Si. 36 VYogasftne 4 gl. KO kr «a celo leto. — Posamezna Sr >vilk« se uoivajo Dri onravnišcv r in U'aiUau v Trsta i>o i» ar. v Mar tal in v Ajdovščini no It Kr. — &*ro6ntnt, rttk.it.— »rije ti) in»«r»tn nr«i*ma Oprtvsllt vo. via Terreate. *Novt tiskarna* V«i dnvut pošiljajo Uratfalitvi »vla Tirrtatf« »Nuova Tlpografia;« vsak mora biti trankiran. Rokopisi o-er posabne vrodnosti se ne vračajo, — Inurati (razne vrele naznanila in poslanice) se zarađunijo po pogodbi — prav c«n6; pri kratkih oglaeih z drobnimi Ankami ■»> oiartui« za vsako om«do 2 kr Italija in Avstrija, u. Rekli smo v zadnjem članku, da ima Avstrija vse preveč obsirov z sosednjo Italijo, katera pa Avstriji to slabo vrača. Danes oglejmo si So od bliže to Italijo, da se prepričamo, da Avstriji ta država ne bi mogla biti nikoli koristna in zanesljiva zaveznica. Politične razmere Italije so take, da se ne more skoro verjeti na stabiliteto sedanje državne osnove. Črv, ki največ izpodjeda to državo, je republikanska stranka, katera je mogoČnejSa, nego mi vidimo in kakor poročajo nekateri dopisniki v avstrijske liste. Republikansko stranko v Italiji vodijo jako zmožni, učeni in talentirani ljudje, ki so tudi možje bolj Čistih rok, nego vladini pristaši in kraljevski uradniki, mej katerimi vlada naj veča korupcija. Zato tudi vidimo, da je vsakej monarhičnej stranki silno težavno vladanje in da se vsaka taka stranka le s pomočjo jako Šibkih kompromisov more vzdrževati na krmila. Tudi o sedanjem ministerstvu se je pisalo posebno v avstrijskih listih, da stoji trdno, kakor zid; ali v istini reč ne stoji tako ; Depretis-ovo ministarstvo le krpa od časa do časa, kakor joti— Čen človek in le s takim krpanjem podaljšuje svoje živenje, katero pa se ne bodo moglo niti več dolgo podalj-Savati. Zunanja politika italijanske države pa je popolnoma napačna; kajti ona je politika prefriganca, ki se ozira po vseh in le glede na to, kedo več da za usluge. Italija se je le na ramenih drugih združila, ali Francozom, posebno Napoleonu III., kateri je postavil temeljni kamen novej narodnej državi, sknzala je Italija najgrSo ne-hvaležnost. Zato pa bolj vitežki Francoz, akoprotn tudi Latinec, zaničuje italijansko pleme in mogoče je, da tudi Nemci, ki so bili drugi po- PODLISTEK. Malavika in Agnimitra. Indijska drama Kklid&sova. N.i ftloven-«ki jezik prel-žil dr. K a z* o 1 G 1 a s e r. (D-ij*;. Vidulaka. Vprašala je; dasi sem bedak, pa sem vetider imel pameten govor takoj pripravljen. Rekel sem jej da po mnenju astrologov tvojej zvezdi preti nesreča; da jo odvrneš, izpusti vse jetnike. Krmi j {veselo). Dalje, dalj«. Vidulaka, Ker se je pa kraljica Iravatije bala, je to slišavši mene poslala, da bi se videlo, kakor da bi bil ti naročil jih izpustiti. To se je jej tudi primerno zdelo in tako se je petem zadeva vršila. Kralj (Vidulaka ohjemli). Viduiiuku moj dragi, to uže Spre vidim zdaj, da ljubiS me močno. PrijatoljoT pretmtru pamet koj laminli urudatva, da pomaga nam, krovitfilji nove Italije, tudi Se poskusijo italijansko lokavost. Italijanska zunanja politika torej nema nobene tradicijonalne stalnosti, ampak se naslanja na slučaje in na srečo ; taka politika pa utegne Sčasoma Italiji samej osodopolna postati. Glede Avstrije imajo skoro vsi italijanski državniki le eno spekulacijo; oni čakajo, da Avstrija pride v za-drege, potem jej morda ponudijo svojo pomoč proti odškodnini, uže znamo, kakej ; ako pa bi to Italiji no kazalo, združi se tudi proti Avstriji, da jej le zaveznik zagotovi avstrijskih dežel. Notranje razmere italijanskega kraljestva so tudi jako slabe in nestalne. Stranke so si vedno v laseh in posebno mogočna je, kakor smo uže rekli, republikanska stranka. Boj gre torej v prvej vrsti za republikansko ali roonarhično načelo; dinastija Sa— vojardov torej ni tako trdna na prestolu, kakor na priliko naSa, habs-burSka Da je hotel Garibaldi biti načelnik italijanskej republiki, ogromna večina bi ga bila izvolila. V Avstriji hi kaj tacega bilo popolnem nemogoče, ker s propadom vladajoče hiše bi morala razpasti vsa država. Avstrijska ljudstva se pač prepirajo zarad narodnosti, ali cesarska rodbina je vsem narodom sveta, vsa ljudstva odkritosrčno ljubijo cesarja. V Italiji pa so tudi jako slabe ekonomične in socijalno razmere in republikanci se z uspehom naslanjajo tudi na nezadovoljnost nižega ljudstva, kajti rokodelci nemajo zaslužka, kmetski stan pa je v Italiji, kakor znano, popolnoma rob. Znano je, kako so se v mnogih krajih na Italijanskem kmetje uprli gosposkam, ali to vso je Se le začetek, kajti v Italiji mora priti Se do hujSih agrarnih zarot in vstaj, nego na Irskem, ker italijanskega poljedelca stanje je gotovo Se slabSe, nego pa Irskega. Socijalisti bodo torej v svojem času imeli lehko reč, da pobunijo Pa tudi poti najtežuvnifie Pokažu nam prijateljev ljubav. l'id ušata. Ne obotavljaj se, M&laviko in njeno prijateljico sem pustil pri vodni hiši in i sem tebi naproti hitel I Kralj. Dobro, hočem jo pozdraviti, hodi na- prej. Vi Jula Tu sem le, gospod, tu sem. (Hodita sem ter tja). Tu le je vodna hišica. Kralj (V skrbeh). Tu le prihaja Čandrika*), služabnica Iravatina in pobira rožice. Skrijva se rnalo I za zid. Vidulaka. Zares: tatovi in zaljubljenci se pred mescem skrivajo. (Oba storita kakor povedano\ Kralj . Kako bi me neki tvoja priiateljica I pričakovala Hodi, hočeva je iz line opazovati. Vidulaka. Dobro. (Oba stojita in gledala). (Malavika in Bakulavalika se prikažete). Bakuldvalikd Pozdravi kralja, ki ga tam zadej vidiš. Kralj. Kaže jej, kakor slutim, mojo sliko. italijansko niže ljudstvo, in socijalistom | v roke delajo tudi republikanci sami. j Ali mej republikanci so tudi taki posestniki, ki se ne vjemajo z načeli socijalizma ; iz česar je toliko bolj razvidno, da so socijalne razmere na Italijanskem jako slabe, oprezne in da je v Italiji pravo ognjišče za vsa prekucijska dela. Italijanski narod je sploh uže navajen zarotam in preku-cijam, vsa njegova zgodovina nam kaže, da je ta narod jako sprejemljiv za punte in zarote. Uprav zdaj se vrSi na Italijanskem velika kriza, ka-terej je sam kralj moral storiti vsaj začasni konec s tem, da se je poprijel skrajnega sredstva, razpusta parlamenta, ali teSko bode to sredstvo za dolgo izdatno, kar nam zopet jasno kaže nestalnost notranjih razmer ital. kraljestva. Uprav zato pa ne bode italijansko kraljestvo nikoli dober in koristen zaveznik nobene države, najmanj pa Avstrije. Zato pa se je čuditi, da imamo v Avstriji celo nekatere take državnike, kateri govore za zvezo Avstrije z Italijo, kar kaže, da so nekateri krogi mnogo pozabili, pa nič se ne naučili. Ako pride kedaj do velikega boja mej Nemci in Rusi, bode Avstrija zbog nje lege in nje sestave morala ostati neutralna, to bode tudi Italijo primoralo, da miruje, sama Italija pa ne bode mogla nikoli Avstrije