Razprave GDK: 149.6 Cervus elaphus (L.): 151.2 (497.12 Jelovica) Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi (Cervus elaphus L.) na Jelovici Influence of Some Ecological Factors Upon Distribution of Red Deer (Cervus elaphus L.) on Jelovica Plateau Miran HAFNER* Izvleček: Hafner, M.: Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi (Cervus elaphus L.) na Jelovici. Gozdarski vestnik, št. 1 O /1999. V slovenščini, s povzetkom v angleščini, cit. lit. 24. Prevod v angleščino: Vili- Potočnik. V prispevku je analiziran vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi. Ugotovljeno je bilo značilno gibanje jelenjadi med sezonskimi deli ha bita tov. Posel itev proučevanega območja je bila različna v z:imskem in poletnem obdobju, in sicer glede na nadmorsko višino, gozdne sestoje in delež mladovja. Ugotovljen je bil vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razporeditev različnih struktur skupin jelenjadi v okviru zimskega ali poletnega obdobja. Največje razlike se pojavljajo med samicami z mladiči in mešanimi skupinami na eni strani in samci na drugi. V odvisnosti od količine in porazdelitve hrane se je spreminjala tudi velikost skupin. V zimskem obdobju so bile ugotovljene večje skupine kot v poletnem obdobju. Ključne besede: jelenjad, območje razširjenosti, ekološki dejavniki, habitat, Jelovica. Abstract: Hafner, M. : Influence of Some Ecological Factors Upan Distribution of Red Deer (CetVus efaphus L.) on Jelovica Plateau. Gozdarski vestnik, No. 1 O /1999. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 24. Translated into English by Vili Potočnik. ln the article an influence of some ecological factors upan distribution of the red deer has been analyzed. Charac- teristic movement pattern has been established in-between seasonal parts of habitats. The population of the studied area has been varying during the winter and summer periods in dependence of altitude, forest stand type and share of juvenile stands. The influence of some ecological factors upan distribution of different structures of the red deer groups within the winter and summer periods has also been established. The biggest differences occur in-between groups constituted of females with offsprings or mixed groups compared to males. ln dependence to the food quantity and distribution the size of groups has also been varying. During the winter periods larger groups have been established compared to the summer periods. Key words: red deer, range of occurrence, ecological factors, habitat, Jelovica plateau. 1 UVOD INTRODUCTION Jelenjad je v sedemdesetih letih postala sestavni del ekosistemov na Jelovici in na njenem širšem obrobju. Domnevamo, da je Je lovi co poseli la s priseljevanjem iz okolice, čeprav je verjetno tudi naselitev jelenjadi na to območje leta 1949 pripomogla k poselitvi. Vzrok poselitve so bile, tako kot v drugih predelih Slovenije v povojnem obdobju, prostorske spremembe, katerih osnovna značilnost je bila zaraščanje površin z gozdom. V 50. in 60. letih je bila jelenjad na Jelovici še označena za posamično vrsto, v kasnejših letih pa je zaradi spremenjenih ekoloških pogojev postala ena od prevladujočih vrst. Po letu 1960 je pričela širiti svoj areal. Ocenjeni številčnosti po loviščih se je leta 1961 pridružil prvi, kasneje, po letu 1965, pa tudi pomembnejši odstrel. V devetdesetih letih znaša povprečen letni odstrel jelenjadi v jelovškem območju blizu 100 živali. Vzporedno zvečan­ jem odstrela se je povečevalo število lovišč, prav tako pa tudi skupna površina lovišč, ki so v odstrelu jelenjadi sodelovala. Leta 1972 je bil evidentiran odstrel jelenjadi v treh loviščih s skupno površino prib l. 22.000 ha, letu 1991 pa v 13 loviščih s skupno površino preko 60.000 ha (slika 1 ). GozdV 57 (1999) 10 * spec. M. H., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slove- nije, Območna enota Kranj, Staneta Žaga~a 27b, 4000 Kranj, SLO 435 Hafner. M.: Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi (Cervus elaphus L.) na Jelovici 1961 - 1965 1966- 1970 Gostota odstrela 1 Density of the bag o do 1 up to 0,010 o 0,011 - 0,050 o 0,050- O, 100 o 0,100-0,150 D nad 1 over 0,150 Slika 1: Dinamika ši~enja jelenjadi v jelovških loviščih, prikazana z gostoto odstrela (kos/1 OO ha) Figure 1: Dynamics of red deer expansion in Jelovica plate au hunting grounds presen ted with the bag density (items/1 OO ha) 436 GozdV 57 (1999) 10 Hafner. M. Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenJadi ( Cervus elaplws L 1 na Je lovi Naraščanje vloge jelenjadi v ekosistemih na Jelovici se je pričelo odražati v večji številčnosti in s tem v večji bio masi, zaradi položaja te vrste v trofični piramidi pa se je začel odražati tudi njen vpliv na rastlinske združbe. Ob interesu gozdarstva in kmetijstva kot pomembnih gospodarskih dejavnosti se je vpliv jelenjadi na rastlinske združbe pričel prikazovati kot škoda v gozdovih in na kmetijskih površinah. Naraščajoči podatki o odstrelu, tako številčni kot tudi prostorski, pričajo, da je jelenjad poseli la Jelovice in njeno obrobje. Indeks prevlade biomase jelenjadi v odstrelu rastlinojedih par- kljarjev znaša danes na planoti Jelovice preko 40 %. 2 CILJ RAZISKAVE IN HIPOTEZA 2 PURPOSE OF RESEARCH Jelenjad je bila v jelovškem območju pa tudi drugod v Sloveniji najpo- gosteje obravnavana kot sestavni del gozdnih združb le v pogledu vpliva na rastlinske združbe. Ker je populacija jelenjadi v tem območju mlada, je bilo do sedaj tako v gozdarskih kot tudi v lovskih krogih občutiti zadržanost glede pravice oz. možnosti obstoja jelenjadi na Jelovici . Z raziskovalno nalogo smo želeli prispevati k celostnemu obravnavanju jelenjadi v eko- sistemih na Jelovici. Cilj raziskave je bil ugotoviti prostorsko razširjenost in razporeditev populacije jelenjadi v različnih obdobjih leta glede na ekološke dejavnike, ugotoviti morebiten vpliv ekoloških dejavnikov na razporeditev po spolu in na velikost skupin ter ugotoviti območja povezav jelovške jelenjadi z jelen- jadjo v Karavankah, Julijcih in na Primorskem. Hipoteza predvideva poselitev pretežnega dela Jelovice z obrobjem, vpliv različnih ekoloških dejavnikov na razporeditev jelenjadi v različnih obdobjih leta in na razporeditev po spolu in velikosti skupin. 