavadno inteligentnost in utia bi bil popoln in velečasten, da ga ni kazilo močno tremoliranje glasu, zlasti kadar je pela forte in pa pregloboka, ne vedno čista intonacija. Morda pa je to prouzročila razburjenost in utrujenost od dolgega potovanja. — Gospč. Da noše v a je bila izborna Lola, g. Pavšek je pel partijo Turridua jako dobro, muzikalno pravilno in premišljeno, seve da še nima gledališke rutine, gospč. Nigrinova pa je bila kot Lucija prav dobra. G. Fedyczkowskemu bi priporočali, prvič, naj se ravna po taktu — v njegovem duetu se je ta hiba močno zapazila — drugič, naj svojega glasu ne napenja preveč. To ni niti lepo, niti umetniško, niti primerno ulogi — če tudi impouira galeriji. Zbor je v obče vrlo pel, samo pri cerkvenem zboru in pa pri zboru z Alfijom ni bilo vse tako v reda, kakor pri premijeri. To isto bi se moglo reči tudi glede" uprizoritve. — Pred opero igrala se je znana Štolbina veseloigra v jednem dejanju »Bratranec". Glede te predstave pač ne moremo zamol-čati svoje globoke indignacije, da se baš tak večer zlorablja za nesrečne eksperimente z novimi, vseskozi nezrelimi močmi in ne na tak neopravičljiv način diskredituje slovenska dramatika pred
onim delom občinstva, kateri sploh le Mascagnijeva opera privabi v slovensko gledališče. V tem pogledu je bilo povsem nepotrebno poverjenje glavne uloge vseskozi nedovršeni novinki velika netaktnost (žal, da ne moremo rabiti milejega izraza!) dotičnih faktorjev že glede na odličnega gosta in mi v interesu ugleda slovenskega gledališča še jedenkrat svarimo pred takimi prečudnimi — eksperimenti. Prav lahko bi nam bila režija koncem aez6ne, ki je pokazala sicer toliko lepega napredovanja, prihranda tako mučen prizor, kakeršen smo doživeli sinoči.
— („Stabat Mater" — koncert.) „Glas-bena Matica" v Ljubljani priredi v petek 2 4. sušca in v ponedeljek 2 7. sušca 1893. leta v redutni dvorani koncert pod vodstvom gospoda M. Hubada. Vspored : Anton D v o rakova „Stabat Mater", za soli, zbor in orkester, op. 5H. — I. Kvartet in zbor: „Stabat Mater*. 11. Kvartet: „QuiB eet homo". III. Zbor: „Eia Mater". IV. Bassolo in zbjr: „Fac, ut ardeat". V. Zbor: „Tui nali*. VI Tenorsolo m zbor: „Fae me vere". VII. Zbor: „Viruo virginum". VIII. Duet za sopran in tenor: „Fac, ut portem". IX. A!tsolo: „lutlitninatus. X. Kvartet in zbor: „Qiaudo corpus". — Sodelujejo: g!č. Luiiza Daneševa (sopran), gdč. Franji Vrbuučeva (sit), gosp. Antou Rasinger (tenor), goHp. MarCel l\*dyc/.ko\vski (bas); pevski zbor „Glasbene Matice" ; oddelek šolskih zborov „Glaabeue Matice" ; vojaška godba e. iu kr. pešpolka št. 17. Vseh iz-vršujočih bode nad 170, med temi 130 pevcev i u pevk! — Cene prostorom za vsak koncert: Orele a 3 gld., sedeži prve vrste a 2 grdi, sedeži druge vrste a 1 g d , sedeži na galeriji a 1 gld. 50 kr., vstopnice a 60 kr., dijaške in gar-nithake vstopnica u 30 kr. — Sedeži iu vstopnice so dobiva|o za oba koncerta pri knjigotržcu gosp. A. Zagorjauu ua Kongresnem trgu št. 7, iu na večer koncertov pri blagajnici. — Besede, latiu ske in slovenske, z m u z i k al i š k i m i motivi in z obširnimi zgodovinskimi podatki o skladatelju in o skladbi se dobivajo po 1 0 k r i s t o t a in. — Začetek obakrat točuo ob 8. uri zvečer.