napasti. Zatorej dobro: prijatelji z Italijo, kolikor hočete — pa le od daleč. Avstrija pa naj pozabi na vse italijanske tradicije, katere so le si-renski glas, in ako to stori, obrne se tudi tukaj na meji marsikaj na boljSe. Govor drživnega poslanca dr. Vite^ića v poslan-skej zbornici, dne 7. aprila. Kvarnerski zaliv jh predobro znan zarad silnih neviht in t »m vladajoča burje. Prav lako je tudi mano, da tte tam dogajajo Često nesreče, to je, da se večje ali manj Se iadije razbijajo in talio pogihajo MAlavikd (veselo) Poklanjam se ti; (proti durim gledaje, žalostno). Prevarila si me. Kralj. Z vesoljem opazujem, ksko no lladuje deva in pa žaloati. Čutila, ki jih izra/uje lotu« Ko vzhaja aolnco ali gro v zatop, Čutila prav nanprotna kaže nam Obraz device, janeu pn teman Bakuldvalikd Saj je to gospodova slika. (Obe padete na kolena). Zmaguj, gospod zmaguj I Mdlavikd. Ko sem onidan blizo njega stala, mi njegov pogled nikako ni tako ugajal — bila sem prestrašena — kakor zdaj, ko ga gledam samo na sliki. Vidulaka. Si slišal ? Ali ne sledi iz tega, tla te ona Še ni tako na tanko pogledala, kakor ti njo? Zastonj se tedaj ponašaš z mladostjo, kakor jerbas z dragocenostmi, ki so v njem. Kralj. Co je močno i zvedav ienttki wpol, Jo vendor blag pa nožen in po&ton! Prav rudo miili ni deklo, kako Jo z IjubiVkom kramljalo prvokrat; *) Candrika pomonja tudi lunin svit. ljudje i njihovo imenje. I danes ram na-v&jam žalosten slučaj, ki se je Se le te dni dogodil. Tržaške novine, ki so danes dospele, pripovedujejo o tem slučaju. V Časniku »II Mattino« od 6. aprila popisuje se ta slučaj tako le: Doe 30. min. meseca je odplui z ladjico iz luke Rabca finančni komisar Dragotin Stefanutti, vodja tamoftnie finančne poBtaje Novak in dva finančna stražnika, da opravijo predpisano jim služho. Kam so bili zaneseni in v kako pogubo so prišli, to je doslej Še uganka. V FUhcu so jih čakali ceh dva poslednja dneva, namreč v sredo in četrtek, 1. aprila. Naposled so pripovedovali včeraj, to j» 5. aprila, nekateri ribiči, da so videli neko finančno ladijo, razbito na iaterskej obali blizu Plomiua. O oso-bah, ki so bile na lad'ji, ni nobenega glasu in so gotovo poginoli. Taki slučaji se dogajajo zelo pogosto. Tako je pred letom dni neka trageta — prevozna ladija — odplula izpred Reke proti Lovranu, tudi to je zajela nevihta, in ako se ne varam, poginolo je 'pri tem sedem osob. Jasno je toraj, da se je treba posebno brigati za to, da se napravijo v teh krajih varne luk«, kamor bi se v nevarnosti Iadije zatekale in otele. V prej-šnjlh časih s« žalibog o tej stvari ni mnogo storilo. Skrajni čas |e toraj, da se popravi to, kar i« bilo zanemarjeno, in meoi je s hvaležnostjo pripoznati, daje viBoka vlada v sadnjej dom uvidela, da se mora temu zlu doskočiti, ker je ona nekatera lukna dela pričela, ali jih misli pričeti. Tako se dela uže dve ali tri leta na lukobranu v Novej Baški. na otoku Krku z skupnim troškom 149.455 gld. Prav tako se nahaja v letošnjem proračunu več luknih del, tako n. pr. podaljšanje lukobrana v Vo-loskem, naprava lukobrana v Vrbniku na otoku Krku; za vsako teh del je določena obrokova vsota 4500 gla.. a skupni tr^Aek za vsako teh del znaša po proračuna 48.000 gld. Uvrščena je tudi obrokova vrsta 4000 gld. z-4 napravo mosta v osorskej Ka-vaneli, v skupnem trošku 9000 gld. in več drugih del. Ko izrekam tukaj v imenu mojih vo-lilcev visokej vladi zahvalo, ne moram si kaj, da ne bi jej priporočil nekoliko vrlo važnih luknib del. Kakor prvo i najpotrebnije delo smatram jag napravo lukobrana v Iki pri Opatiji. Na vsej obali od luke Rabca pa do Reke — to je prav tisti kraj, kder nevihte besne, in kder se je dogodila malo poprej omenjena nesreča — ni nobene luke za večje brodove. Ko bode gotov lukobran v Vrbskem. gotovo se bodo moj>li tu manjli brodovi iskati zavetja, a za večje brodove tu ne bode prostora. Vidljivu je tedaj potreba, da se napravi v luki Ika lukobran, na postane luka dobra. In res je uže v proračun za leto 1875 uvrstila visoka vlada Pa vender naravnoHt na dragoga No gleda tje, ker se Hramujo iu. Mdlavikd. Prijateljica kdo pa je ta, katero kralj tako poželjivo po strani pogleduje. BakuUlvalik f?. No, to je Iravati, ki poleg njega mtoji. Mdlavikd. Kralj se mi ne zdi uljuđen, ker vse žene zanemarja in samo ene j v obraz gleda. BakuhlvaJikd (;a se). Ona bo še sliko gospodovo smatrala za gospoda samega in se bo Še vjezila; hočem se malo ž njo pošaliti. Prijateljica, saj je gospodova ljubica. Mala vi k d. Pa zakaj se mučim s tem? [Se obrne nevoljno na stran). Kralj. G1«j, gloj. prijatelj dragi, doklico, Kako 8« v jezi lice jej kromži Da krufti ho znamenju barvano Na čelu glej, kako proHpretno zdaj Predntavlja devo, jezno prav močno Ufitelj bidtri jo jo naučil. Vidulaka. Zdaj se bo zgodila sprava. Mdldvikd. Lastni Gautama spremlja gospoda. (Hočem se povrnoti na svoje prvo mesto). (Dalje prih.) EDINOST vsoto 8000 t?ld.. kakor drugi obrok skupne vsote 33.000 gll., a ta prelio« je bil v drživnem zboru zavržen; ker sem znal, da se z njim fie nI pričelo, piašal sem kaj je temu vzrok, m reklo se mi je — ne vem, je 1) to resnično, aH ne, prosim, da se me poduči — da sej« pri pregledu gradbenega načrta n.aSlo. da lukobran, postavljen na onej strani, kder je bil prvotno namenjen, ne bi nič koristil, in da je potreba, nase napravi na uasprotnej strani. Ker je pa na tej strani morje veliko globokeje in bi tedaj tu i i lukobran moral vdiko globeji biti, bil bi vsled te^a tudi trošek veliko večji, nego je b'l proračunjen sa prvi lukobran. Jaz menim, da je to razlog, da se to dt»h ni izvršilo. Ker je pa — kakor sem u že rekel — na tem prostoru dobra luka neobhodno potrebna, zato gorko priporočim vlsokej vladi, da se zopet poprime te^a dela ter da zgradi ta lukobran kakor hitro mogoče. PriporoČeval sem večkrat tu ii druyi dve zgradili v poprejšnjih zasedanjih, in te ste : naprava lukobrana v Starej Baški na otoku Krku, in v Belem, na otoku Cresu. Nečem nadimati visoke zbornice z onimi razlogi, s katerimi sem takrat svojo profinjo podprl, in to tim manj, ker ne mislim zdaj o tem nikakega predloga staviti. Omeniti bočem samo na kratko, da vladajo v obeh teb mestih iste okolnosti, da ste namreč obe od sveta odcepljeni, ker nemati ni ene ceste i nobene Inke. Ako se bi postavil t teh kr. j h lukobran, kl ne bi posebno mnogo stal, potem bi mogli ljudje vsaj od morske strani dohajati, Oni imajo nekoliko malih ladij, ali morajo jih z^laj na obali vlačiti, ker niso dosti zava-ovane proti morskim valovom. Na vsboiinjej strani otoka K ka je politična občina D^hrinj. Ona ima več krajev, ki imajo v Silu skupno lučico — imndracchio. — Jaz rabim to besedo, če prav je nedavno nek zastopnik rekel, na ni italijanska. Jaz menim, da je to prava tehnična beseda, katero rabijo mornarji sploh. Ker vlada tam silna