3 OPIS PROUČEVANEGA OBMOČJA 3 DESCRIPTION OF THE FIELD OF RESEARCH 3.1 Zemljepisni položaj, relief, podnebne značilnosti 3.1 Geographical position, relief and climatic characteristics Območje proučevanja je obsegalo 1 O lovskih družin s skupno površino 64.1 OO ha. Osrednji del območja je predstavljala valovita visokogorska planeta Jelovica s površino prib!. 20.000 ha, ki jo na severu omejuje Sava Bohinjka, na vzhodu Kroparice in na jugu obronki Selške doline. Osrednji del Jelovice leži pretežno na nadmorski višini med 1.1 OO in 1.400 m. Obrobje Jelovice predstavljajo strma pobočja, ki so prepredena z globokimi jarki in se spuščajo do nadmorske višine okoli 500 m. Celotno območje proučevanja leži večinoma v nadmorski višini med 600 in 1.400 m. Površje je kraško, precej skalovito, pretežno iz gornjetriadnih apnenih in dolom itnih skladov. Na pobočjih se pojavljajo tudi silikati ter pasovi grušča in me!išč. Površinske vode so na planoti redke, značilna so barja, mlake in mokrine, ki so ostanki ledeniških jezer. Za robni del proučevanega območja je značilna bogata vodnatost s studenci in potoki, ki tvorijo vodno omrežje Save Bohinjke, Save in Sore Selščice . Podnebje je predalpsko-alpsko. Na planoti so v reliefnih depresijah značilna mrazišča. Za Jelovica je značilna velika količina padavin, ki znaša v povprečju okoli 2.1 OO mm, na obrobju pa okoli 1.800 mm/leto. Veliko GozdV 57 (1999) 10 437 Hafner. M.: Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi (Cervus elaplws L.) na Jelovici Slika 1 . Ohranjanje in vzdrževan- je travnikov in pašnikov v gozd- nem prostoru je pomemben pris- pevek k uravnoteženemu odnosu med rastlinojedi parklja~i in goz- dom (Foto: M. Hafner) Figure 1: Preservation and main- tenance of meadows and pas- tures within forest space is an important contribution to well balanced relationship in-be- tween the herbivorous ungulates and the forest (Photo: M. Hafner) 438 padavin pade pozimi, čeprav jih je tudi v vegetacijskem obdobju dovolj. Snežna odeja leži na Jelovici do 150 dni, ponekod na sončnih predelih tudi samo 70 dni. 3.2 Rastiščne in sestoj ne značilnosti 3.2 Characteristics of natural sites and stands Gozdnatost proučevanega območja je 76-odstotna. V osrednjem delu, na planoti Jelovici, znaša gozdnatost preko 90 %. Prevladujoče rastlinske združbe so Anemone-Fagetum, Luzulo-Fagetum, Blechno-Fagetum in Abieti-Fagetum, ki skupaj pokrivajo preko 70% gozdnih površin. Na Jelovici je klimaksna združba predalpski gozd jelke in bukve (Abieti-Fagetum), le- to pa širok rastiščni interval in notranje ekološke posebnosti razčlenjujejo v vrsto podzdružb. Največ površine zajemajo raznodobni mešani bukovi gozdovi na kisli podlagi (26 %), raznodobni mešani gozdovi na karbonatu (24 %), razno- dobni spremenjeni jelovo-bukovi gozdovi (20 %) , varovalni gozdovi (10 %) in raznodobni mešani jelovo-bukovi gozdovi (5 %). V osrednjem delu proučevanega območja, na planoti Jelovici, je stanje sestoj ev precej spremenjeno. Prevladujejo sestoji smreke v čistih enomer- nih oblikah s slabo razvitim polnilnim slojem . Delež iglavcev v lesni zalogi je skoraj 90-odstoten. Velika večina sestojev je enodobnih kot posledica velikopovršinskih sečenj v pretekl.osti . Na obrobju območja so sestoji bolj naravni, delež listavcev je večji, tako vertikalna kot horizontalna struktura gozdov je bolj razgibana. 4 METODE DELA 4 METHODS OF WORK Za proučevanje jelenjadi na Jelovici smo izbrali metodo beleženja slu- čajno opažene jelenjadi v kvadrantih velikosti 1 OO ha. Opazovanja so izvajali člani lovskih družin in gozdarji javne gozdarske službe. Opazovanja se niso izvajala le pri lovu na jelenjad, pač pa pri vseh aktivnostih opazovalcev v loviščih . Opazovalci so opaženo jelenjad beležili v opazovalni list, ki se je uporabljal v kombinaciji s karto merila 1 : 25.000 z vrisano mrežo oštevil- čenih kvadrantov. Poleg datuma, opazovanega območja, višine snega in skupnega števila opažene jelenjadi so opazovalci vpisovali tudi število samic, mladičev in samcev, če so bili zanesljivo prepoznani . GozdV 57 (1999) 10 Hafner, M.: Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi (Cervus elaphus L.) na Jelovici Opazovano območje je bilo veliko 64.1 OO ha (641 kvadrantov) in je obsegalo območje lovskih družin Stara Fužina, Bohinjska Bistrica, Nomenj, Bled, Jelovica, Kropa, Jošt, Selca, Železniki in Sorica. V času trajanja terenskega dela naloge (dve leti) je bilo zbranih 758 zapisov o opaženi jelenjadi, in sicer v zimskem obdobju 346 in v poletnem obdobju 412. V okviru vsakega obdobja smo podatke opazovanj grupirali glede na spolno strukturo opažene jelenjadi (samice in mladiči, mešane skupine, samci). Za vsak kvadrant proučevanega območja smo iz računalniških zapisov opisov sestojev ter iz drugih virov dobili podatke ekoloških dejavnikov. Odvisnost opažene jelenjadi v kvadrantih od naštetih ekoloških parametrov smo ugotavljali s pomočjo kontingenčnih tabel (alfa - stopnja tveganja) s programom CROSSTAB iz statističnega paketa SPSS. 5 REZULTATI IN RAZPRAVA 5 RESULTS AND DISCUSSION Jelenjad spada med generalistične rastlinojede s poudarjeno nagnje- nostjo do trav, dejanski prehranski izbor pa je odvisen predvsem od razmer v okolju, kar se izraža predvsem z vegetacijskimi značilnostmi okolja, s številčnostjo divjadi, s stopnjo antropogenega izkoriščanja okolja ter pre- hranske tekmovalnosti med prisotnimi vrstami parkljaste divjadi (ADAMIČ 