Leto III. ms " , ih > 1 Vi * , i.i ä , .!•. sb ì ' fäC V Celju, dne 10. decembra 1908. St. 50. ..■■i.. ...i.i.—........i,— 'Ufa mm fi.' IJUiSdK Glasilo narodne stranke za Štajersko. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. - Posamezna Ètewilka stane IO «in. > < Uhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — V»o pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanj» itd.) je pošiljati a« aaslov: „Narodni Lisi" v Celju.-p Reklamacije so poStnine proste. — Uredništvo: Gras!»a cesta štev. 1. Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov : „F aro in List" v Celju. t q k '4 p, d i b i jBUi m mm1 s m f tcnmmr flöuifil il ,jfinis< ."»»n LISTEK. n-! Življenje slovenskega ljudstva v Slov. goricah pred 60. leti. (Kulturno zgodovinska črtica.) P« virih in z dovoljenjem g. dr. Fr. Ilešiča priobčil Alojzij Trstenjak. (Konec.) Takratni trg Ljutomer je bil dokaj manjši od današnjega. Kroginkrog živi slovensko Jjud-stvo ; v trgu samem ni bilo takrat baje več Nemcev kakor 7. Mnogo jih je bilo tudi takih, ki niso nemški nič razumeli, ali le zelo malo, a so se vendar šteli za Nemce. Kako krasno nemščino so govorili, kaže sledeči primer. 15. avgusta 1848 so dobili v trgu novee-a dekana Cvetka. Zvečer so mu priredili tržani bakl jado ter klicali v svoji navdušenosti novo-došlemu dekanu: „Der Her Kreisdekant lebe wohl (= hodi z Bogom). Gotovo lep pozdrav dekanu, ki si je moral napraviti koj prvi večer že jako lepo sodbo o svojih bodočih ovčicah! Tudi kmetje v ormoški okolici niso mirovali. Videli so, kako jih nemška mestna druhal prezira in zaničuje. Navdušeni narodni možje so vsled tega razposlali na kmečko ljudstvo ormoške okolice okrožnico z vsebino: „Slovenci pridite v nedeljo dne 17. septembra vsi v Ormož, da obesimo slovensko tastavo na zvonik ormoške cerkve. Bo-jujmo se za cesarja in za naše od njega nam dane pravice." Napovedanega dne, takoj po rani božji službi se je zbrala velika množica kmečkega , ljudstva pred cerkvijo. Zastavonoša, z rdečo kapo na glavi, Kardinal, mlinar v Pušencih, razvije na to med navdušenimi „živijo" klici slovensko tro-bojnicó; cela množica koraka nato proti glavnemu trgu in prepeva: „Bože živi našega cesarja" in vpije „Živio mili Ferdinand", „Živio Radecki", „Živio Dan Jelačic", „Živio polk Kinski", „Živili domorodci, vsi Slavjani". Celi dan je trajala slavnost, ljudje so hodili po mestu gorindol, veselje se jim je bralo iz obraza in na večer so se zbrali na plesišču. — „Nemtei" so se seveda take množice ljudstva bali in so imeli celi dan in celo noč okna zaprta, „kakor da je tisti dan čista kuga ali kolera po Ormožu klala". Isto jesen je še bila v Slov. Bistrici slavnost razvitja zastave „narodne straže", katere so se udeležili tudi odposlanci iz Maribora in Ptuja. Seveda je bilo vse grozno nemško. , Volitve v Frankobrod. Videli smo, kako se je začela vzbujati in širiti narodna zavest med našim kmečkim ljudstvom. Podati nam je še kratko poročilo o volitvah v Frankobrod. Bile so to prve volitve, ko se je šlo za to, da si ljudstvo samoizvoli svoje zastopnike, ki ga naj zastopajo pred cesarjem. Nemci so imeli svoje kandidate, katere so hoteli na vsak način spraviti v Frankobrod. Da bi dosegli svoj namen, so se posluževali najpodlejših sredstev, hodili so od volilca do volilca, obljubljali denar, oprostitev od davka itd. V ptujskem volilnem okraju je bilo 280 volilcev, od teh jih je glasovalo za Frankobrod le 50 nemčurskih in podkupljenih slovenskih renesratov; mnogo je bilo tudi takih, ki niso niti vedeli, zakaj se je šlo. Že ta slučaj nam kaže, da je slovenska ideja dosegla nepričakovano dober uspeh, Tudi iz volilne listine je bilo razvidno, da se je ljudstvo v ptujsksm okraju izreklo proti parlamentu v Frankobrodu. Kandidat 50 volilcev ni volitve sprejel, a tudi graški gubernij ni razpisal novih. Vendar je še hotelo mesto Ptuj na vsak način pokazati slovenski okolici svoje „nemško" lice in to na veliko soboto pred vstajenjem, ko so korakali s svojimi nemškimi barvami z v-e Slovenskemu narodu. Nečuveni, od akademiških oblasti žalibog podpirani nastop nemško nacijonalnega dijaštva na dunajskem vseučilišča je prisilil zatvoritev „aka-demiške mize" (Mensa academica), kjer je velik del našega dijaštva dobival svoj vsakdanji kruh, ter spravil veliko število naših dijakov na Dunaju v položaj velike bede. Mnogim manjka vsakdanjega kruha! Obračamo se torej na vsa čuteča, nam sorodna srca v domovini in drugod s klicem : Pomagajte ! Naj prispeva vsakteri po svojih močeh, da se odpomore trenotni bedi našega dunajskega dijaštva. Podpisana „Narodna zveza" je v svrho te pomožne akcije izbrala poseben odbor, v katerem so poslanci: Ivaniševič, Korošec, Ploj in Žitnik. Vse darove sprejema odborov blagajnik dr Ignacij Žitnik, poslanec, Dunaj, Parlament. Rojaki in rojakinje! Pomagajte hitro, ker beda je velika. Osramotili bi svoj narod, ko bi puščali stradati svojo mladino, kateri so brezsrčni tujci zaprli vrata. Najlepšo narodno solidarnost pokažemo, ako vzajemno podpiramo svojo po krivici preganjano akad. mladino, v kateri je vtelešena bodočnost naroda! Dunaj, 4. grudna 1908. „Narodna zveza" v poslanski zbornici drž. zbora. Dr. Vinko Ivčevlč, Dr. Iv. ŠušterMč, načelnik. načelnik. Iz političnega sveta. Dunaj, 3 dee. V današnji seji so češki radikalni poslanci pozdravili ministerskega predsednika s klici: „Morilec, lopov", nemškega ministra rojaka pa: „Ven ž njim, ta ne spada na mini-stersko klop, ta mož laže." likim hruščem in pompom po mestu. Tudi izvolitev nadvojvode Ivana državnim upravnikom so praznovali po vsenemškem načinu. Na pomlad 1849 so sklenili zopet Ptujčani prodreti s svojim nemškim kandidatom za parlament v Frankobrodu. Vendar se jim ta nečedna nakana tudi tokrat ni posrečila in graški uradni list je pisal takrat: Na Štajerskem ste skoraj 2/s Slovencev in vendar so bile volitve za Franko-brod povsod z velikim navdušenjem sprejete, le ptujski volilni okraj se je izrekel proti Frankobrodu. Zanimive so tadi volitve v konjiškem volilnem okraju. Tukaj so se razpisale volitve na dan 10. februarja 1849, vendar so se vršile šele 10 dni pozneje. Volilci so volili brez izjeme za svojega zastopnika cesarja Ferdinanda in nadvojvodo Ivana za prvega namestnika in to ne v Frankobrod, ampak za Kromeriž. — Česar niso »Nemci" pričakovali, to se je zgodilo; morali so se sprijazniti z dejstvom, da slovensko ljudstvo hoče biti pod avstrijskim žezlom in da ne sili pod vsenemško kapo frankobrodsko ali berlinsko. Uradništvo in duhovščina. Uradništvo na deželi je bilo takrat popolnoma nemško. Bili so to vsenemški kričači, ka- Cetinje, 3. dee. Dejstvo je, da se je sklenila med Srbijo in Črnogoro obrambna in napadalna zveza. Za slučaj, da dobi Srbija kako odškodnino za Bosno in Hercegovino, odstopi tretjino Črni-gori. Če pa bi se odškodnina ne dobila, zgrabita obe državi istočasno za orožje. — Črna gora je danes podobna enemu vojaškemu taborišču. Iz Amerike se je vrnilo že 15.000 Črnogorcev, ki so že vsi pod orožjem. Dunaj, 3. dee. „Narodna zveza" je imela danes sejo, v kateri se je soglasno izrekla za slovensko vseučilišče " v Ljubljani, za veljavnost izpitov na zagrebškem vgeučilišču v Avstriji, proti laškemu vseučilišču v Trstu, pač pa v kakem drugem mestu. — V zvezi je opažati nekaj opozi-cijoualnega razpoloženja proti vladi. Dunaj, 3. dee. Češki radikalci so bili danes v drž. zbornici s svojimi kravali osamljeni. Vse druge češke stranke so smatrale za primernejše, ne z razbijanjem — razbiti parlament. Soc. dem. poslanec dr. Adler je ostro govoril proti proglasitvi prekega soda v Pragi. Imenoval je to dejanje bankerot staroavstrijske vladne metode. — Izjavlja nadalje, da bo njegova stranka glasovala za nujnost I. branja proračunskega provizorija. Ostro je napadal nadalje vlado zaradi aneksije Bosne in Hercegovine, češ da je baron Aeren-thal s tem docela nepripravljenim činom izpostavil Avstrijo nevarnosti vojske in hudo oškodoval domačo industrijo ter s tem naše delavstvo vsled bojkota avstrijskega blaga na Balkana. — Češki