burja, bilo bi potrebno, da se o t strani b'irje napravi majhen mol, kar bi stalo /i0<)0—5000 gld. Tako bi narod dobil na vstoČnej struni prilično dobro luko. Konečno bi preporoćil fie eno delo v luki mesta Krka. Ta luka bi sama ob sebi bila izvrstna, ker je od burje zavarovana in primerno prostorna, samo da ne bi b la preveč zasuta, ker uže davno ni bila očiščena. Vsle i tega ue samo, da ni brodarstvu ko listna, ki bi s'cer mogla biti, temuč je tudi zdravju prebivalcev zelo pogubna in to zarad nesnage in drugih n^organiških stvari, katere, za časa oseke izložene parjenju, kuŽjo zrak, kar povzročnje posebno po leti in jeseni mrzlico, katerej podleže mnogo p-ebivalcev. Biio bi tedaj potrebno čiščenje te luke ne samo iz gospodarstvenih, temveč tudi iz zdravstvenih razlogov. Res je, da bi se morala obal popraviti, predno se izčisti luka, ali to delo je, kakor sem rekel, potrebno i ne bi zahtevalo mnogo troškov. Sulepam s žeijo, da bi imel trgovinski minister ono dobro voljo, ono marljivost in ono strokovnaško znanje v pomorskih zadevah, kakoršne je prejšnji upravitelj, gospod minister baron Pmo vedno kazal. (Dobro! na desnicij • * • Upravitelj ministerstva trgovine, Puss-wald, odgovoril je takoj poslancu Viteziču tako le: Vsojarn si naznaniti visokej zbornici, da vse dotično, za kar sem zvedel, In vsa priporočil i, ki spadajo v moje področje, in kolikor jim ji mogoče ustreči po proračunu, z največjo pripravnostjo v znanje jemljem, in da se jim ustreže, kolikor je to mogoče. Kar se t žel', izrečenih od gospodi predg«vo nik , zastopnika vstočnlb krajev Istre, gl- e poprave in naprave lukobra-nov in luk v raznih krajih Kvarnera, morem vsacetfa uveritl, da je trgovinskemu ministerstvu potreba onih del uže davno znana. Za vse one luke, lukobrane in lu-ČiCH (mandrucchio), napravljeni so načrti in jaz moram Vas uveriti; da se ta dela tudi izvedo, kolikor je to poleg proračunskih sredstev mogoče. Kar se tiče potrebe izčiščenja Inke v Krku, ki je trgovinskemu ministerstvu uŽe več let znana, postavi se uže v boooči proračun potrebna vsota za to delo, ki je potrebno ne le iz brodarstvenib. temuč tudi iz zdravstvenih ozirov. (Dobro! Dobro!) Politični pregled. Notranje dežele. Poslanska itornita se je danes zopet odprla. Na vrsti je več Interpelacij. V dru-gej seji 7. t. m. pride na dnevni red za« kon o ponearečbah in se utegne v treh ali štirih sejah rešiti. Odsekovo poročilo o zakonu, glede zavarovanja delavcev v prl-merljajih bolezni, razdeli se v malo dneb. Ko se reši zakon o ponesrečbah, pride na vrsto zakon sastran oprostitve davkov pri elementarnih škodah Jin potem se bodo razpravljali predlogi, glede predrugačbe tiskovnega zakona. Potem pridejo na vrsto nfkatere manj važne zadeve. Večina državnega zbora ima tudi namen, opravilni red nekoliko predrugačiti, ona namerja namreč omejiti predolge razprave pri prvem Čitanji predlog in potem določiti, da se ima po imenu glasovati h tedaj, ako zbornica to sklene, ne pa, ne p a če to zahteva petdeset poslancev. Ogerski pravotodnji minister Pauler je 30. aprila popoludne umrl. Hrvatski poslanec dr. TuUan je bil i. t. m. zarad krive prisege obsojen v dveletno teško ječo v zgubo doktorstva in povračilo sodnih troškov. Zagovornik je napovedal {pritožbo ničnosti. V nanje dežele. Mej papežem i nemi ko vlade se prijateljske razmere vedno boljtiajo, dokaz temu je mej drugim gotovo tudi to, da je nemški cesar poslal papežu za velikonočni dar dragocen zlati križ. Italija v Afriki nema sreče. Zopet so dospele slabe vesti is ondotnih krajev. Grofi Anton*lli-ja, ki je uže več let v Škovi, pridržal je kralj Menelik kakor vjetnika. Italijansko ministerstvo pa ni jedino v tem, kako naj bi se postopalo v tej zadevi. Vojni minister, general Ricotti, hoče vejno brez odloga, minister zunanjih zadev, grof Robiland,"pa se temu odločno ustavlja.— Poroča se dalje, da ste italijanska. in angleška vlada povabili francosko, naj se udeleži ekspedicije proti Ha raru. Italija je določila v ta namen 1500 mož, 800 izrnej posadke v Massvi, ki so nže priv ijeni na afrikansko podnebje, dobilo je uže ukaz, naj se pripravijo na vkrcanje v Zejlo. Ta stvar Italijo toliko bolj peče, ker je zdaj uže znano, da je bil grof Porro z svojimi tovariši umorjen iz političnih ozirov, in sicer iz zaničevanja italijanske mogočnosti. Italijanska vojska se je namreč pri Masavi tako vedla, da se je Afrikanci niso nič bali, tedaj tudi nič ne spoštovali i da ne bi je bili zaslanjuli Angleži, uže davno bi jo bili Afrikanci napadli in poklali; ganoti se iz Masave uže tako nikamor ni upala. Poleg vsega tega pa je še ablsinski kralj odbil vsako prijateljstvo z Italijo, italijansko poslanstvo, ki je neslo kralju bogate darove, fie pustilo Be ni v Abisinijo in italijanski poslanec se je moral brezvspešno vrnoti, Italiji v veliko sramoto. V-e to je mej afrikanskimi rodovi vtrdilo vero, da Italija nema nikake moči, in zato se je tam doli nobeden ne boji, zato je bil umorjen Porro in vsi njegovi tovariši. Da take sramote, tacega zaničevanja Italija ne more trpeti, to je jasno. Ona se tedaj mora maščevati, da opere svoje ime, a pri tem se skoraj gotovo zaplete v zanjke, iz katerih se pošteno ne bode mogla otet'. Nakoplje si na glavo toiiko troškov, da jih ne bo mogla pokrivati, afrikansko podnebje in puščave sinovi pa bodo italijansko vojsko gonobili, da bode strah. Nobena italijanska vlada pa v parlamentu ne bode mogla t;>ko po-gubljive i nespametne politike zagovarjati. Italijo je napuh peljal v Afriko, a denašnj: Rim ne bo videl zmaganega Jugurte v svojih zidovih, ne ho se grel na požaru mesta Kartago; sicr ne pride Hanibal pred ozidje mesta Runa, a Afrika vendar utegne vreči pred Kvirinal sulico, ki bo bodla italijanska srca. Orlko pralanje je fie vedno zelo ne* jasno in zmedeno. Poročila si nasproiu jejo in skoraj gotovo je, da g:8ka tlada dela hinavsko politiko. Od ene strani se trdi, da se je grška vlada veleviastim udala, od druge pa prav nasprotno; odgovor, kateri je dal Delyannis veleviastim na ultimatum, ni tak, da bi ustregel b i njih željam in zahtevam. Velevlasti so zahtevale, naj Grška razoroži v osmih dneb, Delyannls pa je njihovim poslancem dal tak le odgovor; Naznanjam vam, da je kraljeva vlada sklenola, ravnati se po nasvetu franco ske vlade. Grčka vlada si e toraj pustila za vsak primerliaj odprta vrata. Na Grškem se tudi iz vladnih krogov širi vest, da je francoski poslanec v imenu francoske in druzih vlad iiiil zagotovilo, da Grška dobi meje, določene v beroliask^j pogodbi, ako se uda, dalje se poroča, da so dobili grški poslanci na evropskih dvorih naročilo, naj Izjavijo, da Grška razoroži, oko velevlasti potrde francosko zagotovilo, sicer je pa ultimatum ne prestraši. Vsled tega je dobil francoski poslanec ukaz, naj grške, vladi razloži francosko mišljenje, da se francoska vlada v grško praSanje ne bo vtikala dalje, nego to dopuščaj® njene razmere do druzih vlad, in da ima ona trdno voljo, ogibati se posameznega postopanja, Zadnja poročila o irršk-m praŠanjl ne kažejo na tc, da bi se Grška udala; čuje se celo, da se poslanci velevlasti uže pripravljajo k vkrcanju na vojne ladije, kder bodo pričakovali novih ukazov od svojih vlad, ker Delyannis noče odjenjati. 