104
Naši dopisi.
Iz Celja 24. marca. {Čitalnice nase ni vec!) Ako se spominjamo veselih časov,, ko se je osnovala čitalnica naša in je bila prvi narodni dom za slovenski Stajar pod vodstvom velezasluženega rodoljuba dr. Kočevarja, bridko mora v srce zaboleti vsacega narodnjaka, ako vidi , kako zelo žalosten konec je vzela. Hirala je več časa, dokler jej ni smrtnega udarca dala tista kuga, ki jo je neslovenski ,,Narod" zasejal najpred na Stajarskem. Nesloga domačinov bila je mlin na vodo nemčurjem, ki niso mirovali, dokler niso zadušili vsega narodnega gibanja. Hvaležni ,,Naroduu so nemčurji zato pri zadnji volitvi prihiteli dr. Vošnjaku na pomoč. „Novice" so pač pravo rekle, ko so lani pisale, da ne raste več trava, kjer Vošnjakovci hodijo. Čitalnica naša je tako na kantu, da se proda zdaj vsa hišna oprava in kar je sicer imela. Bog Vas obvari Ljubljančane take nesreče; zato ne pustite vmes ljudi, kateri kot slovenski Atile razrušijo in pokončujejo vse, kar je poštenega narodnega!
Od Kočevsko Črnomaljske meje 22. maja, (Detomor.)
Čedalje lepši sad zori na košatem drevesu liberalne ere, ki si je vero z zastave zbrisala in hoče katoliško cerkev popolnoma v kurnik potisniti ter jej usta zamašiti. Ne vem pa povedati, je li prigodba, ki jo obznanjam, sad „Tagblattov" ali „Narodov",v— brž ko ne bode obeh! — Pri nas v Maverlu v Črnomaljski fari porodila je zakonska žena, še le letos pred pustom poročena, dete, ki je bilo pa sad nekega poprejšnjega znanja in spečanja. Da bi ljudem ali morebiti tem bolj svojemu   možu   nesramnost  prikrila  in pred svetom za
pošteno veljala, zakopa dete, ali v gnoj ali v zemljo,, ni mi znano, toda tako plitvo, daje lovska pesica ovoha,, izkopa, po cesti in po vasi okoli vlači, trga in žre kosec za k6scem. Vže je pes ročice in druge dele do malega potrl in podrobil, ko ondotni krčmar na zagnali vriš zraven pride in vsaj glavico veli oteti, ter v Črnomelj naznanila o tej najdbi poslati. Zandarji in sodnijski gospodje pri-šedši stvar ogledajo, in ženo, na katero ni le sum letel, ampak je tudi v resnici tega zloeinstva kriva, pri tej priči seboj odpeljajo. Menda je mlado poročenko tudi njen zakonski mož v ječo spremil, — s kacimi misli, Bog ve? Kaj se bo izpovedala, naznanim drugi pot. Bojda je oče te lepe poročenke pred malo leti pri hav-ziranji na kant prišel, a upnike s tem prekanil, da je precejšnje svoje premoženje v naglici na ženo prepisal. Ako je to resnica, učite se, da en krivičen vinar deset pravičnih vje, da krivično blago nima teka. - Toraj le tako naprej s „Tagbl."   kulturo in  „Narod."  omiko,
potem pa po  mračnjaških f.....mlatite   in   udrihajte!
Veter sejete, vihar bote želi.
Boštailj na Dolenskem 29. sušca. (Strašen oginj) je 27. dne t. m. popoldne ob 2. uri v vasi Smarčna v pol uri pokončal 18 hiš z gospodarskim poslopjem vred. Poslopja večidel s slamo krita, moč&n veter, ljudje v vinogradih, nekateri na Bruniku na sejmu: v tacih okoliščinah tudi pripeljane troje gasilnice niso mogie kar nič pomagati zavoljo pomanjkanja hitro delavnih moČL Zgorela so tedaj poslopja z živežem vred in enemu gospodarju cel6 čvetero živine. Kako da je požar se pričel, se ne ve. Zavarovani so samo 4 gospodarji; bilo jih je sicer popred 8 pri „elementarci" , ko pa j e ta propala, opustili so zavarovanje pri kaki^ drugi banki, misle, da bi se jim ravno taka zgodila. Skoda se ceni nad 40.000 gold. — Dobrotniki! ki ste že večkrat milostni bili nesrečnikom, prosim Vas, tudi zdaj pomagati našim nesrečnim Smarčanom , ki so brez strehe in ži-veža! Ce komu ni mogoče svojega dara le-sem poslati naravnost, naj ga blagovoljno da si. vrednistvu „Novic" *) ali svojemu gosp. županu ali gosp. fajmoštru, katere ob enem lepo prosim, darove v pomoč tem nesrečnikom prejeti in jih sem poslati. — Pri tej priliki dohaja mi na misel, da se je pred nekimi leti v zboru kmetijske družbe naše povdarjala potreba posilnega zavarovanja, ali slišali smo pozneje, da se zborov predlog na Dunaji ni sprejel in se je reklo , naj ta reč 03tane le prostovoljna. Čudno! Davek plačevati se ne daje na prosto voljo; davek moramo plačevati, da se vzdrži država; zakaj tudi bi se na zavarovanje ne sililo, da se vzdrži premoženje ljudem, ki davek plačujejo? Mi tukaj mislimo, da bi bila taka postava živo potrebna, ne pa verska, ki prav nič ni potrebna, ampak bode le nezmernih zmešnjav za seboj imela.