1983). Jelenjad namreč porablja širok spekter različnih rastlin in s tem predstavlja visoko stopnjo prehranske plastičnosti in generalistične pre- hranske strategije. Generalistični način hranjenja dopušča jelenjadi, da se specializira na najlaže dosegljiv in obenem najbolj kakovosten prehranski vir v okolju (ADAMIČ 1 989). Količina za prehrano jelenjadi dostopne rast- linske biomase poleg drugih dejavnikov določa nosilno kapaciteto prostora za jelenjad, z razporeditvijo v prostoru pa vpliva na gostoto naseljenosti ter koncentracijo in velikost skupin . Prehranjevanje predstavlja v dnevnem ritmu živali poleg počitka največji delež. Svoj prehranski in bivalni izbor pa vsi osebki populacije ne prilagajajo na enak način ekološkim danostim okolja. Osebki populacije so namreč prilagojeni na okolje z osnovnim ciljem reprodukcije. CLUTTON-BROCK s sod. (1982) ugotavlja, da je selekcija med populacijami nepomembna v primerjavi s selekcijo med individuumi. Reprodukcijski uspeh samcev je namreč v tesni povezavi z njihovo borbeno sposobnostjo, reprodukcijski uspeh samic pa s sposobnostjo vz~ajanja potomstva. Gozd V 57 ( 1999) 1 O Slika 2: Trop košut s teleti na krmišču (Foto: M. Jonozovič) Figure 2: The herd of tema/es with offsprings at the winter feeding facifities (Photo: M. Jonozovič) 439 4 40 Hafner, M .. Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširJenost jelenjadi (Cervus elaphus L.) na Jelovic! Jelenjad tako v poletnem kot v zimskem obdobju oblikuje skupine. Značilen je poligamen sistem parjenja. Stopnja poligamije je odvisna od porazdelitve samic. Velikosti skupin samic so odvisne predvsem od količine in porazdelitve hrane. Jelenjad je vrsta z značilnim gibanjem med sezonskimi deli habitatov, in sicer se osebki v svojih arealih za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb gibljejo skladno z letnimi časi, vremenskimi pogoji in dogajanji v populaciji (JEŽ 1989). Jelenjad kot populacija živi torej na veliki površini, po kateri se vedno seli v skladu z letnimi časi in dogajanji v populaciji. 5.1 Areal razširjenosti jelenjadi 5.1 Range of red deer occurence Ugotavljamo, da jelenjad poseljuje večino proučevanega območja. V poletnem obdobju poseljuje v celoti Jelovica, območje med Bohinjsko Češnjica in Zatrnikom na S ter zgornji in osrednji del Selške doline na JZ. V zimskem obdobju poseljuje Jelovica v manjši gostoti, sega pa preko Save Bohinjke do južnih in jugovzhod nih pobočij Pokljuke, izraziteje do reke Save med Radovljico in Podnartom na V in SV, do hribovja na severnem obrobju Sorškega polja, v osrednji del Selške doline, do Porezna na JZ ter do Soriške planine in Bohinjske Bistrice na Z. Ocenjujemo, da je skupno območje razširjenosti v poletnem obdobju veliko prib l. 30.000 ha, v zimskem obdobju pa jelenjad poseljuje posamezna manjša območja v širšem pro- storu, ki skupno tudi presega 30.000 ha. Tudi Jež (1989) ter Schoen in Kirchhof (1990) ugotavljajo, da jelenjad v zimskem obdobju poseljuje predele v nižjih nadmorskih višinah, La Rue in Belanger ( 1994) pa ugotav- ljate, da poseljuje jelenjad v zimskem obdobju sestoje v bližini vode dvakrat pogosteje kot sestoje, oddaljene od vode. 5.2 Povezave jelovške jelenjadi z drugimi populacijami 5 .. 2 1 nterconnections of red deer population with other populations Jelenjad je bila pogosto opazena tudi na obrobju proučevanega območ­ ja. Na S je bila pogosto opažena ob Savi Bohinjki med Bohinjsko Bistrico in Bohinjsko Belo, na SV v bližini reke Save med Radovljico in Podnartom, na Z pa med Kobla in Soriško planino ter v območju Petrovega brda in Porezna. Domnevamo, da ta območja predstavljajo koridorje, kjer jelenjad prehaja na S v območje Pokljuke, na SV v Karavanke in na Z na Primorsko ter obratno. Točnih lokacij koridorjev s to nalogo ni bilo mogoče ugotoviti. Tudi Toman (ustno sporočilo 1997) in Arman (ustno sporočilo 1996) ugo- tavljata, da ti predeli predstavljajo koridorje, po katerih jelenjad prehaja iz enega območja v drugega. 5.3 Pojavljanje jelenjadi glede na nadmorsko višino 5.3 Occurence of red deer in dependance of altitude V zimskem obdobju je bil opažen večji delež jelenjadi v nižjih nadmorskih višinah, v poletnem obdobju pa je bila jelenjad opaže na dokaj enakomerno v vseh višinskih pasovih nad 600 m, le do 600 m manj (X2 = 15, 767; a ::: 0,003; df = 4) (grafikon 1 ). Domnevamo, da je vzrok sezonskih selitvenih premikov prilagajanje jelenjadi temperaturnim spremembam in dostopnosti prehranskih virov. Podobno ugotavljajo tudi Pauley, Peek in Zager (1993). Ker je bilo v proučevanem obdobju podatkov z opažanji v visokem snegu malo, večina opaža nj v snegu pa je bila do debeline snega 20 cm, domne- GozdV 57 (1999) 10 Hafner. M : Vpliv nekaterih ekoloških dajavnikov na razširjenost je lenjadi (Cervus elap/ws L.) na Jelovici 25 Odo 600m below600m D601-800m 0801-1000m Cl1 001-1200m Dnad 1200m above 1200m 0+-~--~--~--._--~~--~~--~~~~~--~--~~~--------~ Zimsko obdobje Pole~no obdobje Winter period Summer period varno, da je značilen selitven vzorec na Jelovici pogojen že s pričetkom prvih nizkih temperatur. Tudi Jež (1989) ugotavlja, da se v primerjavi z ostalim delom leta jelenjad pozimi zadržuje na najnižjih nadmorskih višinah, La Rue, Belanger in Huot (1994) pa ugotavljajo izbiro zimskega areala ob potokih in jezerih. Sezonske selitve so značilne za samice z mladiči (x2 = 5,261: a = 0,022; df = 1) in samce (X2 = 3,833; a = 0,050; df = 1 ), medtem ko za mešane skupine niso značilne (x2 = 3, 196; a = 0,074; df = 1 ). V okviru zimskega in poletnega obdobja nismo ugotovili porazdelitev različnih struktur skupin jelenjadi glede na nadmorsko višino. Velikost skupin jelenjadi je različna med razredi nadmorskih višin. Pozimi z naraščanjem nadmorske višine upada delež večjih skupin in narašča delež posameznih osebkov (x2 = 48,878; a = 0,000; df = 1 0). Takrat