— (Is c. kr. mestnega šolskega sveta.) O seji c. kr. mestnega šolskega sveta Ljubljanskega z doc 18. februarja letos smo prejeli uaBtopno poročilo: Zapisnikar je poročal o došlib kureucijah od zadnje ueie sem in povedal, kako so bile rešene. Potem je prišlo na vrsto več prošenj za oproščenje od plačevanja ukovine in za izpust iz vsakdanje šole. Neka prošnja za dovolitev poučne podpore pojdi s priporočilom na občinski svet. Podrobne učne črteže, katere so predložila vodstva mestnih dekliških ljudskih šol na mestnega šolskega sveta poziv glede* jednotne uredbe pouka v ženskih ročnih delih, je uaiprej izročiti kompetentui strokovni učiteljici, da jih oceni, potem pa jih predložiti posebnemu v ta namen sestavljenemu odseku, ki jih presodi in o njih stavi svoje nasvete. Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika prof. Frana Le v ca o nadzorovanji gospodinjske šole pri nunah se je vzelo na znauje. 1'rošojo za podelitev uovčne podpore in pa prošnjo za podaljšanje dopuBta povodom bolezni podeljenega je predložiti z dotičnimi nasveti deželnemu šolskemu svetu. Glede prestopa učencev in učenk z jedne šole na drugo me) šolskim letom se je UBtanovičilo posebno določilo, katero bodi v prihodnje pravec vseh javnih ljudskih Šol Ljubljanskih.
— (Železnični moBt) čez Gruberjev kanal začel so bode graditi tik klavnice že prihodnji teden; monterji, kateri so včeraj prišli, pričeli so danes z predpripravami. Kakor se govori, bode ta železnični most baje v 10 tednih do malega gotov.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 5. do 11. marca. Novorojencev je bilo 20 (=33 5°/oo)« Umrlih 23 (=38'6%o)- Mej njimi za fikarlatico 1, za jetiko 7, za vnetjem sopilnib organov 1, vsled starostne oslabelosti 2, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 11; mej njimi je bilo tujcev 5 (=217 %), iz zavodov 9 (= 39 2 %); za infekcijoz-nimi boleznimi in to za škarlatico sta oboleli 2 osobi.
— (I) o 1 e n j s k i železnici.) Za zgradbo Dolenjskih železnic ustanovile so se prijoritete v znesku sedem milijonov goldinarjev. Kranjska hranilnica prevzela je Sest milijonov, sedmi milijon pa se za zdaj še ne bode oddal. Nižjeavstrijska eskomptna banka bode spravilu del tega novega posojila v promet, da tako pride ta papir ua denarni trg.
— (Nemška omika.) Lepi kip sv. Antona na Šmarni gori je nova priča nemške omike. Sv. Antonu na čelo zapisala je cenjeno svoje ime neka „Pepi Hofooann", na licih pa sta se dva druga Hof-manna ovekovečila. Ker stoji kip za ograjo, imeli so ti vrli Ilofmanni precej dela, predno so omenjene svedoke svoje ljubezni za umetnost zarisali sv. Antonu v obraz. Ljudje na Šmarni gori poznajo morda te Hofmanne ; ako jih zopet vidijo, bi kazalo, da jih malo manfire naučć
— (Posojilnica v Š o stanji) ima svoj občni zbor v nedeljo dne" 2t». t. m. ob 3. uri popoldne. Ako bi pri prvem zborovanji ne bilo dovoljno število članov navzočih, skliče se takoj drugo zbo-rovauje ob 4. uri. Ta zbor je sklepčen ne glede na število navzočih članov.
— (Občinske volitve v Trstu.) Včerajšnji uredni list Tržaški prijavlja Najvišjo odločbo z dne" 8. t. m., s katero se dud 29. septembra zaustavljeno zasedanje deželnega zbora Tržaškega deklarira kot zaključeno. Ker sta deželni zbor in občinski svet jedna in ista korporacija in ker poteče v treb mes-ecih doba, za katero je voljen občinski svet, je bilo to potrebno, da se omogočijo nove občinske oziroma deželnozborske volitve. Četrti volilski razred voli najbrž doc 8. maja.