agrarec U d r ž a 1 je vehementno napadel vlado zaradi dogodkov v Pragi in posebno nemškega min. rojaka dr. Schreinerja, ki je vse te dogodke zakrivil. — Dr. Adler je stavil rezolncijo, v ka teri se zahteva takojšnja odprava prekega soda v Pragi. Vloženi so razni predlogi, med dragimi oni poslanca Hribarja v zadevi konfiskacij v Ljubljani; dalje istega poslanca nnjni predlog glede postopanja predsednika graškega nadsodišča nasproti slovenskim uradnikom, ki so prišli k njemu v avdijenco, in katerim je predsednik polagal na srce, naj se vzdržijo vsakega strankarskega dela, dočim nasproti nemškim uradnikom ni črhnil niti besedice, — Posi. Bob le k je interpeliral zaradi samonemških pozivov za priglašanje črnovojnikov v Celja. — Posi. Sternberg stavi nnjni predlog, naj se z ozirom na zadnje žalostne gododke v Pragi, Gradcu in na Dunaja prepove noša narodnih barv odnosno znamenj na vseh visokih šolah. Dunaj, 4. dee. Danes so češki radikalci nadaljevali svoje kravale v poslanski zbornici. Vse drage stranke so bile mirne. — Vložen je nnjni predlog dr. Benkoviča glede nporabe zboro-valne oblasti na Štajerskem. — Preide se k debati o naj nem predlogo za proračunski provi z ori j. Ko češki radikalci nadaljujejo kravale, jih opozori predsednik, da so pač govori poslancev imani, da pa zagreši vsakdo, kdor moti razpravo o javnih zadevah s silo, hadodelstvo javnega nasilstva. Dunaj, 4. dee. Vse nemške svobodomiselne stranke poslanske zbornice so se združile v enotno skapino „nacijonalne zveze". teri so živeli v Slovencem sovražnih in od Slovencev obogatelih mestih. Ljudstvo, s katerim so jako neradi celo v uradih občevali, so slepili, kjer in kakor se je dalo, samo da bi ga pridobili za svoje nemške namene. Pravili so mu, da bode cena vinu padla, da bodo njegovi voditelji storili sramotno smrt na vešalih, ako ne bodo nehali biti Slovenci ali ako podpišejo kako slovensko vlogo na c. kr. urad itd. Med temi uradniki je bilo tndi mnogo takih, ki so bili oboje; s Slovenci so občevali slovensko, se ma dobrikali in prilizovali, kakor najboljši (!) prijatelji; "ko pa so prišli sknpaj s svojimi nemškimi kolegi, ni bilo nujšega nasprotnika slovenskega kmeta, kakor je bil ravno ta. Vsako še tako nedolžno izobraževalno delo med ljudstvom so naznanjali višjim oblastim in preiskave radi izdaje ali celo zarote so bile na dnevnem redu. Nič boljše ni bilo na poštnih uradih. Slovenščine zmožnih uradnikov ni bilo ali le zelo malo, a še tem je mrzela vsaka slovenska beseda. Pripetilo se je večkrat, da so se zadrževali slov. časniki na pošti po več mesecev. Uradniki naših ponemčenih mest in trgov so bili torej najhujši sovražniki slovenstva. Ni jim bilo še dovolj, da so zaničevali slovenski Dunaj, 4. dee. V nadaljevanju današnje seje so tudi ostale češke stranke stopile v ostro opozicijo; to pa zaradi včerajšnjega dogodka v ro-tovški kleti, iz katere so nemški gostje s silo vrgli češkega poslanca Klofača. — Govoril je v tej seji tudi vsenemški poslanec M a 1 i k, vodja nemških banditov v Ptuju in Gelju, in sicer baš o teh dogodkih; govoril je tako nesramno, obenem pa tako neumno, da ni vredno se baviti s plodovi njegove duhovitosti. Prišlo je med njegovim govorom do ostrih nastopov med nemškimi in slovenskimi poslanci. — Posi. dr. Benkovič je vložil interpelacijo v zadevi postopanja sodišča v Laškem trgu v jezikovnem oziru. Belgrad, 5. dee. Pašič se je povrnil iz Pe-trograda preko Carigrada in Sofije semkaj. Njegova poročila o uspehih so merodajne kroge popolnoma zadovoljila; to se smatra za znamenje, da bo Rusija v slučaja vojne med Srbijo in Avstro-Ogrsko stala odločno na strani Srbije. Belgrad, 5. dee. Vedno nova poročila prihajajo semkaj o vojnih pripravah Avstro-Og. ske. Sodi se, da v najkrajšem čas« izbruhae vojna. Carigrad, 6. dee. Bojkot proti blagu iz Av-stro-Ogrske ne le ni popustil, ampak se je poostril. Razmerje med Turško in Avstro-Ogrsko je skrajno napeto. Belgrad, 6. dee. Splošno se govori, da potuje prestolonaslednik v najkrajšem Času v Carigrad, da se zaroči s turško' princezinjo, S čimer se zagotovi srbsko-turška zv&za. Praga, 7. dee. Poročali smo že, da češki namestnik grof Condenhove v najkrajšem času odstopi. Na njegovo mesto pride najbrž sedajni mo-ravski namestnik baron Heinold-Udjnski. — Češki deželni zbor se snide najbrže koncem tega meseca. Budimpešta, 7. dee. Ogrska aocijalna demokracija se je izrekla zoper aneksijo Bosne in Hercegovine. Belgrad, 7. dee. Dunajski poslanik neke Srbiji 'p rij atei j s K e velesile je sporočil srbski vladi, da namerava Avstro-Ogrska napasti Srbijo in Črne Goro. — Srbska prestolnica se premesti iz Belgrada v Niš. — Srbi bodo vodili vojno največ po visokem gorovja. Dunaj, 8. dee. „Akademična miza" (mensa), kjer obedujejo po večini naši slovenski dijaki, se je danes zopet otvorlla. StoVensHi Mi Koledar za 1.1909. Prosimo Vse one, Hi so sprejeli to Knjigo, da nam malenkostno stoto 1 K 70 VfB nemudoma Vpofljejo. Jtoj bodo prepričani, da nam je terjanje pozneje silno mučno, pa se temu izogne, naj VsaKdo pojlje sVotico taKoj! jezik, celo slovenski kmet sam je moral posknsiti osebno njihovo nestrpnost. V aradih ao ga naravnost tepli in snvali, aganjali z njim razne burke, ga zasramovali. da je bilo groza. Vendar tega naš kmet ni hotel kar tako prenašati, ter se je skušal maščevati nad svojim nasprotnikom. V nekaterih krajih, kakor v Ormožu, pri Veliki Nedelji, v Zavrču in Muretincih je prišlo do krvavih spopadov med kmeti in uradništvom. V Ptuja so kmetje naklofntali večkrat kakega arad-nika, ki jih je zasramoval zaradi njihove slovenske govorice. Edini možje, ki so čntili z ljadstvom, so bili takrat dahovniki; poznali so vse njegove težave in nadloge ter ga znali pridobiti za vzvišene narodne ideje. Zato pa je bila duhovščina našim narodnim nasprotnikom trn v peti, vendar je ljudstvo varovalo svoje narodne svečenike. Višje cerkvene oblasti tudi niso dostikrat odobravale počeajanja slovenske duhovščine, posebno v se-kovski škofiji, ki je bila skozinskoz nemška. Med takratno posvetno slovensko inteligenco je bil edini dr. Prelog, ki je probujal ljudstvo iz tisočletne narodne nezavednosti ter ga skušal dovesti do novih idejalov, do novih ciljev, ki so se porodili v burnem in viharnem letu 1848 Štajerske novice. Narodna zbirka. Zanimanje za narodno zbirko, katero prirede slov. akademiki po celem Spodnjem Štajerskem, je že sedaj jako veliko; pričakovati je, da se bodo vsi sloji v kar največjem številu podpisali na nabiralne pole. Obračamo se že sedaj do denarnih zavodov s prošnjo, naj ob priliki novega leta nikar ne pozabijo se odkupiti v pro-speh narodne zbirke z nekaj kronicami. Posebno pa prosimo vsa cenjena akademična društva, da uplivajo na svoje člane, naj isti pri tej velevažni zadevi pridno pomagajo. Vsak zaveden Slovenec naj kot odgovor na zadnje izgrede, pri katerih morajo slovenski dijaki toliko pretrpeti, podari majhno ali pa veliko vsoto narodni zbirki. S tem bo najlepše dokazal, da ve ceniti težki boj, ki ga bijejo slovenski akademiki po nemških vseučiliščih. Na ogled smo poslali zadnjo in današnjo številko nekaterim narodnjakom. Upamo, da so se doslej že prepričali o nesebičnosti našega dela in o naših dobrih in zdravih namenih, ter da se bodo odločili k temu, da od novega leta 1909 naročijo list. Cena listu je malenkostna: za celo leto 4 krone. Prosimo še enkrat vse cenjene odjemalce „Narodnega Lista", da izpolnijo pole, katere smo priložili nedavno listu v svrho naznanitve novih odjemalcev lista. Mnogi so nam že uposlali lepo število novih naslevov, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Graško nadsodišče in ljubezen do slovenskih uradnikov. Avskultant g. Ferdo Lašič je iz Kamnika pisal županu v Motnik pismo, v katerem ga poziva, naj z ozirom na ljubljanske dogodke dvojezične napise namesti s slovenskimi. Vsled „prijateljske" ovadbe je prišel Ferdo Lašič zaradi tega v disciplinarno preiskavo zaradi uradnega pregreška izven službe ter je bil — čnjte in strmite — zaradi te malenkosti kaznovan z —• od-puščenjem