3. t. m. so imeli poslanci skupno posvetovanje. — Francoska vlada je poslala vsem svojim zastopnikom v zunanjih državah okrožnico, v katerej jim ukazuje, naj dotičnim vladam naznanijo, da je francoski poslanec v Atenah dobil ukaz, Delyannisa kategorično opomnit), da Francoska pri zadnjem prijateljskem koraku nič ni obečala, ampak le naglašala prijateljske čute Francoske do Grške in priporočala naglo razorožitev, katero velevlasti žele. h Belega grada se 3. t. m. poroča, da je kralj izdal ukaz, po katerem se ima odpraviti stojna godba v okrajih, kder je bila oklicana in po katerem stopi zopet v veljavo preklicani zakon o tisku in združevanju. Mej Francosko i Nemi ko se vzdigujejo hudourni oblaki; vse kaže da ue bode dolgo, ko se imj tema državama zopet uname strašen boj. Francozje zgube dveh lepih dežel ne morejo pozabiti, še bolj pa jih peče nemški napuh in zaničevanje, s katerim se Nemci ozirajo na Francoze. Te dni je prifila na Francoskem na svitlo neka knjiga, v katerej je dokazano, da so Francozje bolje orožen! in močoeji od Nemcev; ta knjiga ima gotovo ta namen, Fran-coze pripravljati na vojno zoper Nemce. Ni tudi dvombe, da Bisisarck voha uže duh francoskega strelnega prahu; to kaže vse njegovo vedenje, posebno pa tako na gla sprava s papežem, Bismarck hoče imeti mir doma, on se hoče spraviti s katoličani, da mu ne bodo na poti, ko vstane silna vojna ibej nemSkim in francoskim narodom. zavira — constantes u«que ad finem —-do konca moramo ss bojevati in nrtti, namreč, dokler ne napoči dan pravice ter se nam dado po državnem zakonu zatrjene drugim narodom enake pravice. Dobro vemo, da s<> to za sedaj le pia desideria. kajti sovražni piš hoče nam odnesti vsak napredek in uničiti vsako iskrico domoljubja, koja se v našem srcu zaseje. Ali temu ne bode, kakor upamo, vedno tako; upanja nas ne sme zapustiti, ono n;i vseh strani nas hud veter piha ter nas hoče odnesti tja kam na Kranjsko ali v deveto deželo, od koder naj ue nikdar več ne vrnemo. Tako vs»j bi hotela ta la bonska burja se zavednejšuni Slovenci tukaj živečimi I Zavedanji Slovenctv se jim zdi nevarno, radi Česa bi hoteli navduše-nejŠe od n>>s v stran spraviti ter se nas tako z'i vedno o ikrižati. Ako bi tem volkovom bil zapovedivk zviti Kismarck, ne bilo bi to nobena Už-koča, ker ukazal bi. in vsi bi se mu morali, hočeš ali nočeš, pokoi iti, kakor so mu morali biti pokorni Poljui. Ali tako železnega vodje še nemajo, pri nas ne vlada Še za kon enak onemu na Pruskem, naši Lahoni morajo biti tudi nekej drugej v Sjoj oblasti podvrženi ter jo šiloma slušati; niso še (in ne bodo nikoli) neodvisni in pri vsej dobrej volji, vse tuje Kranjce iz Trsta spraviti. ne ostane jim drugo, nego jih gledati kako se bore se življenja Rilo. Z namenom Slovence črniti ter kolikor možno svoje pristaše nanje nahujži iskati — v t-m povsem laškem mestu! Kikor smo rekli, treba jim je še železnega za poverinika in neomejene oblasti, da svoj heroični čin izpokanja oživotvore. Tak vodja se bode morda rodil mej Slo veuci, zataji svoj rod in svojo krv, pro ■ la se j m in postane njih naj/išja in najzaslužnejša oseba — naroden mučenik. Mi mu le privoščimo, da ne postane enak zloglasnemu renegatu iu človeškemu za-vržku Oberdanku. Ker se pa taka pokveka nI fte rodila, ker tržaški magistrat ni neodvisen in samo* stojen, ampak mora sluŠk pravico imamo, kakor vsi drugi narodi, lu ostati in se pri tem tudi po svoje razvijati. Na| se nam pa pri tem le polena po i noge mečejo ter se nam narodna omika Domače in razne vesti. Tržaški namesmlk, g. bar. Pretiš, je nekoliko bolan m pojde nekda na daljni odpust. Za zdaj gre z družino v Gorico; kesneje pa najbrže v Aussee ha svojo graščino. Odlikovanja In Imenovanja. Gosp. Josip Nskus, kur.it v Planini, dobil je zlati križec za zasluge s krono. — G, Simon Rutar, profesor v Spletu, imenovan je asistentom tamošnj ga muzeja. — G. Rudolf Zarli, kancelist pri sodniji v Tolminu, imenovan je c. kr. okrajnim tajnikom na Kranjskem. PomlloŠćenJe* Tisti Kralj, morilec svoju pastorke, ki je bil neoavno v Ljubljani na smrt obsojen, puiinloščen je na 20 letno teško ječo. Jakob Petelin slavni skladatelj, slovenski. S tem naslovom je priobčil g. Janko Leban, znani kraški učit. Ij, zanimivo razpravo v 5. listu »Ljubljanskega Zvona«. O Jakobu Pmelinu namreč do danes Slovenci nismo mm-go z iali, kako izboren skladatelj je bil. Hodil se je Jakob Petelin okolo 1.1550 na Kranjskem. Bik je kanonik pri Škofu Stanislavu Avlo skem v O.omuci ter po/neje pr cesarji Ru lolfu II. v Prani, kder j« umrl 1591. leta. Petelin je bil izboren cerkven skladatelj, tako celo, d i so gi nekateri više cemli od Palestine. Gospod Janko Leban imenuje P-telina slovenskega mu\ikalnega Kolumba ter meni, da si j4 Kranjski rojak nioro gotovo pod tujim vplivom premerili bi ime v nemŠ'to Hdnel alt latinsko Gallus. Na omenjeno L"t>auovo razpravo opozarjamo naše razurn-ništvo. Šolske naredbe. Nek la je uže gotovo, da hode učitelisko pripravnišče uže prih. Šolsko leto preseljeno iz Kopra v Trst. Boljše za učitelje, za učence in sploh z i uk! Tudi v orug j pr^membi se močno govori, gimnazija v Pazinu bode nekda užs drugo leto premeščena v Pulj. To kaže najbiž", da vlada noče spremeniti pazinske gimnazij-* v hrvatsko, ampak da hoče ohraniti nemško, ka-koršna j« doseiaj. pogreb Ivana Marijo Mala-lana na Opčinah se ie vršil v nedeljo popoludne, udeleštvo bilo v rojnici veliko, kajti zastopana so bila vsa slovanska društva Trsta in okolice; posebno mnogo je prišlo udov društva Elinosti in odbor skoro in corpore se svojim predsednikom drž. poslancem g. Naber^ojem na čelu. E D I N OT S Društvo Ellnost je svojemu rajnkemu ni* boroinu in poverjeniku za V. okrai p »ložilo na rakev prekrasen venec s trakovi v narodnih barvah in z napisom »Politično društvo E iincst v Trstu —Svojemu večletnemu odborniku«. Videli smo še 5 ali 6 drugih vencev od prijateljev in sorodnikov rajncegi. Pogreb sam se je vršil takole: Križ, učeča se mladež, vencenosci, č. duhovščina, rakev, sorodniki, deputacije, na čelu njim predsedništvo društva E ti-nost, zastopniki uradov in občine, drugi možje, potem pa dolga vrsta žensk. Reći se mora, da se je udeležilo pogreba nad 1200 ljudi. Na obeh straneh rakve so nosili sveče oiličneji gospodje, kakor gosp. Ivan Daneu, A. Kariž, J. Gorjup iz Prošeka itd. Ko so rakev zdignoli, zapelje močan pevski zbor del. podp. društva iz Trsta »Nad zvezdami«. V cerkvi je prav