— (I r e d e n t o v s k a nesramnost) V Trstu je kolesarski klub „Veloce Club Tergeste". Povprašal je pismeno za nekatere stvari prvi hrvatski bieikliški klub v Zagrebu. Dopis bil je italijanski, na kar je hrvatski klub odgovoiil prijazno, naravno v svojem jeziku. Kaj store omikani Liboiii? Akopram je v omenjenem Tržaškem klubu več D U-raatmcev, ki prav dobro umejo hrvatski, in bi jih že navadna uljudnost vezala, da so hvaležni za pri-jazeu odgovor, vrnili so iredeutovski junnki jdsmo, iz katerega so pa bržkone porabili informacije. Ute-inel|ili so to svoje žaljivo in demonstrativno dejauje z neslano opazko, da je hr/atski jezik v Trstu in v okolici „popolnoma tujw (totalmente straniero.) Bi li ne bili smeli s stokrat večjo pravico Zagrebčani reči to o italijanskem jeziku dopisa V Ali so pa morda prijaznost zahtevajoči iredentarji misbli, da je občevalni jezik v Zagrebu italijanski V Onemli smo ta slučaj, ker je prejasna ilustracija lahonske aroganej in žalosten dokaz, kako nedostaje navadne omike onim, ki se tako radi ponašajo s svojo „avita coltura".
— (Banket na čast biBkupu S t r o b s -mayerju.) Da se zjedinjenje hrvatskih dveh opo-zicijonelnih strank, ki se je tako siiajno manifestiralo na nedeljskem komersu, še bolj ustanovi, odločil je oJbor meščanov, da se s slovesnim banketom proslavi imendan biskupa Strossmaverja ua sv. Jožefi dan in dr. S ta rč e v i ca na sv. Autoua dan. Strossmaverjev bauket bode v nedeljo, dne 19. t. m. v streljani ob 1. uri popoludue.
Diaiios-J „Jour»fixek'.
Razno vesti.
* (Stoletnica rojstva Jožefa ilessla,) izumitelja parobroduega vijaka bode se praznovala — kakor smo že omenili — na Duuaji due 29. junija. Odbor, ki se je sestavil v to svrho, izdal bode pred vsem drugim slavuostni spis o izumitelju in njegovi e(>ohalni iznajdbi.
* (Verdijev „Falstafl" na Dunaj i.) Vudstvo Dunajske dvorne opere se dogovarja z nn-prezo Milanskega gledališča „della Soala", da bi družba tega gledališča dala na Duaaji štiri predstave najuovejše Verdijeve opere „Falstaff". Te predstave bi se vršile v drugi polovici meseca maja.
* (Nova iznajdba v litografij i.) V Ameriki iznašel je nek Albert Grignard način, po katerem se da tiskati podoba s 15 do 18 barvami, ne da bi se več nego jedenkrat, ali k večjem dva ali trikrat dejala v stroj. Dozdaj morala se je tiskati vsaka barva posebej. Konsorcij v Novem Jorku kupil je baje patent nove iznajdbe za jeden milijon dolarjev.
* (Na železniškem stroji zgorel) je, takorekoč, mej postajama Steinach in Oeblarn strojevodja Mat. Sorger iz Št. Vida na Koroškem, Mej vožnjo unela se mu je od olja premočena obleka. Akopram je takoj ustavil, skočil s stroja ter se valjal po snegu, opekel se je tako hudo da bode težko okreval.
* (Grozno zločinstvo.) V Salradorfu poleg Monakovega napadli so ueznani lopovi bkolu polu-noči neko rodbino, mati in tri hčere, od 13 do 20 let stare, ter jih ubili in oropali, potem pa zažgali hišo na štirih voglih. Ognjegasci našli so teško ranjene žrtve zločina še Žive, a vse so umrl' v nekaterih urah. Morilcem še niso prišli na sled.
Po kratki polemiki poslancev grof P i n i u s k i, dr. Lueger in dr. Heilsberg priporoča v daljšem govoru poni. dr. Exner predlogo in zbornica jo vzjtrejme z majhno večino glasov.