košute s teleti, združene v večje skupine, in mešani tropi, ki jih povezujejo prav tako odrasle košute, tvorijo glavnino večjih skupin v nižjih predelih. Tam je prehranska ponudba bogatejša, saj je tako delež travnatih površin (x2 = 138,93; a = 0,000; df = 30) kot delež mladovja in sestojev v pomlajevanju (x2 = 25,39 ; a = 0,005 ; df = 1 O) večji kot v višjih nadmorskih višinah. Reprodukcijski uspeh košut je odvisen prav od preživetja telet, njihovega potomstva, zato predstavlja zimsko prilagoditev na nizke temperature in (visok) sneg v višjih predelih premik v nižino. V poletnem obdobju je bil opažen večji delež večjih skupin v višjih nadmorskih višinah, vendar razlike niso bile značilne (x2 = 16,729; a = 0,081; df = 10). Tudi Clutton-Brock s sod. (1982) ugotavlja odvisnost med velikostjo skupin jelenjadi ter količino in razporeditvijo rastlinske biomase, namenjene prehrani. 5.4 Ekspozicija 5.4 Eksposition Ne glede na to da nekateri avtorji poudarjajo prilagajanje osebkov na temperaturne spremembe med zimo in poletjem z izbiro toplejše oz. hlad- nejše ekspozicije, pa ta značilnost v območju proučevanja ni bila ugotov- ljena. V okviru posameznih obdobij (zimsko, poletno) se ne jelenjad ne posamezne strukture skupin jelenjadi ne porazdeljujejo glede na lego. Razlika med zimskim in poletnim obdobjem je bila še najbolj izrazita pri samcih. Le-ti so bili v zimskem obdobju bolj izrazito opažani na toplih ekspozicijah kot samice. Domnevamo, da pozimi jeleni z večjo prisotnostjo na toplih lokacijah bolj racionalizirajo porabo energije kot košute. Ugotov- ljeno je (GLUCKSMAN 1974, SLEE 1970- citira CLUTION-BROCK et al. 1982), da moški osebki hitreje izgubljajo toploto kot ženski, ker imajo manjšo zalogo maščob in višjo stopnjo metabolizma. Tudi Mehle (1995) ne ugo- GozdV 57 (1999) 10 Grafikon 1. Primerjava opažene jelenjadi glede na nadmorsko višino med poletnim in zimskim obdobjem Graph 1· Comparison of red deer observations in respect of altitude during summer and win- ter periods 441 Hafner, M.: Vpl iv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi (Cervus elaphus L.) na Jelovici Dl tople lege warm exposures D hladne lege cold exposures Zimsko obdobje Winter period Polemo obdobje Summer period Grafikon 2: Primerjava kvadrantov z opaženo jelenjadjo glede na ekspozicijo med zimskim in poletnim obdobjem Graph 2: Comparison of quad- rants with red deer observations in respect of e.xposure during winter and summer periods 442 tavlja značilnih razlik v objedenosti glede na ekspozicijo na Jelovici . Velikost skupin ne variira glede na lego niti v zimskem niti v poletnem obdobju (grafikon 2) . 5.5 Gozdni sestoji 5.5 Forest stands Rezultati opazovanja jelenjadi so bili , glede na gospodarske razrede različni v zimskem in poletnem obdobju (x2 = 12,176 ; a. = 0,007; df = 3). Pauley, Peek in Zager (1993) ugotavljajo, da je izbira zimskih habitatov odvisna od sezonskih sprememb v bazalnem metabolizmu in od učinka kopičenja snega na dostopnost hrane in porabo energije. V zimskem obdobju je bila jelenjad opažena v večjem deležu v gospodarskih razredih 40 (raznodobni mešani gozdovi na karbonatu) in 70 (raznodobni mešani bukovi gozdovi na kisli podlagi), manj pa v razredih 80 (raznodobni spre- menjeni jelovo-bukovi gozdovi) in 90 (raznodobni mešani jelovo-bukovi gozdovi). Ker ležijo gozdovi gospodarskih razredov 40 in 70 praviloma v nižjih nadmorskih višinah kot gozdovi razredov 80 in 90, ki sta najpogostejša na planoti Jelovice, predvidevamo, da nastopajo razlike med obdobjema zaradi že omenjenih premikov jelenjadi v nižje nadmorske višine pa tudi zaradi izbire naj ustreznejših rastlinskih združb glede na sezonske prehrans- ke potrebe. Ugotovljena je značilna odvisnost gospodarskih razredov od nadmorske višine (x2 = 203,48; a = 0,000; df = 15). V zimskem obdobju so bile samice ·ln mešane skupine jelenjadi opažene večinoma z enakim deležem v raznodobnih mešanih sestoj ih na karbonatu (40) z združbami Anemone-Fagetum (An-F), Adenostylo-Fagetum (Ad-F), Arunco-Fagetum (Ar-F), Hacquetio-Fagetum (H-F), Enneaphyllo-Fagetum (E-F) in v raznodobnih mešanih bukovih gozdovih na kisli podlagi (70), samci pa so prevladovali v raznodobnih mešanih bukovih gozdovih na kisli podlagi (70), kjer prevladujejo rastlinske združbe Blechno-Fagetum (8-F) in Luzulo-Fagetum (L-F). Mehle (1995) ugotavlja, daje v rastlinskih združ- bah 8-F in L-F v gospodarskem razredu 70 nižja količina rastlinske biomase, dostopne jelenjadi za prehrano (1.090 in 1.137 kg/ha), kot v prevladujočih združbah An-F in Ad-F razreda 40 (1 .326 in 2.102 kg/ha). Domnevamo, da prihaja do medsebojne konkurence med spoloma, pri čemer so samice s potomstvom pri izbiri boljših življenjskih pogojev uspešnejše od samcev. Podobno ugotavlja tudi Clutton-Brock s sod. (1982). Pod.obne značilnosti so bile odkrite v poletnem obdobju (x?= 14,605; a = 0,024; df = 6). Samice s potomstvom in mešane skupine so bile opažene v vseh štirih gospodars- GozdV 57 (1999) 10 ; . Hafner, M: Vpliv nekaterih ekoloskrh dejavnikov na razširJenost jelenJadi (Cervus elaplws L) na JelovJcr kih razredih, kjer nastopa skupaj 9 rastlinskih združb, ki predstavljajo ekološko pestrost, pomembno za zadovoljitev velikih potreb brejih samic in samic v laktaciji ter za razvoj mladega potomstva. Gospodarska razreda BO (raznodobni spremenjeni jelovo-bukovi gozdovi) in 90 (raznodobni mešani jelovo-bukovi gozdovi) sestavlja združba Abieti-Fagetum (A-F) različnih subasociacij, z različnimi količinami razpoložljive biomase. Gospo- darska razreda 80 in 90 prevladujeta na planoti Jelovice z značilnimi in izrazitimi kraškimi pojavi (vrtače, skalovitost, razgiban relief ipd.), kar za življenje jelenjadi predstavlja večjo možnost izbire bivalnih in prehranskih niš. Nellemann in Thomsen (1994) ugotavljata odvisnost med razgibanostjo terena in merami kritja. Tudi Bell, Lauer in Peek (1992) pri belorepem jelenu (Odocoileus virginianus) ugotavljajo, da vsi njegovi poletni areali vsebujejo zmes različnih rastlinskih združb in strukturnih razredov. V primerjavi s samicami in potomstvom so bili samci opaženi v sestoj ih dveh gospodarskih razredov (pretežno 70 in v manjšem deležu 80). Domnevamo, da razlike v opaže nosti posameznih struktur jelenjadi (samice: samci) nastajajo zaradi večje konkurenčne sposobnosti samic v primerjavi s samci. Razlike so bile značilne ob primerjanju samic z mladiči (cx.