iz sodne službe. Zaplenjeno I Četrt are pó ti „obsodbi" je dobil Ferdo Lašič doktorsko dostojanstvo na vseučilišču v Gradcu, h kateremu mu srčno čestitamo! Celjska mestna občina za čast Germanije. V Celju so Slovenci začeli nOsiti čepice polhovke. To je Nemce razdražilo in začeli so premišljevati, kako bi to „narodno nošo" onemogočili. In iznajdljivosti moža z gnilimi jajci Stigerja se imajo Celjani zahvaliti za izborno pomoč. Kupili so enake polhovke vsem mestnim pometačem in so te demonstrativno poslali pred Narodni dom tlak pometat, da bi Slovence žalili, česar pa niso dosegli. Take bedaste „šale" uganjajo slovenskega kruha prenasičeni celjski Nemci! Mar mislijo, da bodo s tem gospodarski boj Slovencev zoper Nemce ublažili? Če mislijo, da je ta šala koristna, je nam prav. Vendar pa jim stavimo pametnejši predlog: Naj mestni zastop kupi dr. Jaborneggu, dr. Ambroschützu, Stigerju, dr. Jesenku in drugim „Zipfelmütze", kakor jih ima nemški Mihi. In bodoči zgodovinar slavnega celjskega mesta bo lahko napisal velenčeno razpravo: „Polhovke — važen politični faktor v življenju celjske nemške šlarafije v jubilejnem letu; opica — kulturni ideal celjskih Nemcev". ......... Zavarovalnice in poslovanje z njihovim! zastopniki. Piše se nam: Gospod urednik, prosim vas, opozorite naše razumništvo in naše občinstvo sploh na nedostatek, tičoč se nemških zavarovalnic. Kdor se zavaruje, naj stori to pri domačih zavodih. Oni pa, ki so pri nemških družbah zavarovani, naj odločno zahtevajo, da družba ž njimi slovensko posluje. Vrne naj se vsako nemško pismo in naj se zahteva, da družba razpošilja le slovenske police, slov. plačilne naloge in pobotnice itd. V tem oziru naša inteligenca silno greši. Koliko odvetnikov, notarjev, zdravnikov, uradnikov in zasebnikov je zavarovanih pri nemških družbah! In kako ti ljudje z zavodi občujejo? Izmed 10 komaj eden slovensko, pa še ta ne vedno. Zdravnik (takozvani Vertrauensarzt) pošilja svoj „ärztliches Parére", odvetnik, notar itd. se zadovoljujejo z nemškimi policami, pobotnicami itd. Prav pasja ponižnost! — Nič boljši niso naši denarni zavodi. Velika večina le nemški posluje z nemškimi zavarovalnicami; dostikrat v nemščini, da se človeku želodec preobrača. — Neki slovenski uradnik nemške zavarov. družbe se mi je že često potožil, da slov. denarni zavodi z zavarovalnico navadno le nemški dopisujejo, dasi on na svojo pest slovenski odgovarja. Ni dolgo, kar je pisal uradno neki spod- nještajerski hr&nilnici slovensko pi«m>. pa mu je odgovorila -— nemški. In to se je zgodilo po 20. sept. 1908. — Če družba Slovence zavaruje, naj ž njimi tudi slovensko posluje. To bo storila, ako se slovensko poslovanje zahteva. Koliko tisoč Slovencev vtika v žepe nemških družb krvavo zaslužene krajcarje! Po stanju slovenskih zavarovancev bi morala vsaka teh družb imeti najmanj % slovenskih uradnikov. A koliko jih je? Eden največjih zavodov, laški Generali, ima zastop za Štajersko in Koroško. Na tisoče in tisoce^Sloven-cev je pri njem zavarovanih, a nima niti enega slovenskega uradnika! Čemu tudi? Saj Slovenci «ami z družbo le nemški poslujejo! — Slovenci! 1.) zavarujte se pri slovanskih družbah; 2.) od nemških družb zahtevajte slov. uradovanje! Še enkrat celjski izgredi. Preteklo soboto je bila pri okrožni sodni,ji v Celju razpisana glavna razprava zoper tri nemške tičke zaradi pobijanja šip na Narodnem domu. V zadnjem hipu je bila razprava zaradi enega obtoženca Miha Lednika, preložena. Pričevati bi imel glede tega namreč Ivan Vrečko, ki je svoj čas pričal glede Derganca. Znano je, kaj se je zoper pričo Vrečka že vse storilo, da bi njegovo pričevanje ne obveljalo Štiri neutemeljene kazenske ovadbe zoper njega so se izkazale brezuspešne, eden obrekovalec, Winkler, je bil zaradi obrekovanja celo obsojen. Zdaj so si pa Nemci domislili, spoznati pričo Vrečka za — blaznega in se ima o duševnem stanja poleg znanega dr. Jesenka (najprimernejši!) še izreči celo vseučilišče v Gradcu. Razprava je bila torej le zoper dva obtoženca, proslulega „viteza" Sonnenburga, ki je bil po prepričanju Slovencev vodja vseh napadov, in 12 letnega Jagodiča, ki je sam priznal, da je kamenje za pobijanje šip prinašal. Sodni dvor je slednjega oprostil, ker si baje ni bil v svesti, da kaj hudega dela. O Sonnenburgu je priča Vok z vso gotovostjo potrdil, da je vrgel kamen proti Narodnemu, domu, toda Sonnenburgn seveda ni manjkalo prič za nedolžnost: župan dr. Jabornegg, uradni predstojnik dr. Ambroschütz, redar Gračner in še kakih 10 drugih. Zato je bil Sonnenburg nedolžnim pripoznan. Mi obtožencema privoščimo oprostitev, privoščili jo bomo tudi Mihi Ledniku, ob enem si pa — svoje mislimo. Vipavčan Ambroschütz in Hrvat Derganc sta tudi naročila polhovke, pa k nesreči nimajo nikjer tako velikih v zalogi. Mestni oerači in cestni pometači v Celju so lahko Slovencem prav hvaležni, da šo dobili enkrat tople čepice od magistrata in vsak še eno krono povrh, da jo nosi. Če- bodo davkoplačevalci-celjski istotako zadovoljni, da magistrat z njihovim denarjem zbija otročje šale, je kajpada drugo vprašanje. Nemškonacijonalnt smrkovci iz nemške gimnazije so se udeležili dne 2. dee. demonstracije proti slovenski zastavi pred dr. Ku :ovčevo hišo. Žvižgali so in tulili heil ter seveda psovali na bindišarje. Konštatiramo, da so si smrkolini upali to delati pred očmi mimoidočega nemškega profesorja. Ti nadebudni pretepači so se tudi silno jezili na polhovke, dokler jih magistrat ni kupil tudi mestnim revežem in pometačem. Eden teh nemških gimnazijskih smrkolinov je zbil polhovko z glave nekemu slovenskemu dekletu. Prav lepo vzgaja „vladni svetovalec" Proft svojo mladino! Zopet nova slovenska hiša v Celju. Znana rodoljubkinja iz Vuhreda, gospa Marija Pahernik, in njen sin g. Fran Pahernik, sta kupila hišo št. 11. v Karolinških ulicah v Celju, doslej last gospe Kuhn* kakor čujemo, za okoli 70.000 kron. 0 celjskem vodovodu, ki so ga že „slovesno" izročili prometu, a še do danes ne daje vode od sebe, prinaša graški „Arbeiterwille" zanimive podatke. Nekaj jih bomo naznanili tudi našim čita-teljem prihodnjič. Omenjamo danes samo, da so se vsa vodovodna dela vršila brez vsake kontrole veščakov. Za ubožce celjske okoliške občine je darovala gospa Adela dr. Dečkova o priliki smrti svojepa soproga 100 kron. Slovenski župani! V rokah imate seznam celjskih nemškutarskih kramarjev. Celjska policija je na zadnjem sejmu zopet šikanirala »slovenske trgovce in obrtnike! Zapomnite si to! Zaplenjeno! Zaplenjeno „V staroveški zgodovini čitamo imena „Efi-jalt"' in „Herostrat" ; ž njimi se je hotelo označiti one ljudi, ki so pljunili svoji materi v obraz, ki so prodali in izdali svojo domovino..." Kdo tako piše? I no, ptujski „Štajerc"! Ali Vas ni krasno opisal, vi razni Linharti, Orniki, Ambroschützi, Jabornegi in drugi -itschi, -eggi, -iki! Poljubite Linhartu roko! Shod za slovensko vseučilišče v Ljubljani se je vršil dne 7. t. m. v Narodnem domu v Celju. Namenjen je bil celjskim Slovencem. Večji shod se skliče pozneje. Shod je skjicalo pol. društvo „Naprej". Govorili so gg. dr. Gvidon Sernec, vsenčiliščniki Suhač, Kolterer, Hrašovec, dalje dr. Kukovec, Furlani, prof. Jošt, Suhač in dr. Hrašovec. Sklenila se je rezo-lucija, v kateri se protestira proti nasilnosti nemških bnršev v Gradcu, se zahteva nemndna ustanovitev slov. vseučilišča v Ljubljani, se protestuje zoper laško univerzo v Trstu, in se izreka slov. dijaštvu v Pragi, Gradcu in na Dunaju priznanje za njegov možati nastop. „Slov. trgovsko društvo v Celju" naznanja, da se vrši v soboto, dne 12. t m. ob 8. uri zvečer v mali dvorani „Nar. doma" predavanje g. Rudolfa Marna iz Ljubljane in sicer o sledečih predmetih: 1.) „O službenih pogodbah v trgovini". 2.) Kaj se zahteva od oseb, ki hočejo postati sa-mostijni trgovci in o dokazu usposobljenosti." 