Anton Planine, župan.
Iz Ljubljane. — Prvi del državnega zbora je kmalu pri kraji; poslanci so na razhodu in se vrnejo te dni na svoj dom. In kaj bodo domu prišedši liberalci in ustavoverci povedali svojim ? Jeremij ade bodo javkali na razvalinah prvega direktno voljenega državnega zbora! Razrušena je stranka liberalna, — voditeljem ustavovernim njihovi mameluki obračajo hrbet, — ministerstvo je zapuščeno od svojih in zmaguje, kakor pri razpravi o Tirolskem jezuitskem vseučilišču, le s pomočjo njemu nasprotne (pravne) stranke. Blizo tam smo zdaj v Cislajtaniji, kjer so že več časa v Translajtaniji, kjer tudi je vsemogočna stranka Deakova razpadla in že ministrov ni dobiti. Solnce liberalizma hitro je zatonilo;   postal je  Saturn,   ki  sam
*) „Noviceu rade sprejmejo vsak dar, ki se posije milo-vanja vrednim pogorelcem.                                           Vred.
105
svoje otroke žre. Tako beremo zapisano v novi in stari ,,Pressi", v vladnem „Fremdenblattu", „Deutscbe Ztg.", v „Extrablattu", v Dunajskem „Tagblattu" itd. „Usta-voverna stranka je šla rakom žvižgat (gesprengt)" — piše „Deutsche Zeitg."—njih nekdanji vodji so oficirji brez armade; njihovi nekdanji zvesti knapje se vrtijo po komandi ministerski." — ,,Ali imamo še vlado — javka „Extrablatt" — katera se drži večine državnega zbora? Ne, nikakor ne! Ali imamo stanovitno ustavoverno večino? Ne, nikakor ne?" — „Raztepena je vsa usta-voverna stranka!" pritrkava stari „Fremdenblatt." — ^Ministersvo se ne more več na ,,svoje ljudi" opirati, ki ga zapuščajo v važnem trenutku, da zmaga le s pomočjo zakletih sovražnikov ustave in svobode" — kriči nova „Presse". ,,Za Božjo voljo — vpije stara „Presse" — pustite jezuite pri miru, da si popolnoma ne razbijete glav!" — „Obe Litaviji ste bolni, na smrt bolni — piše naša „Reforni" — trpeči narodi tukaj in tam, zdihajoči po pomoči, gledajo le na cesarja." In res le od njega more pomoč priti na eni strani po nemškem liberalizmu, na drugi po oholem magjarstvu trpinčenim narodom. Naj bi njim kmalu prišla rešilna Velika Noč — usta-jenje iz groba! — In kaj pa „mladoslo venci", ki so se oklenili nemških liberalcev in ž njimi glasovaje za ,,verski postavi" izdali svetinjo, katere se naš slovenski narod v ogromni večini nikdar vzeti ne bode dal, prinesti za pirhe svojim volilcem? — Prav nič! S praznimi rokami se vrnejo domii , če morebiti ni kdo vlovil sam za-se kaj. Ne slovenskega jezika v srednjih šolah, ne zmešanega vseučilišča v Ljubljani, ne pomnoženih okrajnih zdravnikov, ne cenejše soli, ne železnice ali kar si bodi, za kar so se glasili „mladoslovenci", kajti od onih 30.000 gold., ki jih na prošnjo Kranjske deželne vlade in deželnega zbora Kranjskega dobodo Dolenci, gre le 10.000 gold. na račun miloščine , ki je po poročilu ,,Tagblattovem" z mize ustavoverske padla „mladoslovencem" zato, da so ž njimi glasovali za „verski" postavi. Največ predlogov je stavil dr. Razlag, padel pa je z vsemi. Tako plačujejo nemški liberalci, kjer gre za narodne pravice in druge koristi dežel, kjer bivajo Slovani! To sta njim in ministerstvu dr. Meznik in dr. Fanderlik v zboru naravnost v obraz povedala. „Mladoslo venci" so res tako mladi, da še tega ne vedo, da nemčur ne bo nikoli pravičen Slovanu, naj mu je tudi pokoren sluga do pete. Al stojte, častiti bralci! Nekaj so vendarmladoslovenci prinesli za pirhe domu: dr. Schaffer-ja za poslanca v delegacijo! — Ni nam še znano, kako je prišlo do tega, da gre dr. Schaffer za zastopnika naše dežele v Pest in njemu namestnik dr. Razlag; al gotovo je, da mladoslovenci z nemčur-skimi liberalci gred6 „Arm in Arm" tudi na Ogersko.