isti zbor zapel »Blagor mu«, na pokopalifiču pa je domači openski pevski zbor pod vodBtvom gosp. Valentiča zapel: »Jamica tiha«. Oba zbora sta kaj lepo pela, kar je občinstvo le Še bolj ganolo. Pogreb je ure.loval g. Eduard Daneu. Opčine pač uže dolgo, ali morda Še nikoli niso videle tako lepega, v resnici veličastnega pogreba, ki se je vršil toliko bolj na kristjanski način, ker se je vršil po starej šegi brez namaškara nih konj in pogrebcev, kakoršne pogrebe uredujej > društva »de pompes funebres« v mestu. Rajnki pa je zaslužil, da mu je društvo, kateremu je bil vedno zvest, ska-zalo na tak način zadnjo čast, kajti reči se mora, da je uprav društvo Edinost največ pripomoglo, da se je vse tako vršilo, kakor se je. Unanevllev Hranilnice za mornarje. O priliki razprav enketne komisije glede trgovinske mornarice, govorilo se je tudi o preskrbovanji mornarjev na starost. Vsled tega se tržaška pomorska gosposka zlaj peča s prašanjero, ali bi mogoče in koristno bilo, v Avstriji ustanoviti hranilnice za mornarje. Na Angleškem so se take hranilnice vsled parlament-nega sklepa ustanovile leta 1856 in oskrbuje jih Board of Trade. Na Francoskem so se v letu 1885 z dekretom načelnika francoske republike ustanovili tako imenovani succursales navales in francoske pošte pooblastile, prejemati vplačila od mornarjev naj bodo Še tako majhna. Tudi v Italiji se pečajo uže z ustanovitvo takih hranilnic. Sklepov tržaška pomorska gosposka fie ni storila, zato se tudi vlada s tem prašanjem fie ni začela pečati. Pri prvih prihodnjih porotah v Tr»iu pridejo na vrsto te le obravnave: 10. maja detomor, zatožena Antonija Frandollch; 11. maja uboj, zatožen Angelo Brussa; 12. maja odpeljanje, založen Mihael Sukno, Prazne učiteljske »lužbe v Istri. Na defikej goli v Vodnjanu služba nadučiMja prvega razreda in službi dveh podučiteljev; podučni jezik italijanski, in hrvatski; na mefianej šoli v Kanfmaru služba uadučiteija druzega razreda in uči-tel|ice treljega razreda; podučui jezik hrvatski, italijanski obligaten preunet; na meSanih ljudskih šolah Promoutore in L'sinj.n službi Šolskih voditeljev tretjega razreda; podučni jezik hrvatski, italijanski obligaten predmet. Prošnje Be imajo v šestih tednih vložiti pri c. k. okrajnem glavarstvu v Pulji. Pri podelitvi naduči-teljske službe v Kanfanaru imajo tisti prednost, ki znajo orgijati in to dokažejo z spričali. Razpisane službe. V Buzetu mesto c. kr. sodmjskega pristava; v Trstu pri policijskem vodstvu mesto policijskega agenta s plačo 550 gld. Prošnja do konec m. Za siare ranjene vojake. Društvo Milečega križa za podporo ranjenih v vijskiin dela nezmožnih vojakov stiiiujočh na Primorskem ali v Dilmaciji razpisuje kakor vsako leto tudi Mos navadne podpore. Prosilci naj se obrnejos proš-niami na tržaškega župana najdalje do konec t. m. Dotični naj dodajo prošnji spričevalo soseske, v katerej bivnjo, spri-valo, da so bili ranjeni v vojski leta 1866 ali v kakošni pozneji, in spričevalo o ubož-nosti. Sirote takin ranjenih pa bodo morale dokazati tuli vs« to o rajncemu roditelju in pa lastno ubožnost. Tržaško novosti: Mesec maj je začel tudi v Trstu sjcer 7. jas n .m, ali jako mrzliin vremenom; uie 4 oni brije prav mrzla burji in na Nanosu j« te dni snež lo Tudi ljubljanski listi t«Že o jako turzlem vremenu. Na Dunaji j« včeraj sneg nal«taval. Bog Začuvaj, da lo vreme fi« kaj Čaaa traje; uolje, trta, drevesa — vs* tako lepo stoji in obeča; Bog varuj nas ztnrzline lo slane. Klub trialkih turistov (patrijotičoo društv.) napravi v soboto 15. t. m. vese-, lico s plesom na vrhu Lovca v prostorih m d orani Ferdinandeja. V^s-lica obeča , biti lepa in je omenjeni klub povabil tudi vsa slovanska društva Tržaška in okoli-čanska m omenieno veselico. Samomor. V pondelek o polunoči je iz 4. nadstropja s točila 18'etna A. Valle. hči še precej dobrostojećih stariŠev, in j« na m^stu mrtva ostala. Uzrok samomora |e bil nek prepir i Ijubćkoin. 2iletni čevljar Alojzij Gombič, ki je stanoval s svojo staro materjo Marijo vdovo Gombač, braujevko, v nekem podstrešju ulice Guiliani se je predvčerajšnjem obesil; pravijo zarad bolezni v očeh. Nesreče. Policija je našla te dni na cesti močno bolana v nezavesti dva delale*, katera sta bila odpeljana v bolnico. — Nek Lloydov maŠinistse je nevarno opekel na parniku, vsled če^ar so ga odpeljali v bolnico. Dva 14letna ftntič i, nek Sluga in nek Vidov sta se igrala te dni s puškami, pa sta oba tako ponesrečila, da se morata zdraviti v bolnici. — Delavec Jakop Kac-mur iz Litije je ponesrečil na hrpeljskej železnici. Policijsko. Nekega mornarja Dalmatinca so zaprli zarad tepeža.— V nekej šnopsariji je pijanemu delalcu zmanjkala ura. — Neko malo vred no žensko so zaprli ziirad tatvine. Zarad vagabundiranja po Trstu so zaprli te dni nič manj nego 9 možkih, mej temi Ivana C. iz Ljubljane in Petra P. iz Gorice. Nekega ubozega de-lalca je neznani lumpač osleparil s tem, da mu je prodal dutko za Napoleondor. Te dni so tatovi poskusili vdreti v dva magazina, toda preplašeni so bili na obeb krajih. Izpred sodnlje. Ivan Tence iz sv. Križa, kmet. je bil te dni obsojen na 5 mescev ječe zarad posilstva katerega je hotel izvršiti nad 181etuim dekletom Marijo Sedmak. Veliki sejni v Sežani v pondeljek dne 3. maja je bil letos izvanredno močno obiskan in živahen, svirala je pri tej priliki na vrtu gostilne. »Tri Krone« izvrstna godba iz Skednja. Sežana v obče lepo napreduje. IZ Podgrada nam pišejo, da sta bila Ivan Siosu i Josip Rožič iz Šabonj 80duijski kotar Podgrad (Castelnovo) za zasluge na poijU sadjarstva, po c. kr. na-mestuištvu v Trstu vsak z 15 gld. nagrad-jena, Želeti bi bilo, da bi visoko namest-uifitvo večkrat priliko imelo tako izvrstne gospodarje nagradjevati. čitalnica na Grahovem priredi 9. dne maja t. 1. točno ob 7 in pol uri popoludne veselico v dvorani g. And. Muro-vec z sledečim programom: 1. Zvezna. 2. Govor. 3. Popotnik, vgl. H. Volarič. 4. Deklamacija »Dražba«t S. Gregorčič. 5. Mihova. 