3.) O občni pridobnini in o volitvah v pridobninske komisije". — Ker je to predavanje za trgovce kot za pomočnike največje važnosti, je želeti naj-obilnejše udeležbe. Kako napredujemo ali nazadujemo ob meji ? „Slov. Narod" z dne 5. t. m. prinaša zanimiv članek „V boju za Dravo". V njem kaže na podlagi številk, kako sistematično gre vse delovanje Néin-cev na to. da nas Slovence na Štajerskem in Koroškem potisnejo čez Dravo. Iz statistike je razvidno, da smo imeli 1.1890 na levem bregu Drave do Maribora 37 slovenskih občin, danes jih imamo šele 27. Iz statistike je tudi razvidno, da ponem-čevanje najbolj napreduje tam, kjer so v bližini nemška mesta kakor Beljak, Celovec, Velikovec, Maribor, Radgona. Nemška mesta so torej trdnjave ponemčevanja. Zato pa treba v teh osredotočiti največ dela, da onemogočimo njihov pogubni vpliv na okolico. Da bo pa naše tozadevno delo uspešno, nam je nujno potrebno gospodarsko obrambno društvo, da se oslabi (paralizira) pogubno delovanje Südmarke. — Upajmo, da bodo poklicani činitelji slišali ta glas! Iz šole. Nemško ljudsko šolo so razširili j šestrazrednico. Kot nadučitelj v Pernovem je nastavljen g. Iv. Koderman-, kot stalna učiteljica v Rečici Helena Dolenc, v Šoštanju Emilija Jurkovič, kot stalni učitelj na Franko-lovem Ant. Štrigl, kot stalna učiteljica v Sv. Marjeti ob Pesnici Ernestina Neubauer, v Zg. Ponikvi Ana H r e v a t i n. Slovenska zastava na Muti. Ob cesarjevi slovesnosti je visela na muški slovenski šoli — katero vzdržuje družba sv. Cirila in Metoda — poleg cesarske in deželne zastave tudi — slovenska. To je ondotne nadute Nemce in nemčurje silno razkačilo, pred vsemi pa njihovega župana in tovarnarja Erberja. Že vtorek popoldne so hodili ljudje začudeno ogledovat to nenavadno prikazen. Najbrže še nikoli niso videli na Muti slovenske zastave. Menda bi je večina niti ne poznala, da ni k temu pripomogel Erber sam, za kar mn moramo biti prav hvaležni. Vendar je zastava visela popoldne in celo noč v miru. Zgodilo se ni drugega, kakor da je ponoči ob dveh neki zlobnež vrgel proti zastavi kamen ter stri dve šipi na oknu. Erber pa menda ni mogel vso noč spati zaradi slovenske trobojnice. Zakaj, že na vse zgodaj je moral priti njegov tajnik in policaj ter zahtevati od slovenskega učitelja, naj sname zastavo. Seveda je učitelj ta posel hvaležno odklonil, četudi je Erber pozneje to celo pismeno zahteval. — Erber je pa Intel imeti slovesen vhod v cerkev z občinskim zastopom in drugo gospodo. Hotel je iti črez glavni trg z muziko na čelu. Pa le ni mogel. Ko je zagledal na glavnem trgu slovensko zastavo — čujte! — je kar obstal in ogorčen zapovedal celi procesiji, da se vrne nazaj ter gre po stranski ulici v cerkev samo, da ne; bode treba iti mimo strahu — slovenske tro-bojnice. Seveda se je tudi dobesedno izvršilo to „junaštvo", saj si nikdo ne upa njemu se zoper-staviti. A smolo je vendar imel. Po maši je bil zopet slovesen obhod in tako je Erber prišel po drugi poti zopet naravnost proti slovenski zastavi. To ga je tako razkačilo, da je začel kar na cesti kričati nad učiteljem slovenske šole, ki je peljal otroke iz cerkve ravno pred njim. Ta se pa ni zmenil za njegovo jezo ter ga je pustil, da se je nakričal, kolikor mu je bilo drago. — Za svoj „krasen" nastop zna pa Erber še kje drugje odgovor dajati. Ljudje so navajeni gledati na cesti pijance in razgrajače, da kričijo. To zabavo jim je pa napravil sam župan v svoji razburjenosti. Slovenska zastava je pa le visela celi dan, dokler je ni snel učitelj jvečer prostovoljno z drugima vred. Le popoldne je prišla ena zgubljena duša izmed Erberjevih delavcev, ki je pijan nekaj časa zabavljal na trgu črez Slovence in njihovo zastavo. Za denar se itak vse stori, včasih pa tudi za pijačo. — Erber je pa prav lepo pripomogel s svojim nastopom, da so okoličani spoznali svojo slovensko zastavo. No počasi se bodo že navadili tndi slovenskih zastav, saj slovenskega denarja so se že zdavnej, ti ljubi „Nemci". Za narodni sklad je nabral v veseli družbi v del. podp. društvu g:'FrJ voril je o kmečkih težnjah in se politike oziroma strankarstva ni dotikal. — Tako je treba pri nas ob mejah nastopati! Ptujska Gora. Mislili smo, da bo naš novi nadučitelj če že ne naš človek, vsaj brzdal svoje nemčursko mišljenje. Od 1. oktobra nam pašuje g. Leopold Culk, ljubljenec Orniga in Strašilla. Pa že kaže svoje nemčurske rožičke. Za jubilejno slavnost dne 2. dee. so se naročila slovenska vabila, a gospod Čulk je moral na vabila pisati sa-monemške naslove. Tudi v šoli hoče, kakor ču-jemo, napraviti vse „tajč". Opozorimo ga pravočasno, naj se ne igra 7. nami, ker bi ga znalo to prokleto drago stati „Pobožni kristjani" — ubijalci. Dne 4. okt. t. 1. so pobožni romarji iz Gersdorfa na Zgor. Štajerskem priromali domov iz Fieberbründia. Pred gostilno Reicharda v Gersdorfu je na klopi sedel zidar Schrameis popolnoma pijan in je zabavljal na romarje, češ da so tepci. To jih je tako razburilo, da so romarji Winkler, Kalcher, Hofer in Weitzer ga začeli pretepati in so ga z udarci z rokami in čašami po glavi na tleh ležečega pobili. Obsojeni so Winkler na 4 mesece, Kalcher na 13 mesecev, Hofer in Weitzer pa vsak na 7 dni zapora. Lepi romarji! „Nemško" vseučilišče v Gradcu in pravice slovenskih dijakov tamkaj. Slovensko dijastvo v Gradcu je hotelo prirediti manifestacijsko zborovanje za slovensko vseučilišče v Ljubljani in je prosilo rektorja graškega vseučilišča, naj prepusti v to svrho eno dvorano visoke šole. Ker jim je rektor dal tozadevno pred 2. dee. odgovor, ki ni bil né da in ne ne, so šli dne 3. t. ta. zopet k njemü. Tokrat jim jè pa odgovoril ta naduti German sledeče- „Minoli pondeljek sem Vam dal ne-določen ali dilatktoricen odgovor. Zdaj, ko so ju-bilejske slavnosti končane (aha!!), Vam hočem dati jasnejši odgovo? in ta je: ne. Graško vseučilišče ni kraj, kjer bi še dalo izraza zahtevi po ustanovitvi slovenskega vseučilišča, in po tem, kar se je zgodilo v Ljubljani in Pragi, je jako naivno, zahtevati od rektorja nemške visoke šole. da bi "Vam dal priložnost za slovansko ali protinemško demonstracijo." Tako oholo govori nasproti slovenskim dijakom rektor vseučilišča, ki ni nemško, ampak je ustanovljeno za čelo Štajersko. Taka pravica se deli našim dijakom v Gradcu. " Vratar v državnem zboru več kakor državni poslanec. Tržaški poslanec dr. Rybaf je v. seji državnega zbóra dne 3. t. m. v vprašanju na predsednika zbornice povedal zgodbico, ki brez vsega komentarja krasno slika današnji policijski sistem v Avstriji: Dr. Rybaf je hotel peljati v zbornico deputacijo slovenskih dijakov, a pri nobenih vratih ga policaji niso pustili noter, tudi ko se je legitimiral kot poslanec. En policaj mu je izjavil da pustiš deputacijo v zbornico le, če to dovoli kak uradnik zbornice odnosno kak vratar. Še le ko je potem res vratar posredoval pri policaju, jè smela d'epütacijä nöter. 'Ali naj k temu sramotnemu dejstvu še kaj pripomnimo? Vsakteri si lahko pač sodbo napravi, pripomnimo le, da je predsednik zbornice sam imenoval ta dogodek skoroTneverjeten. In vendar se je dogodil —Ä;in še na cesarskem Dunaju, kjer vlada „pravična" krščansko-socijalua dr. Luegerjeva stranka,Jratero naši klerikalci tako obožujejo. Malik, vodja nemškutarskih banditov in tatov V Ptuju in Celju, je govoril v seji drž. zbora dne 4. t. m. o ptujskih in celjskih nemških barab stvih. Seveda so bili^ Slovenci^vsegajkrivi in so dobili(.zato po grbah zasluženo plačilo. Koliko je na tem resnice, izhaja iz dejstva, da zaradi do godkov v Ptuju, Mariboru in Celju ni bil obsojen še nobeden Slovenec, pač pa cela vrsta -nemšku tarjev in Nemcev (?); zaslužena kazen pa še ni doletela voditelja nemškonacijonalnih roparjev, Malika. Da je bil res vodja nemške fakinaže, je pripoznal sam v tem svojem govoru. Dr. Korošec mu je namreč zaklical, da je bil on (Malik) vodja izgredov v Ptuju. Nato je dejali Malik: „Tudi vodja, ker jaz ile zaostanem bojazljivo, Lkjer se gre za to, udariti!" — Ali treba še komentarja k tem besedam? Kdo je veleizdajalec? Linhart, zaradi pre- tepa in hujskanja proti Slovencem na„8 .dni za- pora obsojeni urednik ptujskega „Štajerca^, v zadnji številki zopet imenuje Slovence veleizda-jalce, češ da hočemo „raztrgati" avstrijsko državo. S človekom, ki se mu meša, se ne bomo prerekali. Naj omenimo samo, kaj je od „Štajerca" tako oboževani vsenemški poslanec Malik govoril v seji drž. zbora dne 4. t. m.: „Tako.