— (Iz občnega zbora političnega društva »Slovenije" 29. marca), katerega se je pod predsedstvom dr. Jan. Bleiweisa vdeležilo okoli 50 udov, povemo zarad pomanjkanja prostora danes na. kratko le to, da po predlogu dr C os te je bila s gromo vitimi oiava-klici sprejeta sledeča resolucija: „Občnizbor po litičnega društva »Slovenij e" pritrjuje postopanju grofa Hohenwarta in njegovih tovaršev v državnem zboru in jim izreka svojo najiskrenejšo zahvalo." Predsednik je to čestitko brž telegrafično naznanil grofu Hohenwartu.
— (Iz seje deželnega odbora 27. marca.) Dopis deželnega predsedstva, da se utegnejo deželni zbori sklicati 15. septembra t. L, se je vzel na znanje. — Mestnemu magistratu tukaj se je odgovorilo na dopis zarad prodaje deželne hiše, jjBallhaus" imenovane, v Gradiši za dekliško šolo, da deželni odbor hoče prihodnjemu deželnemu zboru prodajo omenjene hiše priporočiti. — Na povabilo mestnega magistrata za ogled
prostorov za realko v novem hranilničnem poslopji itd. je deželni odbor izvolil deželnega glavarja in odbornika Murnika v dotiČno komisijo 31. marca. — Na predlog oskrbništva tukajšnje bolnišnične cerkve se je dovolila naprava novega kora z novimi orgijami iz nabranih miiodarov, in izrekla zahvala bolnišničnemu duhovniku za prizadevanje za to napravo, ter se je vodstvo te stavbe izročilo deželnemu inženirju. — Da se poizved6 nekatere okoliščine za sprejem v deželno založbo v slovenskem jeziku pisane latinske gramatike prof. Ladislava Hrovata, se je deželni odbor obrnil na deželni šolski svet. — Namesto izstopivšega^g. Val. Krisperja je deželni odbor izvolil Jakoba Čudna, posestnika v Dragomeru pri Brezovici, za šolskega svetovalca za politični okraj Ljubljanske okolice. — Pogoji ravnatelja nemških gledisčnih predstav zarad odstopa deželnih lož za slovenske glediščine večere, in njegovi pogoji zarad tega, da bi se v prihodnji sesiji gledališče večkrat kakor do sedaj prepustilo za slovenske igre, so se naznanili dramatičnemu društvu v prevdarek ia odgovor.
— (Porotne sodbe.) 26. sušca se je pričela in drugi dan končala obravnava zoper očeta Jerneja Šimenca in pa Matevža, njeg>vega 17ietnega sina, ki sta bila obdolžena hudodelstva požiganja. Lani lL ^oktobra zvečer je bila namreč pogorela kajža Jerneja Šimenca v Rodici, vasi Kamniškega okraja bSizo Vira, in sicer je jelo goreti v otepih nad hlevom, kamor se ogenj ni mogel sam od sebe zatrositi. Zavoljo tega je že med ognjem, še bolj pa po ognji počil glas, da Jernej Ši-menec „za ta ogenj ve" ia da najbrže je ukazal svojemu sinu zažgati. Vzroki so bili tehtni, ^kajti, kakor se je bilo zvedelo po pričah, bil je oče Simenec svojo k večemu 70 gld. vredno bajto in svoje mizarsko orodje zavaroval pri „ Viktoriji" za 600 gold., dalje je že malo pred ognjem spravljal nekatere več vredne stvari, hišno in mizarsko orodje itd. iz lr'še, tako da so ljudje rekli: ,,tlje bo pa gorelo!" Nekoliko minut pred ognjem je tudi sin Matevž izginil iz hiše in ko je prišel nazaj , je kmalu jelo goreti; soseda ga je celo videla, ko je pri hlevu stal in v ogenj gledal, potem pa še le zakričal: „pri nas pa gori!" Nevarnost za okoii stoječa poslopja sosedov je bila velika in le nagla pomoč jih je varovala nesreče. — Oče in sin — osebi neprijetne zunaj-nosti — sta bila na slabem glasu; rada sta „izmikala", so trdile priče. Zaslišanih je bilo mnogo prič, ki so vse pritrdile temu, česar je zatožba dolžila očeta in sina, kakor tudi to, da je Simenec tak človek, o katerem se zamore kaj tacega misliti; videl pa vendar nihče ni ne očeta ne fanta, da bi bila zažgala. Tajila sta oba. Ker se porotni možje niso mogli prepričati, da sta zatoženca res kriva hudodelstva požiganja, zato sta bila oba ne-kriva spoznana (ni namreč večine dveh tretjin glasov bilo zato, da sta kriva) in sodnija ju po takem ni mogla obsoditi. Ko sta slišala, da nista obsojena, sta ponosno okrog sebe se oziraje šla iz dvorane. Občinstvo pa je bilo v srcu prepričano, da vzlasti fant, ni stal zadnjikrat pred sodnijo. —
V torek 24. marca je pred porotno sodbo stal tat, ki je vkradel tri vole in jih prodal mesarjem v Kamniku. Sodnija ga je obsodila na 2 leti težke ječe. Tat je do „fermenta" vse  tajil.