6. Igra »Oproščeni Jetnik«, 7. Uboj. Pri veselici poje »Podmelfiki zbor«. Vstopnina za neude 20 kr. Dohodek se porabi za društveno zastavo. V Piranu je bil sa praznike pravi boj mej civiliBti in financerji, zarad česar so več civilistov zapni in bode velik proces. Nek flnanoer je hotel nekega posestnika iz Pirana vizitiraii, ta se ni dal, od tod boj. PopravUamo. Od zanesljive strani Brno izvedeli, da notica v zadnji številki »Edinosti« od 1. maja t. 1., zadevajoča v. č. g. častn. kanonika in prof. Anure|a Marušič a, kot mons. dr. Valussi-evega na-stopnika v profitiji goriški, neiua uikake po ilage. Goriške novosti. Za otrofiki vrt v Gorici nabral je dr, Tonkli v raznih dobrodelnih krogih 500 f,, ta vrt jako dobro napreduje, vsled česar je želeti, da bi si tudi tržaški Slovenci osnoval' tak vrt. -- V Dornbergu ne daleč od Gorice je uže več let lepa navada, da osnuje ondotno prebivalstvo 1. maja razstavo vina. Letos pa bode ta razstava še le v nedeljo 9. maja, Vinotržci in nekateri trža&Ki gostilničarji bi morali obiskati to razstavo, na katerej je razstavljenih vsako leto mnogo najboljših vin, posebno pa uzorno belo vino malvazija. — V uedeljo so bile v Gorici zopet konjske dirke, udeleštvo je bilo veliko manjše, nego na veliki pondelek; tudi so Be dejmsko dirke udeležili 1» domači pri-latelji konj in je g. Tosi iz šttarjana se svojimi ruskimi kon|i največ premij odnesel. Gorički Lahoni po navadno malenkostni, uprav zato se čudimo na se uže niso spotikali naj rmkmi konji. Torej vendar nekaj napredka. V Zagrebu se je vrfiila v petek 30. aprila konečna obravnava zoper dr. Gregorj i Tuškana zarad krivega spriče-vanja pri znaui tužbi dr. Anton Starčeviča. Dr. Tuškin je namreč rekel, da je videl, da so se roke vzdigovaie zoper bana, a imenoval m nikoga, danes pa se ima zagovarjati zarad teh besedi pred sodnijo, ker ban pravi, da se ga ni nihče dotaknul in da deželni poslanec dr. Tufikan ni govoril resnice. Minolo soboto proglasila se je obsodba dr. Tuškana. Dasi ga je odvetnik dr. Hinkovič izvrstno zagovarjal in ostroumno pobijal obtožbo, vendar vse ni nič pomagalo. Sodišče obsodilo je dr. Tuškana na dve leti teške ječe, na izgubo doktorstva in odvetnik.vanja in na plačilo vseh sodnijskih stroškov. Mej mnogobrojnim občinstvom ćul se je po tej hudi ob-odbi globok v z d i b 1 j a j ] »Jezus!« Ko se je sodba proglasila, vprašal j - predsednik Cuculič dr. Tuškana, ima li kaj opomniti, na kar je dr. Tufikan dejal: »Moja vest je čista, d a I B8 njegovega vkrcanja v Spljet. Plača mu bode dobra, nad 1500 gld., tukaj se bode čutil zadovoljnega, kajti Dalmatinci imajo dobro srce. Gospod Tance pa sedaj v Trstu izda na koji način nekoliko svojih skla-deb. On se je s svojimi skladbami jako prikupil spljetskej inteligenci in celo fikofu. V nedeljo 2, maja pelo bode prvikrat drufttvo Zvonimir kakor katedralno dru štvo slovesno latinsko mafio. Oni dan bode le Tauce orglal in vodil. Najbrže bode pričujoč tudi Vilbar. Vilbar pride na pravo mesto. On bode stvar ozfrljno vodil, in nadjati se je, da izkereniuij £e ostale ljage talianske na glasbenem polju v Daimacijl. Mislilo se je, da g. Vilhar pride v Ljubljano, pa je za občno stvar fie bolje, da pride v Dalmacijo, kder se je začelo vse javno živenj« bolj dvigati. Kruh nebeški ali r.avod pobožno moliti m častiti presveto Refinje Telo s trojno mafio in drugimi navadnimi molit vami. Na svitlo dal Janez Zupančič, župnik. Z dovoljenjem visokoČastitega ljubljanskega škofijstva. Tretji zopet pomnoženi in zlepšani natis. 440 strani. V Ljubljani, Založila družba sv. Vincencija. Se dobiva v »Katoliški Bukvami v Ljubljani« id sicer po naslednjih cenah : Vezan v pol usnji 70 kr., v usnji 90 kr., v usnji z zlatim ob-rezkom 1 gld. 20 kr. in je tudi v založbi v raznih lepših vezih. Izdajanje knjige »Kruh nebeški« ima dvojen namen, in sicer v prvj vrsti razširjanje dobre v resnici priporočenja vredne knjige, v povzdigo pobožnosti do najsvetejšega Zikramenta; v drugi visti je pa Čisti dobiček odločen v podporo dobrodelnemu »Vincencijevemu društvu«. — Knjiga je popolen molitvenik za vsakaga kiistijana in se odlikuje posebno z bogato zbirko spodbudnih molitev na čast pre-avetega Bešnj ga Telesa. U lotn v ta namen ustanovljene bratovščine, ki je razširjena po vseh slovenskih duhovnijah, bo molitvenik dobro dofi 1 ter vsem zahtevam zadostoval. Potem bo gotovo ustrezal otrokom, ki gredo k prvem sv. obhajilu. Veliki požari se zadnje dni v Galiciji telo množ^. Ni še mrtev pepel mesta Strij, uže je zopet L'sko pokončano. Pogorelo je 290 hifi, mej temi tudi sodifiče z vsemi spisi in grad grofi Krasickega s knj'žnico vred. Požar v mestu Strij je povzročil ne-popisljive nesreče. Mnogo ljudi je zgorelo, ali se hudo opeklo, nekateri no zblazneli, drugi so zgubili vse imetje ter oteli le golo živenje. Dan na dan se razglašajo nove nesreče, ki so zadele ubogo ljudstvo. Tu navajamo le one, ki so zadele gimnazijske profesorje: Vodj i Misinski. ki je stanoval v šolskem poslopji, zgubil je v*e premoženje, pohiŠje, obleko, perilo in 2000 gld, v državnih obligacijah; profesor Tr-ladzinski je zgubil vse in s težavo rešil le svoje živenje; profesor L»moch je nesel iz hiše osemdesetletno svojo babico, ko se je vrnol, da otme vsaj nekoliko pisem, toliko da sam ni zgor-I; otel je le to, kar je na sebi imel; snplent Janik z soprogo IrT 5 otroki je zgubil vse, tako tudi neoženjeni suplent Hilagarda; profesor Kovinski, slikar, zgubil j" vse slike in vso lepo upravo, profesorju Fedu^ieviču je zgorela hiša in vse pohiš|e; asistent Tuzinkievič je ot<*l bolnega^ svojega očeta iz požara, pa potem ni več mogel v gorečo hifio ter je zgubil v^e. Enako se je tudi godilo učiteljem ljudskih šol; vodji HoluboviČ je budo opečen i njegova hči se je tako opekla, da smrti ne otlde. Roji flroščev ali kebrov. »Salzburger Zeitung« poroča o le: Uže mnogo let ni bilo toliko hroščev, kakor letos. Zadnjo nedeljo zvečer jih je bilo toliko, da so sprehajalci, ki so prišli v nj h roje, kar naglo pobegnoli, ker so jim hrošči sedali v lase in brado ter v obraz butali. Dvorni osel- Franjo I., stari oče našega presv. cesarja, sprehajal se je nekoč v svojem parku ter zapazil nekegi človeka delalca, ki je sedel pri svojem malem zemljišču in se jokal. Stopil je k možu ter ga vprašal po uzrokd njegovega žalovanja. Mož mu odgovori, da je v zadnjoj noči izgubil svojo zidnjo pomoč, s katero si je vsakdanp kruh služil, namreč da mu je pogmol osel, kateri mu je razno zelenjad svojega zemljišča na Dunaj na prodaj vozil; rekel je cesarju, da mu ni mogoče druzega osla kupiti, ker nema denarja ter da bode moral vprihodnje stradati. Cesar le dal ubozemu možu na ponudbo, naj si izbere potrebni znesek denarja, da si druzega osla vkupl, ali pa jeanega lepega in močnega osla iz dvornega hleva. — Ker je Vaše veličanstvo uže tako dobro, — odgovori mož — prosim za potrebni denar, kajti dvomi osli so za me preveliki. Gospu in trofinsKe ste Pogozdovanje Krasa v tržašk. okolici. Iz 10, zvezka poročil kranjsko-primor-skega gozdnarske^a društvu posnemamo to le o pogozdovanji Krasa v tržaŠkej okolici: Komisija za pogozdovanje Krasa za tržaško okol co je od jeseni leta 1882, ko se je ustanovila, pa oo konca leta 1885 pogozdila 16181 hektarov večidel gole kraške zem||e, ter za pogozdovanje potrosila 12.685 gld. Nasajali so se skoraj sami borovci in le nekoliko zemlje se je obse-jalo s želodom. Porabilo se je za nasajanje 627 738 drevesc in 620 kilogramov želoda. Drevesca so se sadil i v grabne, 0*5 metr. široke, 0*3 metrov globoke po 2 metra vsaksebi, pa tudi v luknje, 0*3 metrov narazen. Za vsaditev drevesc se je naredilo 522,605 lukenj in grabnov, ki so vsi skupaj 18.943 metrov