-, zvano veleizdajstvo Vsenemcev obstoji v tem, da hočemo ustavnim potom (?) doseči priklopljenje k nemški državi." Torej Avstrija pod žezlo Nemčije! Upamo, da „Štajerc" Malika pohvali. Novi kmetijski podružnici se ustanovita v Z a-k o t u pri Brežicah in pri Sv. Martinu ob Paki. Središče. Pogorela je hiša in gospodarsko poslopje posestnika Borka. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je poslal g. A. Gselman, nadučitelj pri Sv. Martinu pri Vurbergu, 6 K 5 v. katere je nabral 2 dee. v veseli družbi pri dražbi jub. smodke. Umrl je dne 4. t. m. g. Anton Kunšek, odvetniški uradnik, pri svojih starših v Celju. Imel je sušico. Novo dramo „Mati" je napisal slovenski pisatelj Fr. Ks. Meško, župnik pri Mariji na. Žili polég Beljaka. V tej novi drami opisuje slavni pisatelj boj med vplivom tujinstva in ljubeznijo do domovine. Želimo, da vodstvo celjskega slov. odra preštudira igro in jo ponudi tudi našemu občinstvu. V Orešju pri Mariboru je prišel v konkurz trgovec Iv. Walland. Cesarska darila. Iz svojega premoženja je podelil cesar prostovoljnima požarnima hrambama na Prekopi in v Polzeli po 120 K. — Volitve v trgovsko in obrtno zbornico v Gradcu so razpisane na dne 17. decembra. Poštnooddajna postaja se je ustanovila dne 15. m. m. v Šmihelu nad Mozirjem. Štirikrat v tednu ima zvezo z glavno pošto v Mozirju. Preganjanje slovenskih visokošolcev v Gradcu se nadaljuje z vsb brezobzirnostjo. Nemško dija-štvo (reete: divjaštvo!) patruljira po mestu z debelimi gorjačami in išče svoj plen. Slovenski aka-demični društvi „Tabor? in „Triglav" so vrgli najemodajalci na cesto. Pa naj še kdo reče, da nimajo slovenski visokošolci v Gradcu dobrih časov! A prepričani smo, da se bo barabstvo nemškonacijonalnih pretepačev-buršev še nad njimi maščevalo. Dogodki v Gradcu pa so vladi glasen memento: Slovencem slovensko vseučilišče v Ljubljani! a i. ,,.„.. St. Peter v Sav. dol. Naša požarna bramba si je izvolila due 1. t. m. sledeči odbor: Načelnik g. Alojzij Šribar, gostilničar; podnačelnik g. Ivan Zaje, posestnik; tajnik g. Josip Klopčič, nadučitelj; blagajnik g. Anton Kozmel, trgovec; odborniki: gg. Fran Žolnir, posestnik, Fran Kozel, gostilničar, Josip Kožel, posestnik in Juri Fli-sov, posestnik. Namestnika: gg. Fran Pogačar, posestnik, Mihael Sedminek, pos. sin. Preglednika: gg. Anton Cvenkl, trgovec, Josip Klopčič, nadučitelj. — Želimo mnogo uspeha! možu z gnilimi jajci in eeij&kemu magistratu, podpornikoma slovenske polharske industrije. — S v^J i b m v,oj i ( -f f ' £T; X * Novice iz drugih slo- 1 f: 7 » ifS -, è va»skih krajev, Samoslovenski ulični napisi v Ljubljani. Občinski syet je sklénil takoj napraviti namesto do-zdajnih dvojezičnih uličnih napisov samoslovenske. Ena ulica se bo imenovala „ulica 20. septembra 1908."' V kočah „Slov. planinskega društva" je bil« letos 44Ö7 turistov, 683 več kakor lani. V Aljaževem domu je bilo 1045 oseb, v Triglavski koči 701, v Vodnikovi koči 275, v Orožnovi koči 447, v Kadilnikovi koči 750, v Kamniški koči 563, v Frischauf o vem domu 341, v Kocbekovi koči 120, v Gornjegradski koči 170 in v Mozirski koči 74 oseb. Zagreb, 2. dee. Včeraj se je tu zgodila težka železniška nesreča. Na savski cesti sta trčila osebni vlak iz Broda in tovorni vlak iz Karlovca skupaj. Viakovodja Mijo Kerkay je bil ubit, pet kmetov je biio pa težko ranjenih. Razbitih je več vagonov. Vzrok nesreči je železniška uprava, ki ne poskrbi za povečanje kolodvora. Velikanski požar je dne 4. t. m, napravil v K, Pollakovi tovarni za usuje nad pol milijona kron škode. "»ti! Somišljeniki: l\\h se konec Uta. Sedaj je (as zastaviti Vse sile V agitacijo za list. flaj Vsakteri posuti lolite tu novoletne praznike V to, da m pridobi čim najileč plačnjočih naročnikov. £e potem nam bo mogoče, list tndi glede obsega razširiti. Jta delo! Kranjska šparkasa v Ljubljani noče priobčiti izkaza za mesec november. Boji se pač objaviti, kako velikanske svote so bile dvianene pretočeni mesec. Pri obinskih volitvah v Kamniku na Gorenjske« dne 28. nov. je bilo izvoljenih 14 napred-n Jakov in 10 klerikalcev. Sijajen shod v Ljubljani se je vršil dne 6. t. m. Udeležilo se je shoda nad 1500 ljudi. Baronu Schwarzu so se tresle hlače in je poklical r Ljubljano - 180 orožnikov, ki pa so brez dela zmrzovali po ulicah, ker so Ljubljančani pre-pumetni, da bi se še dali goniti po ječah Nemcem in naši „nepristranski" avstrijski vladi in justici na' radost. Na shodu so so sprejele resolucije, v katerih se ljnbljanski Slovenci 1. odločno izrekajo zoper vojsko s Srbijo in Črnogoro, 2. zahtevajo združitev Bosne, Hercegovine, Hrvaške, Slavonije in Dalmacije ter vseh slovenskih dežel v državno-pravno celoto kot jugoslovansko skupino avstrijske države; 3. zahtevajo odstranitev nasilne vlade na Hrvaškem; 4. se. zgražajo nad dejstvom, da se je vsled nasilja neniških buršer V Pragi baš na jubilejni dan zavihteli rabeljska vtv in izrekajo sočutje češkemu narodu; 5. zahtevajo odločno opozicijo „Narodne zveze" v posi, zbornici proti vladi; 6. zahtevajo ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. „II Lavoratore", glasilo laških socijalnih demokratov v Trstu, je umrlo za jetiko. Sploh socijalna demokracija v Trstu pojema. Ia kranjske šparkase v Ljubljani je bilo v mesecih oktober in november t. 1. dvignjenih, kakor zavod sam priznava v uradnem izvestju, àad 12 milijonov kron. V kratkem se dvigne tudi cerkveni denar, ki tudi znaša veliko milijonov. Kranjsko deželno vinarsko zadrugo osnujejo v najkrajšem časti. Tozadevni sklep se je ikoril v enketi, ki jo je sklical na dne 3. t. m. deželni odbor. Povod k Ustanovitvi je dala vinska kriza, ki je nastala na Kranjskem. Jubilejno hranilnico ustanove slovenski trgi na7poriškem; " hm s [ i i Jubilejni dar družbe Sv. Mohorja. V slavnostni seji 28. novembrat je družba sklenila v proslavo cesarjeve 60 letnice darovati za si ove n-Iko deco 15.00Ö K iö sicer dobi: slovensko šolsko društvo na Koroškem 6000 K, družba sv. èiriia in Metoda 2000 K, šolske sestre v Maribora 2000 K, šolski dom v Gorici 1000 K, Mari-janišče v Ljubljani 1000 K, dijaška kuhinja v Óelju 500 K, dijaška kuhinja v Mariboru 500 K, dijaška kuhinja v Ptuju 500 K in dijaška kuhinja v Celovcu 500 K. 50.000 kron za dijaške ustanove je daroval Gora p vitez Slavinski. Gotovö »ajlepši namen je mogel privesti mecena do take felikodušnosti. Predsednik nadsodlšča Pitreich pride. v kratkem inšpicirat deželno sodišče v Ljubljani. Ob tej priliki mu bodo slovenski župani iz Kfanjske sdločno povedali svoje mnenje glede zapostavljanja slovenščine pri sodiščih. ' ^ ; Velik manifestacijski shod za slovensko vseučilišče so priredili dne 6: t. m. v Trstu. Udeležilo se je shoda na 2000 tisoč ljudi in so sé velikanskim navdušenjem sprejele tozadevne resolucije. Po shodu je bil obhod po mestu. h Dopisi. Od Sv. Lenarta v Slov. Gor. Za tukajšnjo dne 15. nov. t. 1. ustanovljeno „Jubilejno šolarsko kuhinjo" so darovali sledeči go špodje in zavodi: Posojilnica v Št. Lenartu 100 kron, Janžokovič Josip, župnik 20 K, dr. Kron vogel, c. kr. dež. sod. svetnik 10 K, dr. Gorišek, èdv. kand. 10 K, Fr. Stupica, c. kr. notar, 10 K, àr. Tiplič, distr. zdravnik 10 K, Fr. Kranjc, c. kr. dav. kontrolor 5 K, Vlad. Fabijani, c. kr. po Star 5 K, Janež Goričan, kaplan, 5 K, Zemljič Anton, trgovec 5 K, Šilec Janez, priv. uradnik in posestnik 5 K,"Arnuž Al., gostilničar 5 kron, dr Ilauniar, c. kr. sodni pristav 2 K, Stukelj Josip, knjigovodja 2 K, Fr. Kramberger, pos. tajnik 2 kroni, Damiš Fr., posestnik 2 k, Fr. Breznik, trgovec in veleposestnik 1 K. — Krompirja, repe, fižola, pšena, moke, slanine, jabolk so poslali ti-le gospodje posestniki iz Zamarkove in Partinja: Schönwetter, Gole, Valner, Rojko, Polič, Rop, Vi-jačko, Žvajker, Škomlec, Korošec. Kramar M., Marhold, Tartlič, Dvoršak, Kramar S., Breznik, Kocbek. Bog plati! Dalje sledi. Iz S. Petra pod sv. goramic Neverjetno hudo skeli nekaternike, da si narodna stranka v kozjanskem okraju upa voliti svoj okrajni odbor; in pri tem ste še — o groza! — „najvišji šarži zopet v št. Petru, kjer biva dobro znani dopisnik Slov. Gospod". Da je temu čioveku narodna stranka trn v peti, to že vemo izza našega zborovanja meseca majmka, ko je hotel kakor kak občinski birič preprečiti plakatiranje naših vabil na javnem prostoru. Mislili smo, da so ga zadnji dogodljaji v Ptuji, Celji i. t. d. ohladili, a močno smo se motili. So pač ljudje na svetn, ki hočejo v svoji domišljavosti in puhlosti v kalnem ribariti ter delati nepotreben nemir in razdor. Tako se repenči v zadnjem Slov. Gošp. iiaš mili prijatelj čez volitve v okrajni odbor nar. stranke ter oblaja vsakega, ki ni pri njem v milosti. Prijatelj, stoj! Za danes ti ne sledimo na osebnd polje, temveč damo ti dobrohotni nasvet: Pusti naše može na miru ter se sprijazni s svojo ti od Boga dano vlogo. Povemo ti na uho: Kdor ima maslo na glavi, ta naj ne gre na solnce. i i r . OlAj _J~ _'."ir." ~~ij'ri_Or.