= 0,031) in mešanih skupin (cx.= 0,034) s samci. Ob primerjanju samic z mladiči z mešanimi skupinami preizkus ni odkril značilnih razlik. Sklepamo, da so mešane skupine po prehranskih in bivalnih zahtevah sorodnejše samicam z mladiči kot sam- cem. Tudi Clutton-Brock s sod. (1982) ugotavlja, da jeleni v primerjavi s košutami uporabljajo manj vredne habitate, kjer si zaradi manjše konku- renčne sposobnosti primanjkljaj v kakovosti prehrane nadomestijo z njeno večjo količino. V zimskem obdobju nismo odkrili razlik v velikosti skupin jelenjadi med gospodarskimi razredi 40, 70 in 80, 90. V poletnem obdobju je bil opažen nekoliko večji delež večjih skupin jelenjadi v gospodarskih razredih 80 in 90 (x_2 = 5,502; cx.= 0,064; df = 2). Domnevamo, da gozdovi gospodarskih razredov 80 in 90 na planoti Jelovici predstavljajo večjo pestrost, kar omogoča tudi oblikovanje večjih skupin. Na planoti Jelovici največji delež rastlinske biomase, dostopne jelenjadi, predstavljajo prav trave in zelišča, ki so dostopna v poletnem obdobju (grafikon 3). 5.6 Delež iglavcev 5.6 Share of coniferous trees V poletnem obdobju je bila jelenjad pogosteje kot v zimskem obdobju opažena v kvadrantih z večjim deležem iglavcev, vendar razlike niso bile značilne. Domnevamo, da je opažanje v sestoj ih z večjim deležem iglavcev pogojeno z večjo izbiro sestoj ev gospodarskih razredov 80 in 90 v poletnem 30 0+---'----...._ _ ___._ Grafikon 3- Primerjava kvadran- tov z opaženo jelenjadjo med zimskim in poletnim obdobjem glede na različne sestoje (go- spodarske razrede) Graph 3. Comparison of quadrants with red deer observations in-between winter and summer period with respect to different stands Gospodarski razredi Forest management c/asses 040 070 080 090 Zimsko obdobje Winter period Poletno obdobje Summer period GozdV 57 (1999) 10 443 Hafner. M . ~ Vpliv nekatenh ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi (Ce!Vus elaphus L.) na Jelovici Grafikon 4: Velikost skupin jelenjadi glede na delež iglavcev - zimsko obdobje Gra ph 4. Size of red deer groups in respect to percentage of coniferous trees - winter period 444 obdobju, saj je v teh sestoj ih nizek delež listavcev. Ugotovljena je značilna odvisnost med deležem iglavcev in nadmorsko višino (x.2 = 357,79; a. = 0,000; df = 25). V zimskem obdobju je bila jelenjad pogosteje opažena v kvadrantih z nižjim deležem iglavcev (x2 = 7 ,579; a. = 0,023; df = 2). Ugo- tovitev je identična dosedanjim ugotovitvam, saj gospodarska razreda 40 in 70 vsebujeta manjši delež iglavcev. Tudi Johnson s sod. (1995) in drugi ugotavljajo pomembnost gozdnih plodov, vključno želoda, za jesenski prehranski vir jelenjadi. V gospodarskih razredih 40 in 70 je ugotovljen večji delež bukve, pojavljajo pa se tudi posamezna drevesa in manjše skupine hrasta. V zimskem obdobju se v primerih brez snega jelenjad pogosteje pojavlja v sestojih z nižjim deležem iglavcev (x2 = 13,050; a = 0,001; df = 2), v primerih s snežno odejo pa bolj enakomerno v vseh sestojih, torej tudi v tistih z večjim deležem iglavcev. Podobno ugotavljata tudi Minzey in Robinson (1991) pri zimskih razmerah za losa (A/ces afces). V pojavljanju različnih struktur skupin jelenjadi glede na delež iglavcev v sestoj ih nismo odkrili razlik niti v poletnem niti v zimskem obdobju. Razlike v pojavljanju med samicami in samci glede na delež iglavcev so bile sicer v poletnem obdobju večje kot v zimskem, vendar neznačilne. Tudi Miller in Litvaitis (1992) za losa (Afces afces) ugotavljata večjo podobnost habitatov med spoloma pozimi kot poleti. Pozimi so bile ugotovljene različne velikosti skupin glede na delež iglavcev v sestojih. Jelenjad oblikuje večje skupine v sestojih z manjšim deležem iglavcev (x2 = 19,953; a = 0,001; df = 4). Ugotavljamo, da je v rastlinskih združbah, ki sestavljajo te razrede, v zimskem obdobju večja in bolj pestra prehranska ponudba kot v sestojih z večjim deležem iglavcev, ki ležijo v višjih nadmorskih višinah. V poletnem obdobju nismo odkrili značilnih razlik v velikosti skupin glede na delež iglavcev. Domnevamo, da poleti ugodna prehranska ponudba (zelišča in trave) izravna razlike v nosilni kapaciteti (grafikon 4). 5.7 Mladovje in sestoji v pomlajevanju 5.7 Juvenile stands and stands in regeneration period V zimskem obdobju se jelenjad pogosteje pojavlja v sestoj ih z manjšim deležem mladovja in sestojev v pomlajevanju, v poletnem obdobju pa v sestojih z večjim deležem teh razvojnih faz (x2 = 5,824; a. = 0,016; df = 1 ). Razlike med zimskim in poletnim obdobjem so značilne tako za sam lce z do 70% up to 70% .