dolgi; za luknje se je potrosilo 5212 gld., za grabne p t 786 gld. Nasajanje je stalo 3477 gld. tn sejanje želoda 255 gld. Da se nasaditve obvarujejo poškodovanja posebno živine, napravili so se v nekaterih krajih suhi zidovi, navadno 1 m-ter visoki inOG metrov Široki in napravilo se jih je 6651 metrov, ki so stali 19^6 gld. Za zboljšanje nasadltev se je izdalo 895 gld. vsled novih nasaditev in za ponovljene sejatve 15 gl. Iz tega se vidi, da je izkopanje 100 lukenj stalo 1 gli. 35 kr., 100 inefov grabnov pa 4 gld. 15 kr.; vsaditev 100 drevesc 55 kr., vsejanje 1 kilograma semena 41 kr. in naprava enega metra suhega zida 29 kr. pourek. OJ poprejšnje p>gozdovalne komisije napravljene umetne kulture ro se zboljšale s tem, da se je nasadilo 01.06) drevesc in posejalo 385 kilogr. gozdnega semena kar vse je prizadelo 420 gol I i . troškov. V letu 1885 j-3 bilo pogozdenih 39. ti hektarov zemlje, na katero se je nasan i» 227.090 drevesc in posejalo 2-35 kilogran . želoda in lavorj^vih jagod; lukjnj za vsaditev se je skopalo 218.125 in suuega zida se napravilo 3805 metrov. Nasajanje je stalo 916 gld.; lu'tnie za vsaditve 1564 gl., na nravi zidov 1056 gl iu sejanje semena 100 gld. Pri golili ti- ■ je bilo treba donašati tudi zemlje, kar j-> stalo 357 gld. Vsi troški za nove nasa iitve znašajo tedaj v tem letu 4U03 gl. in opomniti je treba, da so prebivalci iz Bazovice, Borfita in Gročane 6S.6liO lukenj b ez nh. čila sami napravili. — Za zboljšanje šnjib nasadeb se j* v letu 1885 po- . - • 151.600 sadik in 200 kilogramov zli., kar je stalo 885 gli., in sicer za *< vz tovarijt kmetu Še to jemlje, kar ca ž.vi, in kar ne hi trebalo pogo»diti. Na to moramo posebnu opozoriti strokovnjake, naj se nikakor ne dajo zapeljati nekaterim oblastnim, pi mulo veSčim in premalo usmiljenim gospodom, ki niso nili rojeni v gozdih, pa tudi ne na kraških golič tvah, ampak v »vitinatih posteljah, ki nikoli niso skušali, kaj je uboštvo in revščina, ki nikoli niso kopali zemlje s lastnimi rokami, ampak preštevali le sa koliko zlatih kehrov se vsak dan pomnoži njihovo premoženje. Sicer pa želimo, da se vBe kraške goličave prestvarijc v zelene loge. Javna zahvala. Vsem onim častitim gospodom, prijateljem in znancem, kateri so tako mnogo-bromo spremili k zamjetnu počitku njenega soproga, oziroma očeta, posebno pa slavnemu društvu »Edinost« in drugim častitim družinam za prekrasne vence, tako tudi tržaškim in domačim oevcem za pre* milo netje — svojo najsrčnejšo zahvalo in hvaležnost izreka Na Opčinab, 3. maju 1886 Družina Mala lanova. Tržno porodilo. Kupčija v obče prav mlahova, le za slarikor je nekoliko prašanja. Cene skoro vsega blag* so ostale nespremenjene le netrolje je Še ceneje postalo tn cena sena in tudi nekoliko niža z nagibom, da še dila uostane, ker so nekoliko prenthale naročhe iz inostranskega. Denes stane dodro konjsko seno f. 1.60 do 1.80, vo-Jovsko ao f. 2.30. Borano poročilo. Borza zopet prav dobre volje; kurzi skoro vsih papirjev so jako trdni z naj« bolišo tendenco. — Izrael zaupa evropskemu miru. Dunajvka Borna dne 4. maja Enotni drž. dolg v bankovcih 85 gld 35 kr. Enotni drž. dolg v srebru Č5 • 45 » Zlata renta......114 » 40 » 5*/, av8t. .... 101 • 85 » Delnice narodne banke . . 878 • — • Kreditne de'«'c« .... 287 • 70 . London 10 lir sterlin . . 126 » 20 • Napoleon..............— » — • G. kr. cekini............10 . 03 50* Kr. državnih mark ... 5 » 94 • Keaor hoče čez poletje na sveži zrak, naj gre na Vrabče kder bode užival ne le doher zrak, ampak tudi veličasten razgled. Ondotni krčmar pa ima za gospodo nekoliko lepih, popo • noma mehliramh «ob, katere odda po najmŽej ceni; v njegovej krčmi pa ?e dobi izvrstna hrana, dobro vino in sveže pivo tudi po najniži ceni. Gospoda poskusite enkrat priti na Vrabče, gotovo boste potem še večkiat pnšli. Obrniti seje v tej zadevi ali na uprav-n Štvo Edinosti, Mi pa na adreso: Karol Škapln, krčmar, Vrabče;št. 25, ptfita Št. Vid nad Vipavo, OBLEKA le iz trajne vočje volne, za moža srednje velikosti. 310 metrov za jedno obleko: za gld. 4 96 iz dobra ovčje volne-za gld. 8— i i. boljše ovčje volne; za gld. IO-— iz line ovčje voln*; 7a gld. 12 40 iz jako fine volne. POPOTNE OGRtNIAČE, komad po gld. 4, 5, 8 in do gold 12. — NajGneje oblek«, hlače, prevleknču ali svrhna suknje, blago za suknje In dežne plašče, tifl, loden. ko-mis, predenino, clieviot, tricot, ogrinjač« za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča ustanovljeno I? — Usti - fabriška zaloga v Brnu Vzorki franko. Vzorki /'ogledniki) razpo-šiljavhjo ne gg. krojaškim mojstrom nefran-kovano. I* o S i l j a t v « proti p o v-z e t j i čez 10 gl. f r a n c o. V zalogi imam sukna vedno za več nego 150.000 gld. a. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane muogo suknenih o s t a n k o v, dolzih od 1 d > 5 metrov, in sem tor>j primoran, take ostanke po j a k o n i z k 1 h f a b r i š k l h cenah razpečavati. Vzorki od teh se ne morejo rai-poStJjati, tamenjarojo se pa ne ugajajoči ostanki ali se poi/je denar na:nj. /Opomniti je, da druge firme tudi rnenjaVi.jo ostanke, ali proti slabšemu blagu, denar se pa nazaj ne da;. Vsled posnemanj po sleparskih firmah nun primoran posluževati oglašanja ter prosim p n. občinstvo da se spominja moje solidne firme ter da me počasti z obilnimi narofibami na koje bom vedno pazil. Dopisi vspremljejo so v nemškem, češkem, og rskem, poljskem, italijanskem in Irancoskern jeziku. 12—20 iMarijaceljske žclodečne kapljice, izvrstno delujoče zdravilo uri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive dobrote je posebno v liv njihov pri netečnosti. slabosti Želodca, ako z prla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, želadeJ!-nem kataru, goreči če (rzavciJ pri preobilricj produkciji slin, rumeniei blu-vanji ln gnjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabaaanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi > roti zlati žili ali ha morojdaut. Cena steklenici je z nukatom vred samo 85 nov. Glavni zalog ima lekarničar «k an^elju varhu« 41 — 52 D. Drndy Kremnler, Morava. V Trstu jih pa dobito pri lekarničarju J, Seravallo blizo starega sv. Antona. I. C. Juvančič posestnik vinogmlov na Rif^lj^kem, velika žalova vina v Sišhl m L ub j ud. Pripo'iiča svoja izvrstna, Bizelj-ska in Dolenska vina, no 16—24 u'ld. Uzori samo od 56 L. m v*č. 10—5 Pnorl'«vitni na,lkl molitev lU^lcl V IU1I ki jih mora znati kdor hoč* prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo. in sv. zakon, z..v* hft mala knjižica katera j* izŠia v naši tiskarni in se dobita 4 nove. Ustanovljeno 1747. M« Albert fJjSamassa c. k. dvorni zvonar FABR1KANT STROJEV iN GASILNEGA ORODJA V LJUBLJANI. UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO. Vsake sorte gasllnioe izvrstne sestave za občine, za gosilna društva v mestih in na kmetih. Hldrofori vo-ovi za vodo, vrstne »ropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. 