V pondeljek 30. marca je stal^pred porotno sodnijo Janez Toni, hlapec, iz Lanišča v Smarijski fari doma, ki je lani 16. novembra v gostilnici „zum Mondschein" v Blatni vasi na št. Peterskem predmestji zaklal topni-carja, da je bil pri ti priči mrtev, njegovega tovariša pa tako hudo ranil, da je pozneje v vojaški bolnišnici vsled te rane umrl. Zavoljo tega je bil Janez To ni zatožen hudodelstva uboja, katerega se je tudi skes an
106
krivega spoznal. Poklicanih je bilo 13 prič in 4 izvedenci, ki so pričali zoper njega in dokazali, da je hu-dodelnik kriv. Porotniki so ga toraj tudi enoglasno spoznali krivega in sodnija ga je obsodila na i let težke ječe. — Pri tem je zanimivo to, da je ravno tega Janeza Toni-ja malo prej nek mesar z lastno smrtno nevarnostjo rešil gotove smrti, ko je vstavil konja, kateri se je bil splašil in Janeza krvavega in pobitega vlekel za seboj, ter bi ga bil treščil ob cesten kamen, ako bi bil dirjal le še par korakov  dalje.
—  (Gosp. Miroslav Kriznar), o bolezni in po smrti prof. Lesarja namestni kateheta na tukajšni c. k. visi realki, je od učnega ministerstva imenovan za učitelja verstva na tej   šoli.
—  Zopet imamo obžalovati zgubo velike časti vrednega narodnjaka gosp. Jožefa Šventnarja. Umrl je po dolgem pljučnem bolehanji 25. dne. t. m. Pri vseh narodnih društvih, pri zbornici kupčijsko obrtnijski, pri pomočni obrtnijski družbi in druzih dobrodelnih napravah veliko let našli smo povsod našega Šventnarja sodelovalca in pomočnika. Bodi mu žemljica lahka in hvaležen spomin!
—   (Seme) Burgundske pese funt po 60 kraje, in pa prave nemške detelje (lucerne) funt po 50 kraje, se dobi na vrtu kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani.
—   (Svilorejce gospodarje in učitelje) opominja podpisana pisarnica, naj se podvizajo, da pridejo po lepo in zdravo seme svil ni h Črvičev, kakor je bilo okli-cano v „Oglasniku".
Pisarnica c. k. družbe kmetijske.
—   (Slovensko gledališče.) Veliki pondeljek 6. aprila predstavljala se bode na korist regiserja in igralca dramatičnega društva gosp. Josipa Nolli-ja prvikrat nova ljudska igra s petjem v 5 dejanjih „6 o d č e v e p e s m i." Znano dobro igro je poslovenil beneficijant sam, napevi so od znanega dobrega skladatelja Gum-berta. In vrh tega je dolžnost narodnega našega občinstva, da dejansko priznava velike zasluge gosp. Nollija za slov. dramatiko.
—   (Pobirki iz časnikov.) „Narod" je v nedeljskem svojem listu v skvrnobi sam sebe prekosil. Da bi se maščeval nad „Novicami", ki so posvetile v mlako, iz katere seje oglasil njegov Tržaški pajdaž „moralnega mladoslovenskega napredka," je iz lažnjivih škartek skrpal nesramne napade na nekatere papeže, katerih se cel6 sam tako sramuje, da svojim „divicam" svetuje, ne jih brati. Kedar bo „Narod" s Šukljejem itd. mate-rijal za zgodovinske preiskave slovenskega naroda, takrat še le bodo tudi citati iz onih škartek za životopise papežev veljavni. Poprej pa menda mora priti drugi „gmajn potop."