-------, O nad 90% over 90% 071do 90% 71 to 90% !3do 70% up to 70% GozdV 57 {1999) 10 Hafner, M. Vpliv neka terih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi (Cervus elaphus l.) na Jelovici mladiči (x2 = 4,039; a = 0,044; df = 1) kot za mešane skupine (x2 = 3,886; a == 0,048; df == 1 ), medtem ko pri samcih razlike niso značilne . Tudi Johnson s sod. (1995) ugotavlja, da prehrana belorepega jelena (Odocoileus virgi- nianus) spomladi in poleti sestoji pretežno iz zelenih listov in vejic gozdnih rastlin, ki se pogosteje nahajajo na kraju golosečenj ali v njihovi bližini kot v starejših sestoj ih . Domnevamo, da nastopajo razlike v pojavljanju jelenjadi zaradi večjih prehranskih potreb poleti tako pri košutah kot pri jelenih . Razlike lahko nastajajo tudi zaradi prilagajanja nizkim temperaturam v zimskem obdobju . Sestoji z nižjim deležem mladovja in sestojev v pomla- jevanju so manj presvetljeni, kar zaradi manjših temperaturnih razlik pogo- juje manjše temperaturne izgube. Leptich in Gilbert (1989) pri lasu (Aices a/ces) ugotavljate, da so za samice bolj kot za samce pomembne gole, posekane površine. Na Jelovici niso bile niti v poletnem niti v zimskem obdobju ugotovljene značilne razlike med posameznimi strukturami jelen- jadi. Ob primerjanju opažanj v zimskem obdobju je bilo ugotovljeno, da se jelenjad v obdobjih s snežno odejo pogosteje zadržuje v sestoj ih z nižjim deležem mladovja in sestojev v pomlajevanju kot v obdobjih brez snega (x2 = 8,799; a = 0,012; df= 2). Domnevamo, da so ti sestoji manj presvet- ljeni, kar pomeni, da izbira jelenjad primernejše prehranske in bivalne pogoje v obdobjih s snežno odejo. Pozimi so bile večje skupine jelenjadi, ki jih praviloma sestavljajo košute s teleti in živali v drugem letu starosti, pogosteje opažene v sestojih z manjšim deležem mladovja in sestojev v pomlajevanju (x2 = 7,538; a = 0,023; df == 2). V poletnem obdobju niso bile ugotovljene značilne razlike v velikosti skupin jelenjadi med sestoji z različnimi deleži mladovja in sestoj ev v pomlajevanju. 5.8 Sklep krošenj 5.8 Crown closure V zimskem obdobju je bila jelenjad v večjem deležu opažena v sestoj ih z normalnim in tesnim sklepom krošenj kot v sestoj ih z vrzelastim sklepom, vendar s preizkusom nismo odkrili značilnih razlik. Podobno ugotavljajo tudi Bhad in Rawat (1995) ter Minzey in Robinson (1991) za lasa (Aices alces) pozimi. Ugotovitve so podobne ugotovljenim razlikam med pojav- ljanjem jelenjadi v sestoj ih z različnimi deleži mladovja in sestojev v pomla- jevanju. Razlike v pojavlja nju različnih struktur skupin jelenjadi v sestojih z različnim sklepom krošenj niso bile značilne niti v zimskem niti v poletnem obdobju. V velikosti skupin jelenjadi glede na zimsko ali poletno obdobje nismo odkrili značilnih razlik. Brockmann in Pletscher (1993) npr. ugotavljata, da izbirajo samci območja z gostejšim rastlinskim pokrovom zaradi kritja. 5.9 Travniki in pašniki 5.9 Meadows and pastures Veliko avtorjev ugotavlja, da se jelenjad rada zadržuje na neporaščeni pokrajini. Jenkins in Starkey (1991) npr. ugotavljate, da sestavljajo trave drug največji delež prehrane v celem letu, še posebno pa spomladi, ko je trava produktivna in polna hranilnih snovi. Tudi kot jesenski prehranski vir so pomembne trave in odpadlo listje, še posebno, če je želoda malo (PICARD 1 OLEFFE 1 BOISAUBERT 1991 ). Adamič (1989) ugotavlja, da površina in razporeditev travnikov vplivata na razporeditev jelenjadi v prostoru, s tem pa tudi na lažji odstrel. Pozimi smo opazili večji delež GozdV 57 (1999) 10 445 Hafner. M .. Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi {Cervus elaplws L.) na Jelov1ci Gra fikon 5: Velikost skupin je- lenjadi glede na travnike in paš- nike- poletno obdobje Graph 5: Size of red deer groups in respect of meadows and pas~ tures - summer period 446 60 IJ) ro c:: -c:.@ 40 ro Ctl ·~ C: g~ 20 o jelenjadi v območjih z večjimi travniki in pašniki, poleti pa v območjih z manjšimi travniki in pašniki, vendar razlike niso bile značilne.'! poletnem obdobju nudi dovolj prehrane gozd s travami in zelišči v višjih nadmorskih višinah, saj tudi Adamič (1989) ugotavlja, da so zelišča pomemben dopol- njujoč prehranski vir, s katerim jelenjad nadomešča primanjkljaj trav. Veli- kost travnatih površin je odvisna od nadmorske višine (x2 = 138,93; a = 0,000; df = 30). Domnevamo, da jelenjad pozimi z umikom v nižje nad- morske višine zadovoljuje prehranske potrebe v sestoj ih z večjim deležem listavcev, dopolnjuje pa jih s prehrano na bolj antropogene spremenjenih površinah. V okviru poletnega in zimskega obdobja niso bile ugotovljene značilne razlike med različnimi strukturami skupin jelenjadi, čeprav npr. Moe 1 Wegge (1994) za jelena axis (Cervus axis) ugotavljata, da samice bolj uporabljajo travnate pokrajine kot samci. V zimskem obdobju je bil na območjih z večjimi travniki in pašniki ugo- tovljen večji delež večjih skupin kot na območjih z manjšimi travniki in pašniki, vendar razlike niso bile značilne. V poletnem obdobju so bile razlike značilne (x2 = 12,402; a = 0,014; df = 4 ). Na večjih travnikih in pašnikih se v večjem deležu pojavljajo skupine jelenjadi kot posamezni osebki. Posa- mezni osebki se pogosteje pojavljajo v območjih z manjšimi travniki in pašniki. Tudi Clutton-Brock s sod. (1982) ter Bender in Haufler (1996) ugotavljajo odvisnost med velikostjo skupin jelenjadi ter količino in razpo- reditvijo rastlinske biomase, namenjene prehrani, ki pa ni tipična za vse parkljarje v vseh habitatih. Tudi Takatsuki (1983) ugotavlja večjo velikost tropov na travnatih pokrajinah kot v gozdni pokrajini (grafikon 5). 5.10 Cestno omrežje 5.1 O Road network Garaj (1987) ugotavlja, da vsebujejo tropi jelenjadi značilno manj oseb- kov v območjih, kjer so obiskovalci pogostejši. V poletnem obdobju je bil v primerjavi z zimskim obdobjem večji delež jelenjadi opažen v območjih z večjo gostoto cest, vendar razlike niso bile značilne. Domnevamo, da večja prehranska ponudba v bližini cest v poletnem obdobju pogojuje večjo prisotnost jelenjadi na teh površinah. Tudi goveja živina, ki se v poletnem obdobju pase križem po Jelovici, je pogosto opažena prav v bližini ali na brežinah gozdnih cest. Mavrar (1990) in Mehle (1995) ne ugotavljala bistvenega naraščanja objedenosti z oddaljenostjo od ceste na Jelovici. V zimskem obdobju so bili posamezni osebki v večjem deležu opaženi v kvadrantih z manjšo gostoto cest, skupine jelenjadi pa v kvadrantih z večjo gostoto cest (x2 = 10,347; a = 0,035; df = 4). 