~i—~rvri<——^—Ti' * • ' ■ ■ ■ ■ * pozor, odjemalci ,Jtarodnega £ista' ! ]ta ovojnicah pri «anainji JteVilki ima zopet Vsakteri zaznamovano, do kdaj [tna JisJ„ placan. ; poživljamo 4se one, ki Je niso izpolnili sVdje dolžnosti, da to nemudoma store, da ne bo treba nepotrebnih in neljubih terjatev V pismih. Zavarovanje za starost in onemoglost. Konec. Prispevki se preračunjajo po mezdnih razredih. Polovico prispevkov mora plačevati delavec, polovico pa službodajnik. O višini rent in plačil pojasnjuje sledeča tabela. Mezdni il*,!,':;; . V ; Delovni zaslužek na teden >- oj (u tc3 £= fiüi S. «2 o Pravica do rente (ako se plača 50 tedenskih prispevkov pa leto) po razred Sin O r— 20 30 40 "B 1 e t i h K K \ a) Delire i i. do 480 12 144 156 168 II. u) t) III. a) 6 IV. a) &) V. a) &) VI. nad 4-80 „ 7 20 „ 7-20 „ 9 60 „ 9-60 „ 12-„ 12 - „ 14 40 „ 14-40 „ 19-20 „ 19-20 „ 24-„ 24 « „ 30-„ 30 - „ 36"-* 36"- } 24 } 86 }48 } 60 72 198 252 306 860 414 222 288 354 420 486 246 324 402 480 558 b) Samostojni (N i leto 12 mesečnih pri-sperkor po 1 K) 198 222 246 Pri samostojnih po razmere drugače kakor pri delavcih. Niti kmet, niti obrtnik in kupčevalec na drobno ne more, kakor delavec računati na vedno enake in stalne dohodke. Obvezni najmanjši prispevek se je moral zato določiti tem previdnejše, ker so vrhutega gospodarske razmere v posameznih delih države zelo različne. Temu primerno določa predloga, da znašaj mesečni prispevek pri dohodku 480 K na leto 50 vinarjev, in pri dohodku med 480 in 2400 kron najmanj mesečno 1 K. Nadalje določa načrt, da naj bo pridržano deželnemu zakonodajstvu to obvezno najmanjšo svoto zvišati za celo področje kronovine ali samo za en del. Čeravno se more torej samostojnim osebam naložiti dolžnost le za majhne tekoče dajatve, je vendar na drugi strani mogoče, da plačajo o priliki večje enkratne prispevke, n. pr. kmet, ko je spravil letino. Oziraje se na to, omenja zakon prostovoljne večje dajatve. Na Belgijskem opazovane izkušnje kažejo, da je potrebno, da se k tem prostovoljnim večjim dajatvam posebno izpodbuja. V to so poklicana deželna zakonodajstva. Starostna renta, ki se po- kaže v teh prostovoljnih večjih dajatev, se lahko nastopi pred 65. letom, in sicer že po 55. letu starosti. S tem je za samostojne preskrbljeno deloma nadomestilo za rento za onemogle. Poudarjati je treba, da je to zavarovanje s prostovoljnimi večjimi dajatvami dano na prosto voljo vsem starostnim zavarovancem, torej tudi delavcem. Čas čakanja na rento znaša: Pri delavcih za dosego rente za onemogle 200 prispevnih tednov (pri 50 letnih prispevnih tednih 4 leta, pri 40 prispevnih tednih 5 let). Za čas prispevanja voljo pri tem tudi brez dejanskega dajanja tisti čas, v katerem opravlja zavarovanec aktivno vojaško službovanje ali v katerem je bolan in za delo nesposoben, ali v katerem oddaja nanj pripadajoči delež zavarovalnega prispevka službodajniku. Pri starostni renti znaša čas čakanja 30 let, in sicer računaje od začetka zavarovanja, brez ozira na eventualno prenehanje prispevanja. Pri samostojnih znaša čas čakanja za starostno rento. 200 prispevnih tednov. S tem razmeroma kratkim časom čakanja se omogoči dosega starostne rente tudi osebam, ki postanejo šele v višji starosti zavezane zavarovanju. Prestanek pričakovanja. Za delavca pomenja brezdelnost izločitev iz zavarovalne dolžnosti. Zakon omogoča, da se v tem primeru ohranijo v moči pridobljene pravice z majhnimi prispevki. Isto velja za samostojno osebo, ki izstopi začasno iz zavarovanja. Ako samostojna oseba ne more plačevati polnih prispevkov za svoje zavarovanje, lahko prav tako s povsem majhnimi dejatvami svoje pričakovanje vzdržuje v moči. Na ta način skuša načrt uravnati to za prakso tako važno vprašanje, oziraje se na finančne zahteve. Dela/ca skuša predloga varovati za primere, da bi službodajnik ne mogel plačevati, s tem, da ostane'njegovo pričakovanje v moči vkljub temu, da se ne plačujejo prispevki. Stroški zavarovanja • za delavce in samostojne osebe so proračunjeni za prvo leto na 13'8 milijonov kron, v četrtem letu narastejo na dvojni znesek, v desetem letu bodo narasli na 106'2 milijonov kron, v 20. letu na 206 milijonov kron, v 40. letu na 277 milijonov kron in utegnejo v stanju stanovitnosti znašati 305 milijonov kron. Te številke povejo narodno-gospodarski pomen starostnega zavarovanja in zavarovanja za onemoglost Država bo prevzela stalno tekoč prispevek upravnih stroškov za dva milijona kron. Nadalje bo izplačevala k vsaki renti prispevek 90 kron m Končno T-entne "prispevke povodom Vojaškega službovanja. Rentni prispevki se začnejo šele v petem letu. ||> lS'ifiJ>->*yM & V okroglih številkah računjeno je pričakovati; da bo država po nekako 10 letih morala prispevati na leto 40 milijonov kron, po 20 létih 80 milijonov K in v stanju stanovitnosti okroglo 100 milijonov kron. 11 ' . i '<.--—i.m i j.n . i —' o C'- »i Razdeljevanje sena In slame ▼ slore-njegraškem pol. okraja. Nujni predlog poslanca Vinka Ježovnika ih tovarišev v drž. zbornici dne 26. nov. 1908. . Prebivalcem v sodnijskih okrajih Šoštanj, Slov. Gradec in Marenberk, ki,so vsled suše prišli v stisko zaradi krme, je obljubilo c. kr. okr. glavarstvo seno in slamo po znižanih cenah, da teko zabrani razprodajo živine za sramotne cene in pa domače klanje živine. i < Zato so posamezne občine zaznamovale slabo stoječe posestnike glede na število živinskih glav in se je določila najmanjša množina potrebne krme na 26 vagonov sena in 34 vagonov slame, in to v seji okrajnega pomožnega, odbora za tozadevno akcijo, poteqa ko je ta že sam število zaznamovanih posestnikov jako znižal. Imenovano c. kr. glavarstvo pa je pred nekaj dnevi okr. odboru v Šoštanju javilo, da od navedene najnujnejše množine odpade na celi okraj komaj 3 vagone sena in 5 vagonov slame, katera množina se naj takoj razdeli med potrebne posestnike in naj se naznani tjakaj (na glavarstvo) oddajna postaja. Vsi župani izjavljajo, da ne morejo razdeljevati te potrebi ni malo ne odgovarjajoče množine, ker je prebivalstvo že itak zaradi ppzne rešitve jako razburjeno, ker so v drugih okrajih že pred več tedni rezdeljevali krmo in sicer v obilni meri; povpraševanje, kdaj krma pride, je od dne do dne večje in neprestano; da se obvarujejo nasilnosti, so prisiljeni vsi župani odložiti svoja mesta. Enak položaj vlada v okrajih Slov. Gradec in Marenberk. Posebno važno je še omeniti, da je ta okraj letos dvakrat toča pobila. Podpisani stavijo zato predlog: Visoka zbornica skleni: C. kr. vlada se poživlja, da nemudoma dovoli obubožanemu in obupanemu prebivalstva v imenovanem okraju kakor tudi v okrajih Slov. Gradec in Marenberk v svrho ohranitve živine vsaj 2 tretjini zaprošene krme v razdelitev proti znižanim cenam. Dunaj, 24. nov. 1908. ležovnik, Roblek, Hribar, Štrekelj in drugi. Poziv do slovenskih veleposestnikov in večjih kmetovalcev. Ko je letošnje leto mesca maja deputacija slovanskih državnih poslancev avstrijskih bila v Petrogradu, dogovorjeno je bilo med ostalim tudi, da se v namen širjenja slovanske vzajemnosti vsako leto nekoliko ruskih kmečkih sinov sprejme v delo na slovanskem zapadu, kjer je kmetijstvo že prilično napredovalo. Da to zadevo spravi v neki sistem, osnovalo se je pod predsedstvom senatorja Denisova v Petrogradu posebno društvo pod imenom „Ruskoje zerno", katero je na prvem svojem občnem zboru dne 22. t. m. sklenilo obrniti se k Čehom, Slovencem in Hrvatom s prošnjo, če in koliko ruskih mladeničev bi hoteli sprejeti že na pričetku prihodnje spomladi v poljedelsko delo. Glede na to se obračam do slovenskih veleposestnikov in večjih kmetovalcev s prošnjo, da mi blagovole naznaniti, če in koliko ruskih mladeničev bi mogli sprejeti k sebi v delo, ter pripominjam, da bode za vožnjo semkaj in nazai skrbelo društvo „Russkoje zerno" in da imajo omenjeni mladeniči vstopiti kot navadni delavci proti običajni dnevni mezdi s hrano. Ker pri nas primanjkuje poljskih delavcev, utegne marsikomu zelo ustreženo biti, če bode mogel preskrbeti si na ta način cenih delavskih moči. V Ljubljani, 24. nov. 1908. Ivan Hribar župan in drž. poslaecn. Pravila za rejo bikov. 