Prihodnja seja jutri.
Govor poslanca V. Spinčića
v 213. seji državnega zbora  dur 3. marca 1898.
Konec.)
Glede* Lloyda mi je še nekaj povedati. Dobil sem več pismen.h piitožeb, in mogel bi marsikaj omeniti, a omejiti se hočem na jedno samo reč, na to namreč, o kateri je včeraj govoril gospod trgovinski minister, odgovarjaje na nekatere interpelacije.
Govoril je namreč o dohodkih in o troških in potrdil je, da znašajo manjši dohodki, torej deficit leta 1892 v primeri z letom 1891 — 311G06gld. in to VillC nekaterim, v tem letu pojavivšim se, Ugodnim okolnostim, katerim je prištevati kolero v Hamburgu, vsled katere je bilo v Trstu dokaj več izvoza in uvoza. Minister pa je dalje rekel, da pri presojanju Lil vdovih razmer ni samo upoštevati dohodkov, ampak tudi prihranke, kateri so se zlasti v arsenalu naredili. (Ću te! mej somišljeniki.)
GosjKoda moja! Bojim se, da so se ti prihranki najiravili večiiioma pri delavcih in sicer pri najsiro-niitšnejših (Ču te! mej somišljeniki.) da se je pa pri drugih strokah uprave le bore malo prištedilo Pisalo se mi je, da |e bilo zadnji čas uad 350 delav cev odpuščenih m s-cer delavcev, ki so po 10, 20, 'M) in tudi 40 let tam delovali (Čujte! mej somišljeniki.) in kateri so še sedaj spoBobni za delo. Samo nekaterim teh delavcev, menda tridesetim, dovolila se je za dObo jednega leta pokojnina po osem goldinarjev na mesec. (Čujte! Cujte!)
Po preteku leta smejo torej lakote umreti, kakor vsi drugi, ki so toliko let delovali in tudi za jedno leto nimajo n kake pomoči. (Čujte! Ču;te! — Posl. dr. L u tiger: In Lloyd dobiva nubveneijo!)
Ti ljudje niso za nobeno drugo delo sposobni in ga sploh ne morejo dobiti — p.iginiti jim je torej na ulici. (Cujte! Cujte!)
Ne pravim, da naj ostanejo delavci v službi, ako ni dela, če pa je to res, kar se mi je pisalo, potenj je Odpust teh liudij samo grajati.
Ce Bem dobro poučen, naročila je zadnji čas ta družba tri parnike: „Marija Valeri|afl, „Gize!au in MViDdnbpnaa in sicer prva dva na Angleškem (Čujte! Čujte! mej somišljeniki), tretji j»a na Pruskem. (Ponovljeni živahni klici: Čujte! Čujte 1) Ali ni moči t»jh ladij napraviti v Lloydovem arsenalu v Trstu V (Posl dr. Vašaty: Lepo najiredujerao!) V tem slučaju bi ne bilo treba delavcev odpustiti. (Odobravanje mej somišljeniki ) Ali je prav, da se podpirajo inozemei, domačiui pa pehajo na ulico V (Odobravanje mej somišljeniki.)
Se nekaj bom omenil. Poslal se mi je dolg zapisnik imen m reklo se mi je, da so tisti delavci, ki so še ostali v delu, rodom Italijani, to je, da so iz italijanskega kraljestva. (Čujte! Čujte! mej somišljeniki.)
Ti ljudje, — mej katerimi je jeden, ki niti avstrijski državljan ni, ker je pred nekaj leti šel v Italno k vojaškim vajam — ostali so v službi, domačini pa so bili odpuščeni.
To je vender malo preveč! Naši ribiči nimajo tistih pravic, kakor italijauski, naše vinarstvo se italijanskim vinom na ljubav uničuje, (Odobravanje mej somišljeniki) sedaj pa se odpuščajo še naši ljudje iz službe, podaniki druge države pa ostanejo. (Posl. dr. Brzo rad: Hrvati so po Stremavru tujci v Av-strip. — Posl. dr. Vašaty: Vse, kar je slovansko, je tuje!)