2 do 3 2 to3 nad 3 over3 nad 10 ha over 10 ha Odo 2 ha up to 2 ha 03 do 10 ha 3 to 10 ha 13 nad 10 ha over 10 ha GozdV 57 (1999) 10 Hafner, M.: Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi (Cervus e/ap/ws L) na Jelovici 5.11 Krmišča 5.11 Winter feeding facilities V območjih s krmišči ni bilo ugotovljeno pogostejše pojavljanje jelenjadi kot v območjih brez krmišč (zimsko obdobje). Tudi med različnimi struktu- rami skupin razlike niso bile značilne. Tudi ob primerjanju obdobij brez snega in obdobij s snegom nismo ugotovili razlik. Večina opazovanj v zimskem obdobju s snegom je vsebovala debelina snežne odeje do 20 cm, ko jelenjad prehransko še ni odvisna od krmišč. V območjih s krmišči so bile sicer opažene večje skupine jelenjadi v nekoliko večjem deležu kot v območjih brez krmišč, vendar neznačilno . Ob primerjanju velikosti skupin pri različnih strukturah skupin razlike niso bile značilne pri nobeni strukturi, še najnižja stopnja tveganja je bila pri mešanih skupinah (x2 = 5,518; a = 0,063 df = 2). Lokacije krmišč niso bile odvisne od nadmorske višine. 5.12 Velikost skupin jelenjadi 5.12 Size of red deer groups Jelenjad oblikuje pozimi večje skupine kot poleti. Tudi Takatsuki (1983) in nekateri drugi raziskovalci ugotavljajo variiranje velikosti skupin med sezonami pri cervidih. V proučevanem območju se v poletnem obdobju košute s teleti pojavljajo večinoma posamezno, redkeje oblikujejo manjše skupin ice. Pozimi je delež skupin večji (x2 = 6,220; a = 0,045; df = 2). Podobna ugotovitev velja tudi za mešane skupine (x2 = 19,858; a = 0,000; df = 2), ki so pozimi večje . Pri samcih so razlike v velikosti skupin med zimskim in poletnim obdobjem manjše (x2 = 2,720; a =O, 100; df= 1 ). Samci tako v poletnem kot v zimskem obdobju živijo večinoma posamezno, ob- časno sta opažena po 2 osebka, zelo redko pa oblikujejo skupinice do 4 oz. 5 živali. Najobičajnejše ohlapne povezave pri samcih so z živalmi enake starosti, medtem ko starejši jeleni običajno živijo posamezno. Oblikovanje večjih skupin jelenjadi v zimskem obdobju si razlagamo z boljšo prehransko ponudbo in večjim kopičen jem hrane v nižjih predelih, ki jih jelenjad posel- juje pozimi. V nižjih predelih je delež večjih travnikov večji kot v višjih predelih (x2 = 138,93; a = 0,000; df = 30). Z upadanjem nadmorske višine se povečuje delež listavcev (x2 = 357,79; a = 0,000; df = 25) in delež razvojnih faz mladovja in sestojev v pomlajevanju (x_2 = 25,39; a = 0,005; df = 1 O) (preglednica 1 ). 6 ZAKLJUČKI 6 CONCLUSIONS Jelenjad danes poseljuje večino proučevanega območja. Povezana je z jelenjadjo v Karavankah, Julijcih in na Primorskem. Ugotovljeno je bilo značilno gibanje osebkov populacije med sezonskimi habitati. Jelenjad izbira najpomembnejše habitate v odvisnosti od vremenskih pogojev in sezonskih sprememb v metabolizmu. Ugotovljena je bila odvisnost razšir- jenosti jelenjadi predvsem od nadmorske višine, gozdnih sestoj ev, deleža iglavcev in deleža mladovja. Značilna je razporeditev različnih kategorij skupin jelenjadi v odvisnosti od gozdnih sestojev. Največje razlike se pojavljajo med samicami in mešanimi skupinami na eni strani in samci na drugi. Z izbiro boljših habitatov, ki so pomembni za preživetje potomstva, je izražena večja konkurenčna sposobnost samic v primerjavi s samci. Na velikost skupin vplivata količina in porazdelitev hrane, ki se izražata v vrsti sestojev, deležu mladovja in sestojev v pomlajevanju ter v velikosti travni- GozdV 57 (1999) 10 447 Hafner. M.: Vpli nekaterih ekoloških dejavnikov na razši~enost jelenJadi (CetVus elaphus L.) na Jelovici število živali število opažanj 1 Number of obsetVations v skupini Zimsko obdobje 1 Winter period Poletno obdobje 1 Summer period No. of animals Samice (in mladiči) Mešane skupine Samci Samice {in mladiči) Mešane skupine Samci in the group Females (and offsprings) M;xed groups Mal es Fema/es (and offsprings) Mixed groups Male s 1 29 58 59 2 61 3 27 75 3 27 22 9 29 4 20 25 2 14 5 7 20 7 6 1 7 1 1 7 5 5 1 1 8 2 11 11 9 1 1 11 10 7 11 2 12 2 13 1 14 1' 1 kov. Ugotovljene so bile večje skupine jelenjadi v kvadrantih z večjo količino razpoložljive hrane. Kol ičina in razporeditev hrane v proučevanem območju sta ugodnejši v nižjih nadmorskih višinah, ki jih jelenjad v večjem deležu poseljuje v zimskem obdobju, in sta najpomembnejša dejavnika oblikovanja večjih skupin v zimskem obdobju v primerjavi s poletnim obdobjem. 85 14 32 42 1 28 11 1 j 8 1 1 Preglednica 1 : Prime~ava velikos- ti skupin jelenjadi v zimskem in poletnem obdobju Table 1: Comparison of red deer group sizes during winter and summer period Influence of Some Ecol1og'ica'l Factors Upan Distribution of Red Deer (Cervus e/.aphus L.) on J'ellovica Plateau Summary l ihe influence of some ecolog1ical factors upon distribution of red deer population has been studied on tine basis of monitoring the red deer population in 1 OO ha quadrants in the area of 64.1 OO ha in size. It has been established that during the summer periods the population inhabits almost evenly all high-altitude zones above 600 m above the sea l:evel where coniferous trees prevail, and where tin the biomass that is accessible to the red deer, herbs and grasses are predominant. ln those places larger groups have been observed in summer pertiods compared to the ones in lower altitude zones. Females with offsprings and mix~ed groups generally inhabit four types of forest management classes where nine ·plant associations oce ur. Males have been observed most frequently in the stands of two forest management classes where, besides lesser plant diversity, the quantity of plant biomass that is available for nourishment is also lower. ln summer periods the red deer has more frequently been observed in stands with higher percentage of juvenile phases, in stands where mature clusters and regeneration mix, and where the