1. Bik je najsilnejši činitelj v povzdigi živinoreje. Qn je, pol črede. 2. Res dober. bik ni nikdar predrag, slab bik je podarjen, nič vreden. 3. Šele od drugega in tretjega leta naprej se kaže vrednost bika v izpodrejku (Nachzucht), vsled česar je pri dobrem biku vsako nadaljno leto uporabe za pleme čisti dobiček. 4. Skrivnost čim daljše sposobnosti za ople-menjenje je v gibanju in v pravilnem krmljenju bika. 5. Hudobnost bika je posledica človeške neumnosti; bik, s katerim se dobro ravna, ne postane hudoben. 6. Bik iz plemena, bogatega na m'eku, zapušča v odlični- meri svojim potomcem to lastnost v oddaji mleka. 7. Bik ni vol! — V biku naloženi kapital se mora vnovčiti v izpodrejku, ne pa v vrednosti mesa. Dr. A. M. Grimm v „P. L." Zveza narodnih društev. Plesni venček „Slov. trgovskega društva v Celju se vrši dne 2. svečana 1909 (na svečnice), na kar se naj blagovolijo cenj. društva ozirati. Slov. trg. društvo v Celju. Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi v nedeljo dne 13. t m. ob 2. uri popoldan v gostilni g. Sameca na Ložnici pri Celju svoj redni občni zbor z običajnim sporedom in predavanjem o čebelarstvu. Na mnogobrojni obisk vabi odbor. Čebelarska podružnica za ptujsko okolico priredi v nedeijo dne 13. t. m. svoj redni občni zbor v gostilni Franca Bračiča v Novi vasi pri Ptuju ob 3. uri popoldan. Odbor. II. Izkaz darov za Društveni dom v Št. Ilju v Slov. Gor. od 1. do 30. novembra. Franc Vrabič, e. kr. poštni sluga, Celje, 7 K 20 v. Rafael Thaler, Škofja Loka 5 K. Šentjakobska posojilnica v Rožu 25 K. Dr. Jos. Hohnjec, profesor, Maribor, 10 K. Dr. Ant. Korošec, drž. posi. Maribor 10 K. Alojz Drozg, Jarenina, 2 K. Na zborovanju S. K. S. Z., Celje, 50 K 38 v. Ivan Veras zbral v Nen-dlovi gostilni v Št. Jurjn 5 K 20 v. Uprava Slovenca, Ljubljana 11 K. Alojz Kokelj, župnik, Vur-berk 3 K. Franc Zavec, Krabonoš 1 K. Ks. Ko-bolžan, zas., Železniki 2 K 30 vin. Ivan Lubej, Jezersko — Koroško 2 K. Fr. Cepie, Kazaze — Koroško 1 K. Fr. Šijanec, nadučitelj, Sv. Anton r Slov. gor. 3 K. K. Presker, župnik. Kapele, 6 kron. Ant. Pučnik, kaplan v Celju 22 K 20 vin. ki so jo zbrali na veseli gostiji Kmecl-Jagodič v Celju. Vsem blagim darovalcem imenom obmejnih Slovencem tisočero: Bog povrni! Živeli posnemalci! Rešite mejo! III. izkaz daròv za Društveni dom v Št. Ilju v Slov Goricah'od 1.—7. dee : Dr. Silv. Hrašovec Novo mesto 10 K; Milko Hrašovec 1 K; Jernej Pavlin, kaplan, Ce-knica, 50 K; Anton Bukovšek, kaplan, Prihova, 3 K 04 vin., z geslom: vedela družba pri vinarski črnini pošilja ta dar obmejni domovini; Franc Žličar 3 K, darovali Zlateški Andrejček in tamburaši pri Sv. Jurju ob j. žel.; upravništvo „Slovi Naroda" 20 K; upravništvo „Slovenca" 56 K 64 v; Anton Kocbek, župnik, Sv. Križ n. M. 7 K 40 v; Franc Žličar, 4 K 64 vin. nabrano v gostilni na Kukovičevem v Št. Jurju ob j. žel. Skupaj v tem izkazu 155 K 72 v V prejšnjih izkazih I. in II. 277 K 86 v Skupaj 433 K 53 v Imenom šertiljskih Slovencev vsem blagim darovalcem najtoplejšo zahvalo! Živeli posnemovalci! Rešimo mejo! Zadnja poročila. Dunaj, 9. dee. V današnji seji poslanske zbornice je min. preds. Bienert govoril v nesramnem tonu o dogodkih v Pragi in je naravnost žalil češki narod. Čehi mu bodo dali primeren odgovor. Ljubljana, 9. dee. Nadučitelj Luka Jelene je umaknil svojo kandidaturo za dež, zbor v splošni kuriji in se je poverila kandidatura g. Josip Turku, obrtniku v Ljubljani. _____ ' Belgrad, 9. dee. Tukaj se vrši v soboto velikanski shod vseh srbskih strank zoper nasilstva Nemcev nad Slovenci in radi proglasitve nagle sodbe v Pragi. Petrograd, 9. dee. Ruski minister zunajnih zadev Izvoljski je izjavil v dumi, da Rusija ne bo priznala aneksije Bosne in Hercegovine. Belgrad, 9. dee. Bolgarska vlada je dovolila prevoz konj, kupljenih za srbsko armado v Rusiji, prek bolgarskega ozemlja. Carigrad, 9: dee. Turški državni zbor se; otvori prihodnji pondeljek. Družba Ciril-Metodova je sprejela v meseeu novembru: 1. «prispevkov iz nabiralnikov: 160693; 2. prispevkov podružnic: K 1044 21; raznih prispevkov; K 378513. Skupaj torej K 6436 27. Ta znesek daleč zaostaja za onim iz mesca oktobra. Med raznimi zneski se blesti oni vrlih Zagrebčanov K 1050 namesto vencev na grob padlih žrtev v Ljubljani. Književnost. A. Ašketcf' A krop oli s in piramide. Založil L. Schwentner v Ljubljani. Cena broš. K 3 —, eleg. vez. K 4'50, po pošti 20 vin. več. — Pod naslovom „Akropolis in piramide" je izdal A. Aškerc zopet nov zvezek svojih pesmi. V pričujoči knjigi se v obliki vztočnih balad in in romanc bavi z raznimi življenjskimi problemi Priporočamo! * Na prvem zborovanju združenih slovanskih esperantistov ob priliki zadnjega svetovnega esp kongresa v Draždanih se je pozdravljala z navdušenjem ustanovitev prvega slovenskega esp krožka. Da izvrši naš krožek (Maribor,. Ob p«,rku 1. III.) prvo svojo večjo nalogo, da izda namreč popolno slovnico esp. jezika za Slovence, se obračamo zopet na slavno občinstvo z nujno prošnjo, da nas podpira v večji meri ko doslej a naročili. Obračamo se pesebno do slov. razumni-štva, z vso gotovostjo pa pričakujemo, da se prijavijo dotični p, n, gospodje, ki smo jim poslali tozadevne tiskovine, ki ,so povzročile naši itak zelo suhi blagajni velike stroške. Poudarjamo pa še enkrat, da sprejemamo iz srca radi tndi naročila tistih, ki ne nameravajo postati esperantisti, ki pa podpro s svojim cenjenim naročilom naše stremljenje. (Knjiga bode stala 2 K ter se razpošiljala po poštnem povzetju. za trgovino z mešanim blagom, vešč obeà deželnih jezikov, se sprejme pri Mihaelu Jazbinšek, * .4 251 na Planini (Štajersko). 9—t 5636 budiik razpošljemo, dokler je zaloge, za ceno po K 216. Ce.s» 250 svota naprej vpošlje. 2—1 Prodajalna ur E. Weiss, Dunaj, XIV. Keiitngg. 1/84 Ali ste že dobili fonograf? Da npeijem povsod svoj izvrstni krepko-zvoki. iz zlata trdo vliti valjec, sem sklenil, porazdati 2500 fonografov. Zahtevajte prospekt in vpošljite obenem 10 vin. (v znamkah), hi dobite lahko krasen koncertni fonograf gratis in carine prosto. — I. uvoznina govorilnih strojev „Löwin", Dunaj VI. 252 Mollardgasse 26—47. s-t ■■ii'ß'-p „j se peci štedilnike, vseh vrst. tudi za kurjavo z žaganjem. Slamopeznice in sploh vse železninsko blago po najnižjih cenah priporoča trgovina z železnino „MERKUR" P. Majdič, Celje. Zaloga najboljših in zajamčenih umetnih gnojil po tovarniških cenah. 637 5-5 SF 3Ei Kot najpripravnejša in najboljša Miklavževa, božična in novoletna darila priporoča I I mm ITI Eh* na boljših vrst, ter vsakovrstne plošče k -—— muzikaličnim aparatom r" trgovina z železnino „MERKUR"? 667 Peter Majdič v Celju. 6-3 n Zahtevajte povsod samo Ciril tn Metodove vžigalice. Somišljenike pozivamo, naj nam naznanijo vse trgovine, gostilne itd. kjer bi ne bilo na razpolago vžigalic Ciril-Metodove družbe! iiOtenjsKc števiifce. •Trst, 5. decembra 1908; ìriàt. » • r* ■ 'v. - 41. 83, 49; 19. 31. 6. 