Glede železniških prog v Istri izrekel bi rad dve želji.    Progo mej  Hi pelje-Kozina in Jurdaoom
1--:-'
težki zavesi ob oknu in izpod njenih dolgih, gostih trejmlnic Mesti debela solza.
Skoro mi je bilo hudo, da sem jo žalil, kajti precej truda me stane,   upirati  se ženskim solzam.
Hitro se obrnem zopet proti oknu. Čez Palac kega most mimo Libuše,  držeče  roko  nad svojimi proroškimi očmi, hiteli so ljudje. Stražniki so imeli dovolj posla & pobiranjem mostnine.
Kad bi vedel, kaj sem Vam zdaj storil, rečem
na to.
Tiho. — — Slišal sem, da se igra U -nafti po tipkah na glasovirju, sedaj pa sedaj zadouela je kaka struua — so se je že morda jireveč dotaknili nježni prstki umetnic«. — GIsbovi so se polnili, po dva, po trije — bili so že akordi in — Renata je igrala fantazijo na znano mi pesem.
Škoda, da ne moreva na i/prehod, ljudje že odpirajo dežnike, kaj? bliska se tudi že? Žal! kako krasno bi bilo zdaj v Kinskega vrtu, španJBki bezeg dehti —
»Ali se še spominjate,  kako sva ga zadnjič trgala in skrivala?- reče mi in prestane igrati. I)i, da, spominjam se še nekoliko. aKaj? samo nekoliko?"
Ker se mi  ne  ljubi misliti  na to, odgovorim
ali progo Matulje-Opatija priporočam naklonjenosti trgovinskega miuisterstva. Ta proga bi bila potrebna iu jako koristna ondotnemu ubožnemu in državi vedno zvestemu prebivalstvu. Ta proga bi pa bila tudi trgovinske in strategične važnosti, ker bi si bila po njej mesta Trst, Pulj in li'ka za poldrugo uro bližja Namestu po ovinkih čez Divačo, St. Peter i. t. d moči bi bilo pot prikrajšati za poldrugo, morda celo za dve uri. Takisto priporočam naklonjenosti visokega trgovinskega miuisterstva lokalno železniško progo Trst-Poreč ur s cer z normalnim tirom. Omeniti pa moram, da bi bilo sosebno ozirati se ua tiste dele de ude, ki nimajo še nobene zveze — rekel bi — s svetom; zlasti b bito ozirati se na občine Dolina, Dekani, Pomjau, a tudi ua Koper, potem ua Bjje, Oprtlje, Motovun, Vižinado iu Višnjau ; iu konečuo omenim še, da bi morala biti ta proga nekje v /vezi s progo, ki že obstoji v ldtri, na|bolje pri Kaufanaru.
Koučno naj še gleue* Goriškega nekaj omenim. Predložila se nam je vladna predloga št. 609 uri-log o zgradbi lokamo železnice Tržič-Rouki-Čer-vinjan.
S tem se skrbi za južoozapudui del Goriške, za takozvaui Furlauski del; nihče bi temu ne ugovarjal, da to ne šnodi drugim delom provinci|e, sosebno glavnemu mestu G ir.ci in če ni se ob jed nem skrbelo tudi za druge delo te krouoviue. Na celem severnem iu vzhodnem delu Goriške ni niti za prst dolge železniške j>roge. Ne morem /.amolčati, da ua jugozapadu dežele stanujejo Furiaui ali če hočete ItalijHU1, dočnn ua severu, v večjem delu dežele, prebivajo Sloveuci. Nehote se mi vsiljuie misel, da se vedno le skrbi za druge narode, nikakor pa ne za Sloveuce in Hrvate. (Posl. Biankiui: Kakor j»o navadi.) Ivakor sem sdšal iu čital, rekel je url dotičnih obravnavah v železmškem odseku visokočasl it i gospod poslanec Kaftan, da bi mogel za progo Tržič H mki-Č ^rvinjau glasovati le če bi se skrbelo za I veko Gorice s to progo in za po-sebuo progo iz Logatca skozi Vij>avsko dolino do Gorice — temu popolnoma pritrjam.