crown closure of mature stand is broken, which all corresponds with high demands for nourishment. Meadows and pastmes are also an 1important feeding gro und in the summer peri.ods. The selection of winter habitats depends up on seasonal chang es in basal metabolism and the effect of snow acc>umulation towards food accessibility and energy consumption. ln winter periods the red deer have usually been spotted at l10wer elevations in the vlcinity of rivers and their tributaries, but nevertheless, the,ir presence on Jelovica plateau has also been evident. ln th is season the popu,lation inhabits predominantly uneven-aged mfxed stands on carbonate bedrock and uneven mixed beech stands on acid pa rent material constituted prevailingly of broad-leaved tr~ees. Among broad-leaved trees other fruit bearing trees also ocem beside the beech, the fruits of which are necessary ,jn the red deer nourishment in this period. The lower percentage of grasses in this period is substituted by stands with higher percentage of broad-leaved and fruit bearing trees and by a larger share of meadows. ln w1inter periods hinds and mixed ~ ~ groups have also been observed in almost equal percentage in uneven-aged mixed stands on carbonate 448 Goz.dV 57 (1999) 10 ~ /' '). Hafner. IVl .: Vpliv nekaterih ekolosk1h dejavnikov na razšiqenost Jelenjadi (Ce!Vus elaphus L) na Jel ki • -7 bedrock and uneven-aged mixed stands on acid parent material. ln this season the red deer in orCferte# reduce the thermali stress inhabit stands with lesser share of regeneration more frequently and stands in regeneration that have, by the rule, higher crown closures compared to the ones with larger share of reg.eneration. ln periods with snow cower they i.nhabit stands with larger share of coniferous trees. The red deer population forms l'arger groups in winter periods compared to the summer periods. We explain a forming of such larger groups with better nourishment disposal and concentration of food fn the reg.ions that are inhabited by the red deer 1n winte:r time. VIRI/ REFERENCES ADAMIČ, M., 1983. Prehranske značilnosti jelenjadi in srnjadi v kočevskem, notranjskem in krimskem lovskogojitvenem območju.- Lovec, 66, 2, s. 41-45. ' ADAMIČ, M., 1989. Prehranske značilnosti kot prvina načrtovanja varstva, gojitve in lova parkljaste divjadi s poudarkom na jelenjadi (CetVus e/aphus L.).- Gozdarski vestnik, 47, 4, s. 145-162. BELL, J. H. 1 LAUER, J. L. 1 PEEK, J. M., 1992. Habitat use patterns of white-tailed deer.- Umatilla River, Oregon. Northwest Science 66, 3, 160-171, 33 ref. BENDER, L. C. 1 HAUFLER, J. B., 1996. Relationships between social group size of elk (Ce !V us elaphus) and habitat cover in Michigan .- American- Midland-Naturist, 135, 2, 261-265; 26 ref. BHAT, S. D. 1 RAWAT, G. S., 1995. Habitat use by chital (Axis axis) in Dhaulkhand .- Rajaji National Park, lndia. Tropical Ecology. 36: 2, 177-189; 28 ref. BROCKMANN, S. P./ PLETSCHER, D. H., 1993. Wintersegregation by the sexes ofwhite-tailed deer.- Western Journal of Applied Forestry, 8, 1, 28-33, 22 ref. CLUTTON-BROCK, T. H. 1 GUINES, F. E. 1 ALBON, S. D., 1982. Red deer, behavior and ecology of two sexes.- The University of Chicago, Edinburgh University Press, 333 s. GARAJ, P., 1987. Ethologie des Rotwildes in bezug auf Waldbesuch.- Acta Facultatis Foresta lis Zvolen, 29, 113-123, 24 ref. JEŽ, P., 1989. Radio telemetrijsko proučevanje gibanja jelenjadi ( Cervus elaphus L.) v snežniško-javorniškem masivu.- Gozdarski vestnik, 4 7, 1, s. 2-14. JOHNSON , A . S., et al., 1995. White-tai!ed deer foraging in relation to succesional stage, overstorey tipe and management .- American Midland Naturalist. 133, 1, 18-35, 30 ref. LaRUE, P. 1 BELANGER, L 1 HUOT, J., 1994. La frequentation des peuplements riverains par le cerf de Virginie en hiver: selection de site ou pure coincidence?- Ecoscience, 1, 3, 223-230, 45 ref. LEPTICH , D. J. 1 GILBERT, J. R., 1989. Summer home range and habitat use by moose in northern Maine.- Journal of Wildlife Management, 53 , 4, 880-885, 29 ref. MAVRAR, B., 1990. Vpliv rastlinojedcev na pomlajevanje starejših debeljakov v GGE Jelovica. Strokovna naloga, GG Bled, Hudajužna, 26 s. MEHLE, J ., 1995. Nosilnost habitatov za prehrano jelenjadi na Jelovici.- Diplomska naloga, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 74 s. MILLER, B. K. 1 LITVAITIS, J. A., 1992. Habitat segregation by moose ina boreal forest ecotone.- Acta Theriologica, 37, 1-2, 41-50, 40 ref. MINZEY, T. R. 1 ROBINSON, W. L., 1991. Characteristics of winter bed sites of moose in Michigan.- Alces, 27, 150- 160, 28 ref. MOE, S. R. 1 WEGGE, P., 1994. Spacing behaviour and habitat use of axis deer (Axis axis) in lowland Nepal.- Canadian Journal of Zoology, 72, 10, 1735-1744, 35 ref. NELLEMANN, C . f THOMSEN, M. G., 1994. Terrain ruggedness and caribou forage availability during snowmelt on the Arctic Coastal Plain, Alaska.- Arctlc , 47, 4, 361-367, 25 ref. PAULEY, G. R. 1 PEEK, J. M. 1 ZAGER, P., 1993. Predicting white-tailed de er habitat use in northern Idaho.- Journal of Wildlife Management, 57, 4, 904-913, 55 ref. PICARD, J. F. 1 OLEFFE, P. 1 BOISAUBERT, 8" 1991 . Influence of oak mast on feeding behaviour of red deer (CetVus elaphus L).- Annales des Sciences Forestieres, 48, 5, 547-559, 26 ref. SCHOEN , J. W. 1 KIRCHHOFF, M. D .. 1990. Seasonal habitat use by Sitka black-tailed deer on Admiralty Island, Alaska .- Journal of Wildlife Management, 54, 3, 371-378, 26. ref. TAKATSUKI , S., 1983. Group size of Sika deer in relation to habitat type on Kinkazan Island.- Japanese Journal of Ecology, 33 , 4, 419-425, BLL, 34 ref. Ustna vira 1 Verbal references ARMAN, 1., 1996. Razgovor o zgodovini jelenjadi in lovišč na Jelovici (ustni vir). TOMAN, V., 1996, 1997. Razgovor o jelenjadi na Jelovici (ustni vir). GozdV 57 {1999) 10 449