4—12 Crkvene svečnie in druge pri-prve iz brona. Sesalke in ot>odje> &a vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnlne in gumija itd po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke. kon W cen 0 pla< ••I 23 svetinj IM Tržaška hranilnica Sprejemlje denarne vloge . oankov-cih od 50 soldov do V9acega zneska vsak dan v tednu, ra-znn praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure ljutraj. Obresti na knjižice . 3°fe Plačuje vsak dan od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav orecej. zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gold. z odpovedjo 5 dni. Eskompt^je menjice, domicilirane na tržaSkem trgu po.......3T/4"le Posojuje na državne papirje avstrij- sko-ogrske do 1000 gl. po . . . 4*/4°l0 vifie zneske v tekočem računu po .............4Il,°Xo Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. Trst, 24. marcija 1883 8— G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 kder ss govori ludi slovenski, Antelmintlčna zrn 8, gotovi uspešno sredstvo za pfegnuti trakulje, kojega so z dobrim vspjehora rabili mnogi zdravniki. Proti hemorojdal ne. čisttč* pile, koje se lahko uživajo v*Škrat na dan, v juhi, v vinu ali v drugih jedilih brez obzira na užitni red. Odstranuj jo iz života slab* sokove, ter ga hhno čistijo ne da bi narejale kakega obtežanja. Zdravniki jih zavkaiujejo v slučajih zapeke, jeter-mh vraničnih in heinorojdaliuh boleznih. Kitajsko vino h la Marseille Ule mnogo let ga priporočajo naj prvi zdravniki kot izvrstno sredstvo proti težki prebuvi, pomanjkanju apetita, žetodefiiiih bolih, klorozi in oslabelosti po hudih bole/nih. Pastlle Iz tamlranda in klorove kiiline. Izvrstno sredstvo v vseli boleznih v ustih in grlu: zadavico in hudemu ustnem kataru. 9—10 VLAHOV Likver okrepljujući želudac odobren po viSih oblastih sa dekretom a pripravljen od ROMANO VLAHOV Šibenik (Dalmacija) sa fllialkom u Trstu, Via S. Lazzaro Br. l.-A. Ovaj likver, koji se uzimlje mješan sa vodom, kavom, vinom, teom 11 juhom Nastavljen je iz vegetalnih so-kovah, imajučih zdravotna svojstva, te se njegovo neposredno djelovanje pokazuje u Žeiudcu i kod proliavlja-jučih orparah: nadalje čisti krv izpravljajui'. slabinu i tromost i pospjeSujnd tek. On čisti polasrajio, uniStuje gljiFte ublažujući krmilčke hrapavosti jetarnli, slezena, umanjujući sve malo po malo zastarjela bolesti hemoroidtih. Uzme li s* likera danomice, Čuva od otrovnih miazm»h, proizvirućih kuli od pokvarena /.raka, toli od epidemijah zato je izvrstan liflc proti groznici \ proti koleri. Ono pako Sto sačinjava pravu ose bitni likera u zdravstvenoj struci jest. što oslobadja ljude odane sr^bi i pokunje-nosM o.i Škodnih pnsliedlcuh, knje čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih Zaista iza malo dauah čovjek, koji st služi t;m likerom ćuti, da mu je povra-ćena Životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini ga zadovoljnim, probudjenim l svježim za sviki lad. 39—41 Da se olahkoti kupovanje občinstvu gospodar tvornice osnovao je na Široko razprodaju svoga likera, koji se može dobiti u svih kavani h i rakijalnloah LA FILIALE IN TRIESTE delP I. r. prlv. Stabilimento Austr. di Credito par oommeroio ed Industria VERSAMENTI IN GON I ANTI Banconote: interesae verao preavvlso dl 4 glornl 3 » » » , , . 8 » 3 fi» » » » » » 30 • Per le lettere di versamento attualmente ln circolazlone, il nuovo tasso d* interesse co-mincieri a decorrere dalli 27 corrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a sejonda del rispettivo preavviso Napoleoni: 2 (< To annuo Interesae verao praa v vito dl 30 gloral ' • » • • »3 Meti 3 \ • » » . » » 6 w Sanco Giro: Ban onote 2l/9*/o sopra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vlenna, Praga, Pest. Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Venđite di Valori. divise e Incasao coupons '/»"/o Antecipazioni sopra Warrants in contanti, interesao da con-venirsi. Mediante apertura di credito a Londra provvieiotie per 3 mesi. » alfrttlS'f.Vo interesae annuo šino l'importo di 1000 per importi superiori da con-Trlaste, 1. Ottobre 1883 16-48 Svarilo! Enako ivoneče naznanila niso kot posnemanja ter se pred njimi svari. Uže SO let obstoječa tvornica za ŽREBAKE in KOCE razpošilja samo po Generalvertretung dea Export-Waarenhaus »z.Auatria« In Wien, Ober Dobllng, Mariangaise Nr. 31, KONJSKE PLAHTE Te plahte so 190 centim. dolge, 130 cent široke, jako močne, goste kot dilja, trpežne, razno barvane, z barvaniml krajicaml po fp. 1.50 se zavijajem vred. Prevzel sem namreč oelo zalogo dobro narejenih, znamenitih plaht In odej iz neke prve tvornice po NajnHEIh cenah, tako da samo jat sem v stanu prodajati ih ta sramotno ocno I>lje prodajam, dokler je še kaj zaloge Rumenobarvane konjske žrebake 2 metra dolge in okolo 1 i pol široke z šeste-roeubnltnl plavo-rud<*čitni aH temno rude5imi krajci uepokončljive kakovosti komad po fp. 2.25 se zavitkom vred. Kilo jih vzame vsaj 10, dobi jedno povrh, ali se mu pa cena za IO°j0 zniža. Samo radi velikanskega Izdelovanja in prodaje smo v stanu konjske žebrake tako nenavadne velikosti in tako izborne kakovosti tako nenavadno ceno prodajati. — Na stotine zahvalnih pisem stoji vedno vsakemu na ogled Razpošiljajo se z povzetjem. Nepristujoče blago vzame so nazaj ter se denar koj nazaj pošlje Naj se dobro poii na naslov : EXP0RTWAARENHAUS „z. AUSTRIA", VVien. Ober-DSbling. Mariengasse 3i. v vlastitej hiši. 2—12 Spomladansko lečenje Caj iz tisoč cvetlic f- *ti|ni in krv popravljajoči. E lino sreostvo proti netočnosti, rezavci. zubasanosf, ne-iit|aino8ti jeveRja.Izvr8t.no proti Skrofolam in vse bolezni vsled pokvarjene krvi. Dobiva se v paketih po 50 soldov edino v odlikovanej lekarni Praxmarer (Ai due Mori) Veliki trg. Mestna palača. V isti lekarni se napravliajo vsaki d;»n pe/inovet spomladanski lek na podlagi sasaparilje I, vrste z in brez potrffiliivp ju lur« po 30 snldov vsaki 10—6 VELIKA PARTIJA ostankov sukna (3—4 metre), v vseh ba-vah zu ce|p moike obleke, pošilja proti pov«. tju po 5 pld. ostanek. L. STORCH v Brnu tvari na (sukno), koja se nebi kd siiinozntvor nja 8tok-lunic, Vsakdo jih lahko sum mul. Ceno t Jednu polnilec sU-klenlc z cevko iz kaučuka f. 2.20. Poštnina :>0 kr. — Likver-pip« f. 2.20, pip« zu dessert-vina f. 3 50, pipe /a točenje A f 4.i>0, pipe za sod« H f. ").D(J, pip« za sode C f. 6 50, pipe za »ode D t 8 50. ilnstrnvini ceniki hregplučno in frankn. M. HUTTER, "V , IX., Bfnx.inilliniiiwlntaB JI, naohat der Votlvklrohe Prodiiialce u «h podnj a odbitek; Aiientom zasluženo plačo. •asasa53SEsaBHsa5M35asasas?JHsasz5HsasHSH5HSMa52sa5as2s?5E5HSHsasasasasHsa5asi l.HRtnlk jiiriHt •RlJiN*»>a iznxt«o ii* odgovorni W(«unit: VIKTOR DOLENC .vovn t ska t-a V. Doki ca v 'li>tu.