Tudi gospod vladni zastopuik je obljubil, da bo vlada ugodila tej želji m upam, da to ne ostaue .samo prazna o djutia. Končuj izrekam nadejo, da pride kmalu čas, ko ne bodo nanio jugozapadni in iztočai del, ampak tudi severni del te proviucije, ki je največji, vsa Soška dobna imeli svojo železnico.   (Odobravauje mej somišljeniki.)
Politični razgled.
& o i1*« Bil o dežele.
V Ljubljani, 17. marca. Doktor Smol/ca. Govorica, da je predsednik državnemu zboru dr. Smolka že podal svojo ostavko in da se vrše sedaj še pogajanja radi njegovega naslednika, ni doslovno resnična. K s je, da se misli odpovedati dr. Smolka iu res je tudi, da se dogovarja z vlado o formalni strani odstopa in o eventuvelni dotaciji, katere se je stari gospod doslej trdovratno branil, a definitivno se bo dr. Smolka odločil šele malo dnij pred koncem Bedanjega državnozborskega zasedanja. Volitev novega predsednika se bo torej brezdvomno vršila šele na jesen in so vse dotične kombinacije za sedaj brez pomena, akotudi niso popolnoma neosnovane.
Češka ttrjatev „Narodni Li8ty" prinašajo velezanimljiv članek, naslnvlieu „Chceme svu| nejvyŠŠf soud pro zenic korui v češke v Praze", v katerem pravijo, da je vsled nečuvenega razžaljenja, storjenega češkemu narodu po Stremsyrovih ordonaocah, ta narod izgubil dosedanjo potrpežljivost. Sedaj vidi znova, da je pogoj  narodni eksistenci  to, da se narod sam
J bolj hladno in bobnain z desnico po steklu oprt z | levico na hrbtu bližnjega stola. — SI.šal sem pač nekaj škripati po mehkih preprogah: nakrat pa začutim na levici nekaj hladnega, ozrem se, li nata mi je pritisnila s čopičem veliko živorudečo piko na roko.
„Tu imate, sitnežl"
Renata ?! — — —
Rad sem jo imel, iskreno sem jo ljubil. Službo sem imel že takrat prav dobro in tudi nekaj lastnega imetja — a bal sem se je! Hotela je vedno, da jo hvališ in kako! Na čisto navaden plitev poklon zahvalila se ti je z besedo: .Gospod, poklonov ne ljubim!" — Od tistega dne Bem skušal pozabiti jo, zahajal sem bolj po redkoma tje, — saj je bila tako trmasta! — —
Bilo je kake tri tedne potem. Pred Lehmanovo izložbo na Ferdinandovi cesti obstajali so ljudje. Občudovali so neko sliko — mlin — pod jezom ona vrba, ki se komaj še upira valovom, nje tanke koreninice plavajo po spenjeni vodi, kot brada po-vodnikova, ravno tako kakor sem želel jaz! V kotu pa stoji ime Renata!
Kako sem dospel do nje, ne vem. Čestitam ji in pijau njene sreče odkrijem ji srce. —
upravlja, da si sam kroji svojo pravieo in si Bani dela zakone. Po veljavnih pogodbah z dinastijo in po prisegah, katere so storili češki kralji, ima na. rod češki pravico, to tirjati. Članek ae konča b pozivom, kateri naj več ne umolkne: Ne trpimo dalje poniževanj, katerim smo izpostavljeni, zabtevajtno lastno najvišje sodišče za dežele krone češke. J*re?nemba v niinisterstvu. Zadnji čas je bilo večkrat čitati, da se mi-ii moravski namestnik vitez Loebel umakniti s svojega mesta in da pride na to važno mesto dosedanji trgovinski minister marki Bacqueiem. Dunajski po-ročevalec ,Politike", ki je navadno dobro poučen, potrjuje vest v kolikor se dostaje namestnika Loebla, prereka jo pa glede ministra Bacquehema. O trgovinskem ministru se je že pred več meseci govorilo, da bi rad odložil svoj portfelj in to je tudi sedaj še res, I« grof Taaflđ se odločno upira Bacquehemovi želji, dobro vedoč, da v sedanjih razmerah nikakor ne kaže eksperimentirati.