75, 83, 72, 79. Listnica uredništva. B., Weiz: Hvala! 0 tem smo že pisali. Pošljite kaj drugega. — Novaštifta: Bil je praznik vmes, ni bilo mogoče! Pride! Vsem cenjenim dobrotnikom, kateri so na kakršenkoli način pripomogli k temu, da se je ialsko mladino na dan cesarjevega jubileja tako bogato obdarilo z obleko in pogostilo, posebno pa še občini Kozje za prispevek 100 K, izreka ite najtopleja srčna zahvala. Šolsko vodstvo Kozje, dne 7. grudna 1908. Ljudevit III čar, šolovodja. Šolsko vodstvo in krajni šolski svet Ptujske okolice se tem potom najiskreneje zahvaljujeta vsem velecenjenim damam, ptujskim Slovenkam, ter ptujskim Slovencem, "da so nam najnesebič-nejši način omogočili pogostitev šolske mladine dne 2. decembra. Vrlim rodoljubkam in rodoljubom srčna hvala in Bog plati! Živeli! Ptujska okolica, dne 6. grudna 1908. Juri Kuhar, Ivan Kauklep, načelnik k. S. s. šolski vodja. Z obžalovanjem preklicujem podpisani Vincenc Terdenik, kovač na Slapah, s tem vse žaljive ob-iolžitve proti g. učitelju Ivanu Klemeučiču na Ptujski gori kot .eresnične in ga prosim za odpuščanje ter se mu zahvaljujem, da je odstopil ed tožbe. Vincenc Vepdenik. Podpisani Jožef Tevž v Šmartnem obžalujem razžalitve, katere sem dne 3. novembra 1908 v Gornjemgradu izustil proti g. Matiju Jrmančniku, lesnemu trgovcu v Rečici in se na zahvaljujem za njegov odstop. Jožef Tevž. PREPRIČAJTE SE da dobite najcenejše in najboljše blago samo pri trrdki: 599 -j Barhenti, damasti, gradii, kanafasi, kretoni, ceflri itd., vse po najnižji eeni. Lastna tovarna. Zahtevajte povsod Novo platno z narodnim kolekom komad 23 m ca 19 kron franko. Priporočam svojo zalogo vsakovrstnega obuvala za moške, ženske in otroke; tudi turistovske čevlje po goiserskem načinu; domače in tovarniško delo po vsakovrstni ceni. — Vse se dobi in kupi pri Ivan Berna Gosposka ulica štev. 6 v Celju. Krepkega trgovskega učenca dobrih staršev, s primemo šolsko naobrazbo, sprejme takoj trgovina z železnino „MERKUR" P. Majdič, Celje. ;ì, li ' KraVate najmodernejše iz zadnje novosti in v velikanski izbiri so ravnokar prišle. H«|u(| vpeljano za dame! ovrat-nike, kravate, jabots, pajčolane, različne rokavice in pasove; spodnja krila, predpasnike, srajce in drugo raznovrstno perilo. Nadalie za &08P°de velikanska zaloga ja-J** grovih srajc, jopic in hlač, giace in pletenih rokavic, nogavic, belih in pisanih srajc, raznih modernih ovratnikov in zapestnic, spodnjih hlač, naramnic in žepnih robcev. — Vse v najboljši kakovosti in po najnižjih konkurenčnih cenah samo v- trgovski hiši na debelo in drobno R. STERMECKI, CELJE. • I: Poštne pošiljatve točno in čez 20 K franko. ■«85. lepim vrtom in travnikom, v večjem trgu na Spodnjem Štajerskem, kjer je trgovina z lesom zelo razvita, z že staro dobro obiskano gostilno, kakor tudi trgovino mešanega blaga, se takoj z vsem blagom in opravo vred po ceni in pod Zelo Ugodnimi pogoji proda, — Cenjene ponudbe naj se pošljejo pod „12" na upravništvo „Narodnega Lista". 233 2-8 m- Trgovinska tvrdka -p Vekoslav Leto, Saraždin [Hrvatsko] veletrgovina z železom priporoča svoje bogato skladišče železa, žrebljev, kofarskih potrebščin, posode, sodarske robe, raznega orodja, ter vse v to 241 stroko spadajočih predmetov. 3—3 Solidna postrežba! =============== Zmerne cene! Slovenski trgovci naročajte p Slovenske gospodinje kupujte pralno milo 890 i 1-9 Ivana Pfeif er j a iz Spodnje Hudinje pri Celju. Najboljši češki nakupni vir. * * —" Ceno posteljno perje! t Ifil ic S: . v t£~*Js*m ■ ■ j»' 1 kg sivega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h ; polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, » snežnobelega, puljenega 6 K 40 h; *8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši dnini puh 12 K. Kdorjvzame 5 kg, dobi franko. .... , .-■ 4 .• .. : ar. • ; Zgotovljene postelje iz gostonitega rdeCega. modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 «glavnikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K. 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franke. Za neugajajoče se povrne denar. S. Benisch, Deschenitz, št. 773, Šumava, Češko. Oenovnik zastonj in franko. 183 15-14 5 p /•>», Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in ÜJ Celje, Rotovška ulica št. 2 ■■ priporoča mmmJK kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir. jVinčniHi pere» peresniHi radirK« HaneočHi tabli« gobice imito Trqovske knjige »V8eh T,e.lik,08tih ^ta,ue _2_' 3 z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin občinske urade krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitnin-ske zastope, hranilnioe, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. lastna zaloga Jol. žVezKoV in risalili. "j Panirnate vrprn vseh Tel,ko'ti P° oriferi" ip naie vretu Mlnih tovarniških cenah 4i)t fo'.^'A' 6+amhilin peCatniki, vignete, (Siegelmarken) OlalllUllJC za uraae i„ privatnike izvršujejo so v najkrajšem času. rinnicniro ometne, pokrajinske in s cvetlicami uupisillte od najpriprostejše do najfinejše. b \j Albumi za slike, dopisnice in poezije. Zavitke za urade v vseh velikostih. Ceniki za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. 'Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. estvo v večjem mestu Spod. Štajerske, z dobro idočo gostilno, oštaja-liščem, lepimi hlevi, veliko ledenico in lepim vrtom se pod ugodnimi pogoji proda. — Kje P se poizve v upravništvu tega lista. 236 6-4 Äiiiiai«i«fifii 55 50 rudarjev : is- .i «i r? g v 9 se sprejme takoj v velikem rudniku za svitli premoj pri Gradcu. Dober zaslužek, rudniška stanovanja. Vpraša s« pri inži Mat. Želesny v Celja (poStni predal *©}. ------235 10-3........— ------------------- --------- Adolf Bursik > • J L j1 jf 'ji-' ß. J čevljar « Celju, Gledališka ulica št. 9 izdeluje vse različne vrst« obutal v modernih fazonah 5 in po solidnih cenah. ia- Petanov, uha- — nov, verižic i. t. d. Velika izfoer očal ter optičnih predmetov. Velita delavnica za usa&ourstna popravila. Vsakomur je na ogled stotine zahvalnih fn prlznalnih pisem. Naročite cenike ÄÄ? za,tMi ločna postrežba! Nizke cene. 565 11-9 V? m si Drsalice, sanske zvončke in razne zimske predmete dobite po nizki ceni v trgovini „MERKUR", P. Majdič, Celje. 638 5-5 fr 13 I i 11 '. Edino pi»isten j© le z zeleno i" Thieppyjev balzam kot varstveno znamko. Najmanjša posiljatva 12/2 ali 6/1 ali ' 1 patent potovalno družinsko steklenico K 5. Skladanje pronte. Thierryjevo centifolij-mazilo. Najmanjša pošiljatva 2 dozi K 3 60. Sklad, prosto. Povsod priznana kot najboljša domača sredstva zoper želodčne boleSine, zgago (goreCico), krče, kašelj, zasliienje. vnetja, poškodbe, rane itd. Naslovite naročilo ali denarno pošiljatev na A. THIERRY, lekarna k angelju varuha v Pregradi pri Rogatcu. Zaloge skoro v vseh lekarnah. 107 33—»8 __ aH C. kr. poštne hranilnice račun 54.366; telefon št. 48. Pisarna se nahaja v Celju, Rotovške ul. št. 12, I. nadstr. „LASTNI DOM" " i - Ì 1 - i registr. kreditna in stavbena zagruga z omejeno zavezo V GABERJU PRI CELJU. Uradni dan je vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure dopoldne. Pojasnilasedobe vsak dan pri udih načelstva in pri zadružnem tajniku J. Bovha v Celju. ? Ta zadruga izvršuje poleg stavbenih tudi druga kreditna opravila, kakor vsaka hranilnica in posojilnica. Sprejema hranilne vloge od vsakogar, naj je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na vložne knjižice, daje posojila, ■ prevzema terjatve, pomaga kupovati hiše, zemljišča itd. — Hranilne vloge obrestuje : 'H 'lo od dneva vložitve do dneva vzdiga tel- plačuje rentni davek za vlagatelja sama. Pri zadrugi „Lastni dom" se dobe hišnf' nabiralniki. Kdor želi tak hišni nabiralnik, vložiti mora temeljno hranilno vlogo vsaj 5 K, na kar se mu izroči hišni nabiralnik brezplačno za uporabo. Zadruga „Lastni dom" ima v Gaberju tik Celja na razpolago 28 lepih stavbenih prostorov, ki merijo skupaj 2 ha 22 a 4 m2; na teh stavi biše zadružnikom, ki se za to oglasijo in vplačajo v gotovini vsaj 10% vrednosti zemljišča in projektirane stavbe. 185 17-14 JI