tVfiiftaiii«* di^lire«
Raxkralj MIlan,
Razkralj Mdau ostavil je Pariško svojo palačo in se naselil v nekem hotelu. Ker se zdaj tudi po* liticu! krogi zanj nekoliko bolj zanimajo, kakor prej, ko se Še ni porazuruel h kraljico Natalijo, je umevno, da se je po raznih malenkostih sodilo, da se razkralj Milan misli povrniti v Srbijo. Milan je v posebnem listu, pisanem Pariškemu „Tempsu" odločno protestiral zoper to insinuvacijo, češ, da je njegova politična kari|era končana, odkar je poBtal Aleksau-der srbskim kraljem, in da on — Milan — ni nič in neče nič hiti.
Netnskl državni zbor.
Javno mnenje in politični krogi na Nemškem se bavijo sedaj samo z eventuvalnostjo, da razpusti vlada uporui državni zbor. Tisti krogi, kateri so v zvezi z nemškim zaveznim svetom in z državnim kancelarjem Caprivijem, se jiosebno trudijo, razširiti mnenje, da se je vlada že odloČila za razpust. Kancelar sam ni odločilen glede razpusta, ampak le zavezm svet, ta pa menda ni posebno unet za ta uaBvet, zlasti bavarski zastopniki se protivijo, ker uečejo komplicirati državnozborskih in deželnozbor-skih volitev. Sicer pa sedaj še ni čas razpravljati o tej eventuvalnosti, kajti vojaška predloga mora še priti v komisiji v drugo čitanje in potem šele v plenum, in ako jo zbornica odkloni, potem šele bi mogel državni kancelar nasvetovati razpust. Do tega pa pred mesecem majem gotovo ne pride.
Dopisi.
Iz Begunj pri Cerkni ci, 15. marca. [U.v. dop.] (Ogenj; pomanjkanje vode; potreba vodovoda). Predvčerajšnjim ob 9. uri zvečer je začela biti plat zvona ter tožno ozoanjevala, da gori. In res, unela se je bila lesena hišica ,Krn ščeva", ki leži malo ne sredi vasi. Ker je pihljala precej močna sapa, frčale bo iskre daleč na okrog, da! nekatere celo do 10 minut oddaljene vasi Sel-Šček. Ljudje so sicer kmalu pritekli na pomoč ; a kaj posebno uspešno niso mogli pomagati, ker je nedostajalo vode. Še le ko sta došli ognjegasni društvi iz Cerknice in iz Dolenje vasi ter so neka-terniki pridno vozili vodo iz potoka Cerknišice, ki teče pod vasjo, mogel se je ogenj omejiti Vender sta pogoreli dve hišici, dva hleva, dva kozolca in 1 skedenj. Živinče ni zgorelo nobeno, le neko kravo je najbrže dim zadušil. Da ni bilo hujše nesreče, zahvaliti imamo v prvi vrsti vrle ognjegasce Cerkniške in D ole n j e va š k e, ki ho se res
Boš li še huda, če bom sedaj tvoja dela kri-tikoval ?
.Nikdar več I*
Ali se boš še jezila, če ti rečem, da ne moreš peti visokega a?
„Ne bom se jezila, ljubi moj!"
Prav, saj imaš preljubeznjiv mezzosopran! Renata, ti si v pravem pomenu besede Renata — vsa si prerojena! —
nVidiš, prijatelj, tako sem se ženil jaz. Prav veselilo me je, da si me poBetil, jutri naji pa počastiš pri obedu, kaj ne, in prepričaš se, da je Renata izborna kuharica, pridna gospodinja in — umetnica! Sedaj pa pojdimo v spodnji razstavni park, fontaine lumineuse mora vsak čas zablesteti v krasnih bojah." —
Dvignili smo se. Potoma poljubi moj prijatelj svojo soprogo prav iskreno, — pa saj je bil že somrak. —
Ko je čez uekaj dnij vlak zažvižgal in se začel premikati z menoj proti jugu, mahala sta mi prijatelj Prokop in njegova soproga Renata z robci v pozdrav — jaz pa sem ju zavidal za tako milo srečo.